Leto IV« štev. 17. V Celju, sobota dtte 11. Iebruarja 1922. Pnštnina plata y gotovlni. Stane letno 18 Din, niesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oylasi za /z//?j višine stoipca 40 p. Reklame met! tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezmr številka stane 50 p. Izhaja vsak forest, čeirieR t.n sobofo. Uredniätvo Slrossmujerjeva uj. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravnfštvo Strosstanjerjcva ul. št. V piitličje. Telefon St. 65. [s=i Rafim kr. poštncga teUovne^-urada štev. 10.066. «=3 Boseda o nemski straiiki v Jugoslav]ji. Celje, 10. febr- Kar smo itak prieakovali, se je zgo- dilo. Po poteku opcijske dobe za Neinco v naši državi so stopili na pian s svojo enotno politično organizacijo in vse jiemško časopisje našc države je obja- vilo tozadevni oklic. Vališče nove neni- ¦ške stranke je Novi Sacl kot središee koinpaklnih ncmških naselbin v Vojvo- ciini, naši Nemci po Celju, Mariboru rn drugod, raztreseni in brez vsake kom- paktnosti, so le male vejice in privcski. Ne bomo izgubljali o stvari veliko besed. Ne bomo se spuščali v iüozofira- nje o tem, ali je umestno ali ne, da si snujejo Nemci svojo politično organiza- cik> in ali bi ne bilo pametneje, da se po- samezniki izmed njih po gospodarskih In socijalnih vidikih priklopijo tej ali oni že obstoječih jugoslovenskih državnih po- litičnili strank. Prezremo tudi dejstvo, da je dr. Korošec v Soniboru iiedavno »katoliške« Ncrnce v Vojvodini rnilo va- bil, naj si vendar osnujcjo svojo »kato- liško« nemško stranko. ki bi se — v daijni konsekvienci ¦— seveda pridružila njegovi — dr. Koroščevi — klerikalni stranki. Dr. Korošec očividno ni našet odziva, vsaj tako je razvidno iz nein.ške- g'a časopisja. Ne bomo za danes razpravljali tudi o prograinu nove stranke. ker ne wsebu- je čisto nie novega, kar bi nemški lisii od »üillierce« pa do »Deutsches Volks- biatta« ne bili žc stokrat premleli. Ce «Ciilierca« k •oPazkam slovenskih listov, ipravi, da bi bili Nemci veseli, ee bi imelt da so Nemci pri nas politično saturirani, toliko pravie, kot smo jih mi (Slovantf imeli v pokojni Avstriji, odbijamo to pre- potentno in megalomansko pisarijo 'S konštatacijo: kadar bodete tvorili Nein- ci v Jusoslavtfi tako ojeroimio vcčiuo nad siovanskiin prebivalstvom kakor so jo tvorili Slovani v Mvši Avstriji nad Neinci in Madžari, Iii ne le petiiajstin- ko vsega prebivalstva. takrat si prklite iskat večjih pravic. Danes pa, ko lahko i>ri vseh uradih vsak, ki res ne zna ka- kega jugoslovanskega iezika. govori tudi v svojem jeziku, danes, ko imate pov- sod, kjer imate postavno stevilo otrok nernske vsporednice na vfbh šolah, da- nes niinate niti najnianjšc pravice do ka- kih novih in vcčjih zalitev. Jasno in odločno poverno svoje sta- lišče: priznaino Nemcem polno pravico, da sc tudi politično sainostojno orgam- /irajo. Ako pa Nemci mislijo, da bodo j imeli v naši državi pravico izzivati kak- ! šne jezikovue boje, kakor smo jih bili va- i jeni v propali Avstriji, ako mislijo pričeti | kako vsenemško politiko, ki bi bila se- j veda podpiraiia celo od njihovih brateev i zlasti v Nemciji, jim povemo. da $o se | grdo zmotili. Zlasti pa bomo tudi z vso j odločnostjo uastopili proü njjihovini stre- j jiiljenjem, da bi njihova politična stran- ; ka bila zopet vališče in matičniak za razvoj renegatstva zlasti v našili kra- ! jih, kjer je prebivalstvo posebno ob nvc- jah Se prepojeno s starim duhom štajer- cijanstva in sovraštva proti Srbom ter bi marsikje Nemci s svojo polilično ak- J cijo znali zopet tudi slovensko ljudstvu loviti v svoje nemške mreže ter ustvar- I jaü nov zarod renegatov, kakor so to i di'lali pod Avslrijo. V ncmško politično | organizacijo ne spada'nHice, ki ni po j rodu in po krvi res Nemec. ¦ To je naša odkrita in jastui beseda o j novi nemški stranki. H koneu se navede- | mo besed'C, ki jih je zapisala nemška ! »Marburgier Zeitung«, in ki pravi, t?a j iahko nova stranka v socijalnem delu \ mnogo dobrega stori. »Ako bi pa prešla I v popolnoma nacijonalističnc roke ali pa kot jtziček na vagi hotela Doostrovati plemensko - politične boj;e. potem bi delo nemške stranke bilo usodcpolno J in niti najmanj Ioialno.« j EM. LILEK: Novi predEogi za rešitev stanovanjskega vprašanja v Celju in bližnji okolici. Celjski občinski stanovanjski urad je sklical za 24. jan. »enketo interesen- tov iz nnjrazličncjših slojev« h mesta Ceija in okolice, da se posvetuie «o sred- s'tvih in potih«, kako bi bilo mogoče naj- hifreje priti do novih stavb. Ta korak tr'jba s priznanjem in hvaležnostjo po- zdraviti, ker edino z zidanjein novüi sta- novaJi.i bomo odstranili sedanjo stano- \anj.sko beda, pa no z brezobzirnim in neusniiljenin] tielüziraiijcm strank in tr- panjein novih strank v staiiovanja na- k-mnikov, s čiiimr se vzamc starenut na- iemniku svoboda, mir za delo in počitek, pa tudi estetični užitek, ki ga ima od urejenega stanovanja. Anglež se glede tega drži gesla: »My house is my cast- le!« (»Moja hiša je moja trdnjava!«) ter '\ hočc s tem izraziti, da hoče biti nemoien i gospodar v svojem stanovanju. \ < iosp. podžupan Žabkar je predložil, naj .se zida 4 hiš s 60 stanovauji, gosp. raviatelj Pfeifer pa predlaga naj se ziua iS his s 96 stanovanji. Mislim, da bi se trebalo odlociti za vecje stevilo stano- va/iiskih his, ker Celje se bo. kakor ka- žeji) mnogi zuaki podjetnosti, v in dust ri- .ialnem pogledu l'epo in bujno razvilo in sporedn-o s tem razvitkom bo tudi hitro naraslo stevilo prebivalcev. Kakor sein slisal, leži že sedaj 800 prošeni pri sta- novanjskem uradu, in med temi prošnii- ki za podelitev stanovanja jih je 200 ta- kih, ki zaradi svoie službe morajo ravno v Celju stanovati. Kur se tice stanovanjskih piostorov, je g. Pfeifer samo za zidanje malih s(a- novanj z 2 sobama in 1 kuhinjo, niedlem ko .i1.- g. podžupau za to, da se med äs hisami sezida tudi ena vceja hiša z 12 uradui^kinii stanovanji, vsako stanova- nje s 3 sobami iu 1 kuhinjo. Vsak ože- njeni uradnik (politični uradnik, sodnlk, učiteli itd.) polrebuje doma nujno eno sobo, v kateri lahko nemoteno od svoje driizine obavlja svoie domače duševno delo. Zategadelj je tudi priporoeljivo. da se ta Žabkarjev predlog izvede. (f. Žabkar in g. Pfeifer predlagata, da se naj zida s posojilom, ker niti me- stna niti okoliška obeina nimata toliko denarja, da bi mogli sami iz lastnega »onda zidati projektirane stanovanjske Siiše. (j. 2abkar predvideva posojilo po 6%, g, Pfeifer pa po 2% od Uprave son-- dova. Iz Upravnega fonda, o katerem niti 7ie vemo, kako stoji, gotovo ne bomo 'U)b;li posojila, najmanj pa po 2%. Da ,;.•;. Labkar tudi uinia zaupnnja do posoji- la iz Upravnega fonda, dokazal je s tem, da je za 27. jan. tl. sklical enketo pred- sednikov in ravnateljev celjskih denar- nih zavodov. 0. Zabkar je izračunal, da bo zida- nje od njega predložcnih 5 hiš stalo o- krog 10 inilj. krön, g. Pfeifer pa 16 milj. kro:i za 8 stanovanjskih hiš. ako se do- bi posojilo po 2%, in ako bi obe občlni brezplačno odstopili potrebna" stavbišča. Po tf. Žabkar-ju bi se irnelo posojilo a- monizirati v 40 letih, po računih gosp. Pfeiler ja pa v 3 5—20 letih. Po predlogu tuega in drugega bi prešle sezidane hise v last občin (mestne celjske in okoliškc). Kdo bi iniel kriti obresti in amorti- zaeijo najetega posojila? Najeraniki! Po predlogu g. Zabkarja naiemniki od 2 in več sob, po predlogu g. Pfeiferia pa tucit naiemniki I edinc sobe! 0. dr. Božič je omejil ta dva prcdloga vsaj v toliko, üfa st uvede progresivna doklada na na- jenmine od neke gotove letne najein- nine naprej. Naiemniki ene. dveh in treh sob spadajo gotovo vccjidel med najst- roinašnejše sloje našega prebivalsiva, Ki žc zdaj težko plačajo uajemnino, ko še jih ščiti vladina iiaredba o dopustneni povišanju najemnine. Ko pa bodo dobili hisui gospodarji svobodne roke za povi- sanje najemnine, bo ta tako visoko po- skoeüa, da se od mnogih naieninikov "c bo mogla iztirjati, seveda potem tudi ne doklada na najemnino. Zategadelj bi se imelo tudi v tem slueaju vzeti preinože- nje kot podlaga gmotii'ili obeinskih doI2- nosti, pa ne najeimiina, ker imamo go- tovo shicajev, da si drži bogatas stano- vanje od ene sobe ali dveh sob, uradntk pa, ki živi samo od svoje pičle place, .stanovanje s štinimi sobami, ker je k te- mu prisiljen zaradi svoje mnogoštevilne družine. Iz tega je razvidno, da bi bile najemninske doklade dopustne samo za luksiisna stanovanja, na pisarne, proda- .ialnc, kavarne in gostilne. Tudi uradnik, ki je napisal v -st. 12 »Nove Dobe« od 31. januarja tl. članek '?Z'id?ijmo!«, je prisel do zaključka, da so predlogi o najenminskih dokladah za »inalega človeka nespre.jeml.iivi«, in ce bi se sprejeli, da nui potem ne bi druze- ga preostalo, kakor takoj pobrati šila in kopita ter pobegniti iz Celja. Kdo naj da posojUo? Nasi denarni zavodi in bogati posamezniki! Vsi tl skupaj imajo gotovo 300 milj. krön pre- možienja,' vsaj je Westen-ova tovarna sama baje 200 inilj. krön vredna. Ako za- htevata obe obeini samo eno desetino tega prcmoženja, dobita 30 miljonsko posojilo. Šibkejšim kapitalistom naj se plačajo 1%—3lA% obresti, najbogatejSi pa nuj Clajo svoje posojilo brez obresti, tako da bi občini imeli plačati povpreč- no saino 2% obresti za na 30 iet najeto posojilo. Tudi v nekih trdih švicarskih. angle.ških in ameriških bankah ne doblš nobenih obresti za svoje vloge, nasprot- no, 5e niora§ plačati za shranitev svo- jega denarja. Ako si občini prisvajata jmmvo ua pobiranje najeinninskih doklad, bosta gotovo tudi imeli pravo. da od svojih boKatih občinarjev zahtevata posojilo za zgratfJbo potrebnih stanovanjskih his. Ce pa nimata tega prava, pa naj prosita dr- žavno oblast za dovoljcnje. Če že drža- va sama ne zida stanovanj za svoje w- radnike in uslužbence, uaj da vsaj dovo- ljenje občinam, da si za to priskrbijo cc- KMILE ZOLA: rLd eno uro Ijubezni, (Dalie.) Tcrezija ni nikdar omenila matega Colornbela, le marki se je zanimal zanj ter imi preskrbel službo v pisanii gosijo- l-a Savournina, kainor ga je poslal s ko- pico lepih naiikov. N-ckcga drie je pripe- Ijala Francka svojega sina, ker se je u- stavljal, ga je s silo pehala pred seboj in SDomnila mlado deklico na njenega wekdanjcKa tovariša. Colombe! se je smcliljal, bil je Ccdno obleeen brez naj. maujšega nedostatka. Terezija ga ie mir- no gledala, dejala, da se za res spominja in na'o obniila hrbet. Cez Osem dni je Cokjmbel zopct prišel in se kmalu opri- jel svojih starih navad- Vsak večer je PTiScl v hiso, ko je odšel iz pisarno, tei Prinesel s s'eboj glazbene skladbe, knji.j*e in albunic. Dclali so ž niim brezobzirno dajali mu razna naročila, ki naj jih izvr- si, kakor poshi ali revnemu sorodniku. Cela rodbina ga je smatraia za postr-j- s;ka. Pustili so ga tudi sameea pri mladi deklici, ne slut'C-ci kako ncvarnost. Kakor uektlai sta se zapirala v velike sobane, ostaiala dolge u''e v vrtni senci. V resnl ci nista igrala več istih iger. Terezija sb ie l.ocasi sprchajala in ujeno krilo je Su- melo po travi. Colombcl. obleeen kakor bosati mestni mladeniči, jo je spremljai in tolkel ob tla s palčico. katero je nosi! vedno s seboj. Ona je postala kraljica, on suženj. Navadila se je hoditi pred njim, Colom- bel za njo ter ga povzdignila za dvorne- ga dečka, ki nosi krilo kraljici. Mučila ga je s fantastičnimi dovtipi. pričela navciii- šeno govoriti, takoj pa se je spremenila in se mu kazala trdosrčna. samo da se je zabavala. Kadar se je obrnila k nje- mu, jo je bliskovito pogledal kakor bi jo hotel z mečem prebostt. Vsa osefaa hti- dobnega dečka se je podališala in misiila na iiiasecvanj'C Nekega poletnega večera, ko sfa se dolgo sprehnjaia v temni senci kosta- nJev, ga je Terezija do kratkern molku vpraSala z resnim obrazom: «Povejte vendar, Colombcl kaj ne, da sem razposajena? Ce bi me nosili, bi se spomnili, kako je bilo nekdaj.« l-ahno se ji je nasmejal ter ji resng odrrovoril: »Hočein, Terez'ja.« Ona pa Je korakala naprej ter odvrnila: »Dobro. samo da veni.« Sprehajala sta se naprej. Noč je na- stopila in senca.pod drevesi je bila črna. Oovorila sta o neki mestni dami, ki bo- de poročila eastnika. Ko sta prispeh v bolj ozko spre- hajališčc, se je mladenič hotel ogniti, da bi $la pred njim, Terezija ga je pa po. tis-nila pred se, da je moral prvi koraka- ti. Oba sta utihnila. Bliskoma mu je skočila Terezija na hrbet z gibčnostjo drzne nagajivke. >-HodU« je rekla s -spremcujenim glasom, ker jo je prejšnia strast popol- noma obvladala. Vz^la mu je palico in ga bila. Krče- vito ga je drzala za nune in ga stiskala s tako močjo z nogami, nervoznn se tre- sočimi, da bi ga do mala zadus'üa. Kakor nora ga je gnala po temni senci zelcnja. Ves čas ga je tolkla, da bi šc bolj tekel. Coiombelovo dirjanje je odnrcvnlo !z travc. Nie ni spregovoril močno je dihal, ko je nosil težo velike deklice, ki bi mu skoro zlomila vrat. Ko mu je zaklicala: »Dovolj-«. se nt hotel ustaviti. Tekel jc Se hitreje, kakor bi ga veter nesel. Z rokami jo je tako trdno držal za noge, da ni mogla doli skočiti. V tem trenutku je bil konj, ki se je splašil in hotel odnesti svojo gospo. Naenkrat je zavil. kljub udarcem in pra- skanju deklice, v !opo, kjer je imel vrt- nar spravljeno orodje. Tu jo je vrgel na tla in jo posilil na slaini. Konečno jc ven- dar postal zmagovalec. Terezija je še bolj pobledela, iijennj ustnice so bile še bolj rtideče, njcne oči še bolj ^rne. 2ivela ic nadalje pobožno. Cez nekaj dni se je pričel isti prizor: Skočila mu je na hrbet, hoteč ga ukrotitl, a zopet jo je vrgel v lopi na slamo. Prea ljudmi mu je bila dobra in mila, naklonjc- na kakor rahločutcca, ljubezniva sestra. Tudi Colombel je bil smehljajoče mircn. Kakor s šestimi letl sta ostala tudi sedaj hudobni ziva'li. prepuščena saniima sebl, Na skrivaj sta se zabavala. da sta drug drugega grizla. Samo danes je mož od- nesel zmago v zmcdenih urah pože- Ienja. Nji'iia strastna ljubezen ie postala grozua- Terezija je sprejela Colombela v svojo sobo. dala mu je ključ od malih vrtnih vrat, ki so vodila na stezico proti okopom. Po noči je moral sko/.i prvo sobo. v kateri je spala ravno njegova mati. Znljubljenca sta pa kazala drznosr " •' ¦ til» •-. *> UV A ij O t> A« :7 nejše posojilo pri svojih bogatih občl- narjih. Kdo naj plača obresti in anioriizacT- h tega posojila? Obeini! Oni bote Pobi- rali slanarino, oni bole tudi postali last- nici zidanih hiš. Da si olajšaie to denar- no kritje, naj pobirata gori nastcto na- jemninske dokhulc in občinsko doklado na v.sako pijačo v kavamah od 9. ure zvcčcr naprcj po zagrebskeni vzorcu, kjer se bajc od vsake kave plača 2 krons. cd vsake buteljke 50 kron obeinskega namcta. fiuega kavarnarja, ki ni vestiro pnbiral tega nameta, kaznovali so s 50 tis(Nj kronami! Pobližji podatki o iem luksiisnein nametu se labko poizvejo pri mag'stratu v Zagrcbu. Za koga sc naj zidajo nov* stauo- vanjske hišc? Po predlogu g. pod/.upana za delavee in uradnike, po predlogu g. Pfeiferia pa sc naj zidajo samo majbiic stanovanjske hiše z 2 sobama in cno ku- liiuio, v katere ne bi mogel biti sprejet nobeden podnajcmnik. šolske mladine, dijakov in dijakinj iz tukajšnje Državne realne gimnazije, Trgovske sole in olxii meščanskih šol pa se ni sponinil nobon clan enkete, eeravno so oni glede sta- iiovanj na najslabsem. »Jutro« od 5. febr. tl. piše pod liaslovom »Vzroki slabega napredovanja« (namree šolske mladine/ zelo resnično, da si stariši, ki inutjo li- cence v ccljskih šolali, »po ogronini vc- čini ne morejo izbirati stauovanj, ampai: moraio biti hvaležni. da sploh dobe kako luknio. kjer lahko nainestijo svojega o- troka. Tako stanujejo'danes dijaki v ne- dopusinem števihi v prostorih. ki so vse preji kakor zdravi in snažni.« K temu še treba znati, da je v Celju okrog 23% ta- kifi c'iiakov, ki se morajo vsak dan vozi- ti po železnici »na več ali manj oddalje- ne domovc svojib starišev.« Zategadeij predlagam. da se tudi za tc uboge diia- ke in dijakinje sezida ena. ali pa, če jc mogoee. tudi dve stanovanjski nisi. — ¦ Glavno je zdaj, da dobijo naši dijaki za sedaj zdrava, razsvetljena in po ziuii zaknnena stauovanja. Za njihovo pre- lipano bi še mogla nieuda za prvo silo Dijaška kuhinja poskrbeti. Kar pa se no- tranie oprave tiče, bi se za prvo potrcbo dala skupaj spraviti z darili in natura (odeje. inize, stoli i. dr.). Mnogi stariši bodo nidi da'li posteljnino za svojega o- troka in radi plačali primerno stanarino. Ko pa bo enkrat imel »Dijaški dom<- za- dosti denarja, naj on skrbi za enotno no- 1 ran jo opravo. Predno pa se zaenc z zidanjem iio- vih his. naj sc izdela moderen mestm načrt, po kalerem ne bo prišla na svoj račnn samo praktična potreba, ampak tndi estetična zahteva, harmoniia in st- metrija. Naj se pošljc edeii stavbenik ali Pa dva v Prago, da vidita. kako so lam zkkli po novem plann od 1. 1919 naptej; da sli^ita, kakšno izknstvo so lam dobiif s svojimi modernimi stavbami. Naj ocT- poslann eksperta povprasujeta. ali sc obnesejo stavbc s skupno knliinjo, skup- no pralnico in sušilnico: ali sc nbnescjo v lovamiških predmestjih postavljenc hiše za samce, ali se obnesejo rodbin- skc liise z 1—2 spalnicama v \ nad- «itropji: ¦ in ostalimi prostori v pritlieju. Naj prašata za ceno vseh takšnih stavb. ki bi se moglc tndi v Celjn postaviti. in naj prosita pri praški občini za načrte vseh takšmih stavb. Sevedn mi v inalem Co!.in ne bomo zidali velikih hiš s sola- mi, otroškimi vrtci, telovadnicami. igra- lišči, čitalnicami, dvoranami za zabavo in poiik po vzgledu Angleškc. Zjedinje- nih držav, Nemeijc in zdaj tudi Ceško- slovaške. Priporočljivo pa bi bilo, da bl se vzel pri zidanju iiovih slanovanjskih his tudi kak praški arhitekt v našo za- časno službo. Upravna razdelitev države. Podoü- boi zakonodajnega odbora za upravno razdelitev državc je v seji 9. tm. v ntt- eelu sprejcl vladni predlog o razdclitvt z vsemi proti 2 glasovoin. Proti sta gla- sovala ziMnljoraclnik Moskovljevič in klerikalec Hohnjec, ki se je v debatl povrh še zelo osmešil.. Enctcn nastop male amtaiite v Genovi. Zastopniki Jugoslavije. oeškoslovaške in Rumimije se scstanejo v najkrajšem Casu, najbrže v Beogradu. Sicer kraj in čas nista še točno določcna. Na posve- tovanju bodo razpravljali zlasti tudi -o stališču, ki naj ga zavzame mala antanta v Cienovi napram Rusiji. Trgovska i>ogodha med Ceško In Riisijo. Predsednik češkoslovaške trgo- vinske misijc v Moskvi Oirsa je izjavil. da se \ najkrajšem času podpišejo trgo- vinske pogodbe nietl Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo ter Ukrajino. Poljska jc s Ceškoslovaško že sklenila pogodbo gl'ede tnuizitnega prometa. Forinalni zaključek washiuKtonske lionierence. 7. tm. jc državni tajnik za ziiiianje zadevc Muglies, predsednik konference, ob 11. nri nazna'iiil pred na- bito polno dvorano, da je konferenca odložena na ncdoločen čas. Podpisanili pogodb je pet: Dogovor o pomorski ra- zorožitvi in o utrd'bah na Tihem ooeanu, dogovor o rabi podmorskih čolnov in stnipcnih plinov, dogovor o odnošajih s Kitajsko. o kitajskih carinarnicah in koncno dopolnilni dogovor štirih velesil o Tihem oceanu. Amerika in konferenca v (ienovi. AmerlSka vlada je povabilo na konferen- co v Oenovi definitivno odklonila, eeJ> da se Amerika nočc vmc^avati v evrop- ska vprašanja. Nova italijanska vlada sc vedno ni sestavljena. De Nicoli, ki rnu je bila po- verjena se.stava, sc jc misija ponesre- eila. Tudi Orlando, kateremu je kral) kasneje povcril nalogo, dozdaj šc i*i imel sreče. _____ Občni zbor krajevne organizacije JDS v Hrastniku zadnjo liiedeljo je bil l»rav lep tako glede udeležbe iz vseh sta- uüv, kakor glede poteka zbora samega. Novi odbor kraj. organizacije se je se- stavil tako-le: Predsednik Ivan Zavra- šek, rudniški poduradnik; podpredsed- nlk šolski ravnatelj Onus; tajnik Milo5 Roš, ueitelj; blagajnik A. Dolinšek, obn- nik; odborniki so: inž. Burger, železnl- ear Kcše, nadpaznik Miloš Babič in po- stajenačclnik Oruden. Ta dan je prigla- silo vstop v organizaciio .IHS večje šte- vilo domačinov. tako mimo, da ju niso nikdar zalotili. Prieela sta z obiski pri belem dnevu. Colombel je bil prišel prcd večerjo. Te- rczija ga je nestrpno čakala. zastrla okna, da bi ju sosedi morda nc opazova- li. Vsak čas sta čutila potrebo videti se, nc da bi se želela pogovarjati zaljubljc- no ampak, da začneta znova boj v njt- hovi o^abnosti. Cesto jih je prcpir vznc- miril. s tihim glasom sta klela drug dru- gega, tresla se togofce temboli. ker nista smcla dati duška kriku in pretepu. Nekega večera je prišel Colombel pred vcčerjo. Ko je korakal po sobi bos in golorok, si je izmislii zgrabiti TercziJo ter io odnesti. kakor je videl orjake na leMih sejmih. Tetezija sc ga je hotela o- braniti in mu je rekla: »Pusti me, saj dobro veš, da sem niočnejša od tebe, če ne, ti kaj narcdim.« Colombel se je nasmehnil. »Dobfo! Stori mi kai hudega.« jc za- godrnial. Skusal jo ie podreti na tla. Sklenila je roke in čakala na boj, pogo- sto namreč sta se tako igrala vsled ze- Ije ))o boju. Največkrat je padel Colom- bel vznak na prcprogo. brez vsakega ži- vljenja z otrpnjenimi ndi. Bil jc premaj- hen, prijela ga ic in slisnila k sebi z or- jaško močjo. Ta dan ie pa Tereziji spodrsnilo, padla je na kolena in Colombel jo je hl- tro prekucnil, stal poleg njc po koncu In triumfiral- >Vidiš, da nisi najmočncjša.« jo Je drazil s porogljivim nasmehom. Postala je v obraz svinčenc barvc. Počasi, molče sc je dvignila. Tako jo je prijela in tresla togota, da se je sama sebc bala. Oh! Zadušiti ga, umoriti ga, videti ga pred sabo brez življcnja, biti zmagovalka. je bila scdaj njena cdina želja. Sprijcla sta se, borila se brez bc- vSied. Samo sapa se je slišala in pokanje uilov. To ni bila več igra. Mrzla sapa u- boja je objemala njuni glavi. Colombel je začel hropcti, Terezija se je zbala, da bi ju ne slišali ter ga jc sunila z vso silo. S soncem je priletel v vogelj omare in sc zleknil nezavesten po tleh. Terezija sc jo oddahnila, popravila si lasc pred ogle- daloin. odpela bluzo, ter se silila, da ne bi pogledala prcmaganca. Sc bode že sam pobral. Dotaknila se ga je z nogo, kcr se pa Ie ni premaknil. se je sklonila in mrzel pot jo jc oblil. Colombelova ob- lieje jc bilo belo kakor vosek, oči steklc- ne, usta skremžena. na sencih je pa zija- la luknja, omarin vogelj je udrl sencc. Colombel je bil mrtev... (Daljc. prih.) Krajevna oiganizacija JDS v Žalcu jo imela 8. tm. občni zbor pri g. V. Kuk- cu. V odbor so voljeni gg.: Vilko Kukec kot predsednik, A. Naprudnik kot bla- gajnik, R. Vrečar kot tajnik. Vizovisek, buštcrič, Brinar, Wudler in Voglar kor odborniki. Rizmal in Viraiit kot Prcglecs- | nika. — Po formalnostili obenega zbora j jc inrel nar. poslanec g. dr. 'Kukovec da- Jjšc poročilo o političnih raznierah. Vse- bino govora še objavimo. Sprejela se je sledeča rezolucija: Kmcčko - obi'tniski program, kakor ga je razvil poslanec dr. Kukovec due 2. februarja v Srcdišču, odgovarja stvar- nini potrebam Slovenijc hi pozitivue dr- žavne politike. Z ozirom na velike nalo- ge, ki čakajo rešitve v eclotni upravi dr- žave kokor tudi v administrativnih In sanioupravnih cnotah. smatraino enotno j organizacijo vseh naprodnih struj za pa- trijotično dolžnost vseh odgovornih mandatarjev naroda. Niti v prograinih niti v dosedajnem delovanju saniostojne kmetijske, naroduosocijalne in demo- kratske stranke ne vidinio nepremostlji- vih zaprek za njih konccntracijo. — Za- tcm je podal g. župan Vabič daljše raz- inotrivanje o hmeljarstvu v Sloveniji, ki ga zaradi globoke vsebine v celoti prJ- občimo. Povdarjal je zlasti tudi zaslugc g. dr. Kukovca za izvoz naiiega lunelja. IWariborske novice. Mariborska 'v podružnica Jugoslov. j Matice ima občni zbor 20. tm. ob «S. uri ! zvcčer v Narodnem domu. j Državno podporo niarlborskemn gledališču nani'eravajo znižati od 1.201) tisoč na 800.000 K. To je za zavod hud i udarec, ki ga bo tcžko prcbolcl. Tretie predavanje liudske univerze se vrši 11. t. m. ob 8. uri zvecer v.mali kazinski dvorani. Predava ravhatelj g. M. Pirc o naselitvi .Itigoslovenov na sc- danjern ozemlju. UUDSKO VSEUClLIŠCE V CIILJU- Prihodnjc predavanje bo zopet v pondeijek, dnc 13. febr. Prcdaval bo zclravnik dr. Rak: o bakterijah. Svojo velezanimivo razpravo bo tudi ponazo- ril / drobnogledi (inikroskopi), kjer bodo riavzoci mogli opazovati mnogokrat povcčnna krvna lelesca i. dr. — Cenjeno obunstvo naj blagovoli vzcti na znanjc da ie mladini pod 18. letoni enkrat za vsckj zabranjen pristop k prcdavanjein na Ljudskem vseučilišču. Predavanja so nainenjeiia odrastUm in tudi za nje uic- \ jcua. Kako sitno je pa, ko mora prcda- vatelj svoja izvajania krčiti ter izpreml- njati, kcr so starši privedli scboj nckaj otrok . . . Naj se blagovoli to željo re- sno upoštevati. NA KONCERT KVARTETA Z1KA ponovno opozarjarno naše občinstvo. Vrši se 15. t. m. Predprodaja vstopnic sc pričnc jutri v nedeljo 12. t- ni. v trafikl Kovač v Alcksandrovi uliei. Osebna vest. Za višjega okr. zdrav- nika v 7. cinovnem razredu je inicnovan višji okr. zdravnik 8. č. r. g. dr. Ivan Verčon v Celju. Vinska poskušnja na družabticni ve- čeru Deinokratske stranke v soboto dne 11. februarja. Da seznani Celjane z nai- boljšimi novimi vini iz Haloz in Slovcn- skih goric, priredi Prva južiioštajerska vinarska zaduga v Celju na sobotnem demokratskem družabnem večeru vln- sko poskušnjo ob zelo zmernih cenaTi. Na razpolago bodo sortirana vina letni- ka 1921, pa tudi butcljke letnika 1 ->20 in 1917 iz najslovitejSih haloških in ljuto- »nerskih goric. Za dijaško kuhinjk) v Ccljn je izročll g. Jul. Jicha, gostilničar na Stafem gradu. kot čisti dobiček ciomače vcsc- lice dne 5. t. m. 200 K. Po nedolžnein aretiran je bil trg. pomočnik Franc Zabukovsek. ker je bil osumljcn tatvin v škodo Maksa Trpina in Leop. Nedoha. Državno pravdniStvo je postopanje proti njemu ustavil«- Prijavni urad v CeHu iš_c Jožeta Iršič-a, kateri se naj zglasi v tern uradu. Uradniške plesne vaie se vrše vsak poiideljek in torek ob 8. uri zvecer v ma- li dvorani Nar. doma- Prijave se sprej- nvejo pri vaji. IUGOSL. MATICA V CELJU POBIRA meseCnine in nabira Clane v trafiki ge. francl&ke kovac v aleksandrovi ulici v celju. Mestno gleclalisoe v Oelju. »Kozarec vode« veseloigra v petih dejanjih, ki je pri premijeri v torck dnc 7. februaria dosegla popolen uspeh, se v nedeljo 12. tm. ob 8. uri zvečer ponavlja. KOZAREC VODE. Po daljšem odmoru, ki so ga zakii- vila razna popravila pri centralni pcči v mestnem gledališču, je vprizorilo Drat itiatično društvo v torek, dne 7. tm. F.u- gC'iie Scribcjevo veseloigro >'Kozarec vodev. Napolnila je gledališke prostore do zadnjega kotička; mnogo jih je odha- jalo, kcr ni bilo več vstopnic. Že ime prc- vajatelja, našega odličnega pesnika Oto- na Žiipančiča je jamčilo, da veseloigra nc spada med vsakdanje plitv« komediie. ki isčejo samo trenotni efekt. ne nudijo pa globokejšega duševncga užitka. —- Scribe jl brezdvomno najprodnktivncjSf. a poleg tega zelo duhovit francoski pi- satelj iz prvc polovice 18. stoletja. S svojimi ožiiini somišljeniki je ustvaril takorekoč tvornico, iz katere so iz§li dramatični proizvodi najraziiovrstneJSc vsebine. V vprizorjeni igri nas popelje na angleški dvor ter na podlagi gotovih zgodovinskih dogodkov izvaja \/. naj- enosiavnei.^ih motivov najvcčje držav- nc intrigc in prcobratc. Igra vsled tega zanima do konca. Zahtcva pa vsled svo- je duhovitosti od igralcev — saj so po veeini samo giavne vloge <— veliko ru- tino in preciznost v vseh nastopih. Z iskrenim veseljem ugotavliam. da doslej naše domače nvnči se niso listvarile no- ber.c igrc popolnejše na celjskem odru. ¦Režiscrju g. iPfeiferju moram pviznati da se it posveti! svoji težki nalogi s ce- lim sreem in z globokim razmnevanjem igrc in njene tchnlcne strani. Scencrija, kostiimi, maske. kretnje, skupinc in kar ie //d uprizoritev vaznega, da vidirno dogodke žive in resnične prcd očmi, znal ie g. Pfeifer spraviti v harmoniCno ceioto. A nc Ie kot režisor, tudi kot igra- lec mora vsled svoje vztrajne pridnosti in ro;rlobitve v vsako najmaniso stvar impoiiirati. Prikupliivo je igral Zurna- lista in političncga voditelja opozicije Henri dc Saint-.Iohn viconite de BroIinR- broke. Niti trenotek ni padel iz svoje vloge. Skozi celo igro je doslcdno zade! intrigautsko naravo, duhovitost in \r- naidljivost mogočnega politika v boju proti svoji rivalinji vojvodinji Maribo- rougli. Oo. Kalanovo, ki je prevzela to nlogo, pozna naše občinstvo kot nitini- rauo igralko. S kreaciio vojvodinje Je gotovo prckosila vse dosedanje, sicer prav lepe nspchc. V najtcžjih političnlh zapk-tljajih navidezno mirna, je ohranila do konečnega izbru'ha svoje jeze pred kraljico v zadnjem dejanju imponujočo dostojanstvenost, če tudi je pogosto vi- brirala vsa njena- notranjost. Vlogo kra- liicc Anc jc vrlo interprctirala gdč. liana Mirnikova. Mehkosrčna, kadar Je bilo treba. z neodločnostjo že na obrazu pn vseh težkih državnih vprašanjih, se je kretala majest'eticno med svojimi poda- niki, a vendar poslušala z naravuim •uastopom in inimiko vsakogar, ki je na- šel pot do njenega srea. Zadela je prav dobro značaj te historično znane ueod- ločnc kraljice. Odč. Vorbachova iina vsikdar sfcčen nastop. Tem 'epšj pa jc njen uspeh, ako ji dobro leži tndi vloffa. To pot se je videlo, da je igrala Abigailo z nekim notranjim zadovol.istvom, zato tudi s posebno čustvenostjo. O. Lebarič jc kot Masham prvič nastopil v večji vlogi ter pokazal mnogo igralske zmoz- njsti. V glavnem je pravilno ustvaril tip okoli katefega se v igri snče usoda cele Kvrope. Zeteti je, da vcčkrat nastopt. ker si ho s tem pridobil potrebno sigur- nost na odm. T»di manjfie vloge niso kazale naimaniše hibc, tako, da gledalec niti enkrat ni prišcl iz kontakta s pote^ koin dejanja. Vprizoritev je bila eksakt- na ter je pokazala, kaj more doseči dru- §tvo, v kafrerem se člani v složncm dein /avedajo svoje visoke naloge. Koliko svežih moči jc razškropljenih se po ra- znih organizaeijah, ki imajo veselje do igranja, a ne najd'ejo potrebne sole! Ali ne bi kazalo ravno pri tem kultumem dclu koncentrirati vse razpoložliivc sile a se odreči straiikarskim namenoin? Žc po svoji pret'eklosti, zlasti na vsled lepih uspehov iz najnovejše dobe, je Drama- tično društvo faktor, ki naj vodi glcdall- ške predstave. Prihodnio nedelio se igra ponovi, upajmo, da zopet pri razproda- nem gledali.^ču. —vlj— Stev. 17. iNÜM DOBAi Stran 3 Turistika in sport. sport«! klub »Celie« .iavlia prijate- ljetn zimskcga športa, da priredi due 11. in 12. tni. iia drsališču pri Diehlti *veCer- no drsanje«. Vslopnina 5 Din, dijaki 2 Din. Začeiek ob 7. uri zvečer. ^KC. Celjski šahovski klub. Na občniMii zboru 8. tm. so bili izvoljeni v oübor sie- deči gg.: prcdsednik dr. Lev ßruneko, podprüdsednik ph. nig. Vojko Arko, taj- nik prof. L. Vagaja, blagajnik prof. Iv. lirodar, odbornik kap. I. kl. Iv. Božič, pieglednika upravnik Mil. Ninkovie in ph. mg. Andro Posavcc. — Klub prircai p-ocenši s püiidcljkom 13. tin. klubov splošni turnir, li kateremu so vabljem vsi gg. klubovi člani. Igralo sc bo v klu- bovi sobi Nove kavarne- Priiave k tur- nirju sprejema lainik. Lovccin na znanic. Ustanovni obeni zbor podružnice «Slovenskega lovskega drušiva v Ljubljani« za celjski in konji- ški okraj se vrSi dne 19. tm. (nedeljo) ob 10. uri dopoldne v prostorih hotohi «Bal- kan* v Cclju. üsrcdnje društvo bo zu- stopal njega predsednik dr. Lovrenčič. Na dnevneni redu je tudi volitev podru- žuičuega od-bora in krajevuili zaupnikov. Vsak dosedanji član Slow lovskega dru- stva, ki biva v območju Dodružnice, ima po dol-očllih § 11 društvenih nravil. voljl- irO pravico, ako prcdloži društvena {?.- kaznico za 1921 all 1922 in obenem la- hko zasloPa še pet odsotnih članov, če se izkaže z njihovimi elanskimi izkazni- cami za leto 1921 ali 1922. Poleg dosedn- njih Clanov društva so vabljeni na usta- novni občni zbor tudi vsi lovski zakup- niki in spbh lovci, ki hočejo podpirati driisfvena stremljenja in ki nameravajo postati člani podru2nice. Letna clanari- na znaSa 25 dinarjev, ozircma za zaprl- sežcno gozdarsko in lovsko osobje 12.50 Din. Ciani društva dobiva.io bp.-zplačno list »Lovec«. Suiuska tekina v Bohinju, ki se vrSi v ncdeljo 12. tm., se bo vozila za prven- stvo Slovenijc. Tcrcn v Bohinju je prvo- vrsten. Sankaška te&ina za prvenslvo Jußo slavije, ki se je morala vsled izostaii'a hrvatskih in srbskih sportnikov v nc- deljo vr>. tm. odpovedati, se prdoži na ncdeljo 19. tm. ter se vrši istočasno s snjuško skakaliK) tekmo v Bohinju. Sokolstvo. Celjskc Sokollce. Sokoll! — Men- da vesic, da se lotos dopisuie lc s sokol- skimi razgiednicami (Sletske). Ce bi bil kedo v zadregi, prosimo. da se obrne na ffospo trafikantinjo na Kralja Petra ce- sti (nasproti Belemu volu), ki k iz pr:- jaznosti prevz>ela razprodajo. Odda sc samo cela serija in stanc 5 Din. — Raz' Klednice so pripravne za vse prilike, je torej vsak izgovor izključen. Zdravo! Sokolsko društvo v Celju priene prihodnjc, predvsem pa prve dni me.see;« inarca s pobiranjem prispevkov za ga- tanciiski fond. To je obvezni prispevek. katcrega mora plačati vsak clan in Čla- nica Sokolskcga drnštva In znaSa cn- Krat za vselcj 5 dinarjev. Hvaležno se spreimejo seveda tudi večji zneskl. Na- bruiii denar se pošlje z imcnlkom član- stva župi, odtam pa Savezu. Ker je v Savezu včlanjuncga mnogo tisotev So- kolstva, bi se z nabrano vsoto deloma kril cventualni primanjkljaj slcla, ki bi nastal v slučaju neugodnega vremcua. Treba je namreč pomislitl. da znaša proračun tega sleta 15 milj. kcon. Ako slet. dobro uspe, se plačani prispevkj Claiistvii potom žup zopct vrneja. Na- vedcn! prispevek je smatrati toraj za "fckiiko obvezno posojilo. Savez je od- fttI'l. da se naj sestre in bratje, ki bi uc v™ voljni, prispevati te nmlonkostne oDv Lziiosti. ^rtajo iz društva. Prepri&in: sain, üa uc bode n:ed nami nikoffar. Ui bi se pomisual, p,aCali prIspcvekt kale- rcga ahko utrpi Vsak. se tako reven dan. J rcdlanskin, so pisale novine. da je zbralo Li-Skoslovagko Sokolstvo v par icdnih velikaiisko vsoto in krilo stroSKc praSkega sleta, ki je stal težke milijone. K sknpiiemn dclu skupne žrtve. so reklj Cehoslovaki - Sokoli. Isto veljaj nan,! Zdravslveno stanle minlstra «. dr. Žerjava se le počasi zboljšujc, ker sc je pijučnica komplicirala z vn^tjem pore- bernicc, ki zadržujc naglo ozdravljcnje. i Boinik že ne more zapustiti postclje in ima še vedno telesno toplino. Ostra zlma je nastopila skoro po co ii Evropi, zlasti še v južnih delih paSe dr- žave. Zadnji dnevi so bili najmrzlejši v tej zimi. L'mrl jc v 2alcu včeraj 10. I. in. oh pol 7. uri zjutraj živinozdravnik g. .ložc Kodrc po kratki tcžki bolezni. star šdc 36 lot. ZapuSča vdovo in 4 otročičkc v ncžni starosti. Pogreb v nedeljo 12. t. m. ob 4. uri popoldne na nokopališčn v 2i:lcu. Pokojnik je bil iskren na§ soim- šljenik. Težko prizadeti rodbini naSe is- kreno sožalje, blagemu pokojniku p« časten spomin! Unirl je 10. tm. v So-štan.in zasebnik •(,. Ivan Mravljak, oče viš. pis. predst- prr okrož. sodi.^ču v Celju g. Henrika A^rav- Ijska v starosti 84 let. N. v m. p.! D o p i s i. Žalec. Občni zboi podružnice Jugu- siov. Maticä za 2alec in okolico se je vršil v nedeljo, dne 5. tm. pri prav skro- run; udeležbi, dasi je bilo mzposlanih 200 vabil in se je v časopisih delala rekinina. Navzočili je bilo le 23 "udov in sicer 15 !z 2alca (med njimi 2 koroška begimca), po 2 iz Arie- vasi (2 goriska begunca) In Griz'd idrijski begunec) in po 1 \z Uotu- \ clj in Zg. Ložnice. Po stanov-h so se uavzoči tako-le razdelili: 9 učiteljev C' mcšč. š-olski, 6 ljud. šolskilj). 5 poscstni- kov, 3 dame, 3 uradniki, 2 trgovea in i obrtnlk. Tužua nam majka! —-------— Düiiarnega prometa je podruž. iintla K 5150.70, katera vsota se k odposiala v Ljtibljano. Delegatotna za občni zbor jjn- krajinske uprave, kateri se visi letos v Mariboni dna 19. marca, sta b 11 u napro- šena gdč. J-Jiija Hodnikova in g. koini- sar Ščinkovec iz Griž. Dosedanji odbor je bil večinoma zopet izvoljen. Sklenilo se je, da sc priredi due 12. marca tl. jav- na zbirka od hiše do hiše. Zastopnik Dramatičnega društva naiji je obljublt. da se bode v poletnih mesecih priredihi gledaiisk'a predstaVa v prid J. M. Na predlog komisarja ščinkovca se ic med navzočimi nabralo 400 K prostovoljniri prispevkov za J. M. Anton Pehlčck, iC\ p-redsednik. h äinarskega okraja. (Iz popoluc torbe). Daucs sem se ustavil za hip pri Sv. Stefanu in nabral v svojo icrbo ne- kaj gradiva. Pri svetoštefanski poštul nabiialnici so čudne razrnere, Na de- nar mora stranka všasih čakati po cele tedne, vreasi ga pa dobi krjr brez pod- pisa. Pa to le mimogreclie! — Poglejnio nialo našc politično in družabno živije- nje. Ljudje zabavljajo na uradnike, oa- vctnike in sodnije. Kdo pa je kriv, cfa ima mo toliko odvetnikov? Kdo je kriv, da mora bid tako število sodnijskih «radnikov? Odgovor je lahck: ljudje, ki se sovražijo, drug drugega obrekujejo, sosed sosedu napravlja škodo, grizeio sc kos nciinuia žival. Kako fepo bi liilo, ce bi se ljudje, posebno na deželi, kjer so drug na druzega navezani. Ijublli, po- magali svojemu bližnjemu, kjer je po- trtba, in vsako nasprotsvo opustili. Le v složnem življcnjn bi se izognili raznlm »epotr-ebnim neprilikam. Potcm bi zado- stovalo nmogo nianj odvetnikov in socl- nijskih uradnikov. Tudi beda bi na kme- tih ne imela toliko moči, ako bi se kmet in delavec drug druzega podpirala, kaiti krnet in delavec ne moneta biti drug brez dinzcga. Kmet naj plača delavcu, kar v resnici zasluii, delavec pa naj kmetn ne kljubuje, ker tudi kmetsko Življenje da- ncs ni z rožicami postlano. Tudi kmet si mora dandanes v potu svojega obraza vsakdanji kruh pridelavati. Ako hoče svojo družino obuti in pošteno obleči, mora ili v gorico po en.polovnjak vlua in ga prodati, ako ga nmia, pa hajd v hlev po vola ali kravo. Če hoCie plaean davtk. zavarovalnino, morebitne obrc- sti, popravila gospodaTskih reči, mora zopet seči po drug polovniak. ail še eno govedo. Ako nima tcga, pa mora zapeti v gozdu sekira. Dandanes pač ima vsak stan občutne težave v neznosni dragl- nji. Prec-üi lažje bodemo prenaSali te slabe case, ako bomo drug drugemu pomagali in složno živeli. Kaj pa časo- pisi? Casopis so prebivalci na dcželi ze- lo opustili, vzrok tenui je draginja. NaJ- vcč pa zato, ker je v vojnem ijasu izha- iajočc časopisje Ijndstvo hinavsko huj- skalo k vztrajnosti in prokletim vojnim Posojilom. V t.em so &c najbolj odlikovali kienkalni listi in duhovniki. ZJaj bi se golovo mdi kaj druzega iz moje torbc ,.! * kL] zailil»ivega. No, tega nimam veliK-o. Zenljo se malo. samo 3 par: jih bo poročenih v letošnjem predpustu v tej sari. Vzrok je morda ta, da je prc- malü ženinov in preveč nevest. Neki župnik k raz lece med drugim rekcl, da bo knialu tukaj čas, ko se bo 9 dcklet za eno hlačnico vlc-klo. Tudi dva mrtv» imamo v tern Tavnokar začetem leiu, katera je oba kap zadela. Zdaj se pa po- dam v Slivnico, ker me tudi tarn čaka nekaj važnega dela. Co- bo tudi tarn kaj za mojo torbo in Vaš list, Vam bom zm jsc poročal. Do tedaj pa zdravstvujte. Popotnik. Vestnik invalidov. Cevljarjl voinl Invalldl v Celjti inia- ju ustanovni občni zbor zadrugc v nc- deljo 19. febniarja v Celju ob 10. uri dop. v gostilni Janžek (Za kresijo). Pristop imajo vsi v čevljarsko stroko spadajtr€i invalid». K udeležbi vabi pripravljalm odboi. Prosveta. >»Prl Hrastovih« v Žalcu. Ložni^ki oddelek žalskega gasilnega društva ]e iiniil v nedeljo, dne 5. februarja 1922 i. prav srečcn večer bodisi z igro, ki so jo uprizorili diletantje, kakor tudi s sr-s- čalovom ostalih sodelovalcev. Meskova igra »Pri Hrastovih« je posebno izrazita in tia viSku poezije v drugem dejanju, v katerem je oče tirast (g. Koreui) poka- zal vsi> svoje vrline; izboren tekmtx v igvi in kreüijah tuu je bil sin Toua (g- Herman Št.) ty v markantnih potezan ži^osal vse pustolovščine svojega oeeu; tudi drugi sin Lojze (g. Naiaks) mi je ugajal. Rahlo-čutiLiča Hrastova hčcrka Anica (gdč. Jošt) se je znala s polnim čuvstvom vživeti v težavno vlogo, ki je v svoji kreaciji višek 'umetniškc dovr- senosti. Ves globok dramaticen potex razburkanili Uružinskih raznier pri Hrastovih je krasno ublaževala stara Mica-babica (g. Krajškova sL). Tuai njena vnukinja Tilika (g. LeSnikova nil.) je bila svoji, nalogi kos. V mali ulogi sc je tudi sprctnega skuzal Strelec, bogai kmet {g. Antloga), ki pa je spravil svo- j-;> hčerko Tončko (g. Lcšnikova st.) v veiiko nesrečo z ozironi na njeno žem- tev s Tonetom, kojemu je 'energično za- vrac;evala vsa krivična obrekovanja. Po volji mi je bila tudi Malčeva Prančiia (k. Kr;ij5ek ml.), kak'or tudi ujeu oce (g. Herman st-). Naraven pastir je bil tuai Tiny (najnil. Herman). Pristen izra/, svetohlinstva nam je podala konečno Zefa (g. Jošt st.). — Tretie dejanje m pvis'o do zažcljenega učinka. kakorSnc- ga si želi avtor, ker občinstvo v pretežni večini, žal, še nima za dramo pravega smisla, zato tudi drame na deželi iiiso priporočljive. Pohvahio morani onreniti, da so bili uekateri prizori naravnost brezhibni in ganljivi ter izsilili čuteče- niu gledalcu solze v oči. Konštatujem nadalje, da ie bila ta igra naiboljsa. kar so jib kedaj igrali sosedi Ložničani tcr Jim gre za njihov trud in neuniorno po- poznvovalnost v tej hudi zimi naSe pri- znanje v nadi, da oživi in vzklije v spo- mladi novo glcdališko življcnie tudi na tLull bližnjega kulturnega središča. Med odinori nas je kratkočasil gotoveljski tamburaški zbor, ki &e pod vodstvom g. Tone Goršeka vedno bolj spopolnuje. — Igri je sledil srečolov, ki je podvojil ainotni uspeh prelep-jga večera. Ciledi- šče je bilo razprodano in dvorana tem- perirana. Ljubi stariši! Otrok pa ne vla- öite tja, kamor ne spadaio. »Blagalna vellkega vojvode.« Cena 10 Din, po pošti 75 par več. Ta zabavni in zanimivi roinan slovitega v^vedskega ronianopisca Franca Helkrja .ie pravkar iz^el v ponatisu v založbi »JutraN. Ob- sega 164 strani velike osmerke z dvo- barvnim naslovnim listom, l^i ga jc oskr- bel Saša Šankl. Vsebina romana je zelo pe.stra. Düftodki siede s kinematografsko brzino in n«pričakovanostjo ter pvese- nečaio bra lea s svojo slikovitostjo in zaniinivostjo. Pariz, London, Nica s svo- jini jiižnim razkoSjem, mode. — to je zu- nanji okvir dejanja, ki se piete v najviš- jih krogih, pa obenem med zloeinci, pu- stolovci itd. in ki se konča z veselo In zadovoljivo poroko. Ctivo, kakor jc ta Ionian, je lahko in diihovito. obeiwm pa zaniinivo, zato ni čuda, da ie roman zelo ugajal, žc ko je izhajal v podlistku, in da jc povprašcvanje po ponatisu zelo zU vahno. Saj je glavni junak romana out filip Collin, čcgar »Prigode« so žc sko- mi razprodane. Trgovski vestnik. POROČILO IN ZAPISN1K rcdnej;a Ictncga občnega zbora Gremlja trgovcev Celje, ki se je vrSil v nedeljo dne 22. januarja 1922 ob 11. uri dopoldne v mali dvoranl Narodncga doma v Celju s sledeeim sporedom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Citanje zapisnika občnega zbora z dne 27. 1.1. 1921. 3. Poročilo načelstva. 4. Letni Tačun pro 1921 in poročilo računskili pregledovalcev. 5- Proračun pro 1922 in določ-itev doklnd. 6. Reorganizacija bolniSkega zava- rovanja trgovskih nastavljencev. 7. Kolektivna pogodba s pomoČu!- skim zborom. 3. Sprcmemba pravJJ. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. Ker na 10. uro ravnotam s tern spo- redorr. sklicani občni zbor ni bil sklep- čen, vršil se je v smislu pravil ob 11. uri drug ofočni zbor, kateri je bil sklep- čcn. Predsednik zborovänja ie bil g. R. Stermecki, zapisnikar g^ Drago Kraly. ad 1. Ob 11. uri otvori predsednix zborovanje ler izvaja: Oivarjam današnji letni občui zbor, konštatirani, da je bil isti v smislu pra- vil sklican ter da je sklepčen. Z letošnjim občnini zborom se za- klinčuje 3-letna do>ba, odkar je preS!a iiprava Gremija trgovcev Celje v roke slovenskega trgovstva. Moram na poti- Ingi i'spehov poslovanja in racunov kon- Statirati, da je dosedanja uprava pre- vzela gremij s prccejšnjimi dolgovi In obveznostmi. Prevzeli smo za 20.0CO K avsirijskcga vojncga posoJila ter precej- §en dolg, kateri sc je od prejšnje upra- vc najel za nabavo tega posojila. Po- ravnali smo v teku tega naSega poslova- nja vse dolgove, avstrijsko vojno po- sojilo odpisali na 1000 K, razveu tega znaSa današnje premoženje gremija o- koli 44.000 K. Notranje dclo, ki ga ie bilo treba opraviti v tcku zadnjih treh let, je bilo ogromno. Bilo je treba cele z ujedinje- njem naSega naroda povzročene prilike akoinodirati na to novo smer naSega živl.ienja; sodelovati pri nadaljni rcoi- gauizaciji naSega trgovskega stanu. u- deJeževati se del obrtne in trgovske skupnostü sodelovati pri ustanovitv! Zveze trgovskih gremijev in zadrug ter v mnogih drugih panogah trgovskega in obrtnega poklica. Bodoče vodstvo gremija ima predf seboj §e nadaljno notranjo ured;tev greVnija kakor tudi sodelovanje pri bo- dočih, trffovski stan zadevajočih zako- noda.i- ?c!el bi le, da bi naš!a ta naloga pn dcinaSnjih volitvah tak odziv. da se \z- voli 23 bodočo triletno poslovno dobo tako načelstvo, ki bo imelo za seboj. zaslombo celokupnega članstva tega gremija. ad 2. Na predlog g. F. S. Lukas-n sc opusti celotno čitanje zapisn'ka o občnem zboru z dne 27. 1. 1921. TajniK gremija pojasni bistvene točke tejj.a za- pisnika, nakar se isti v celoti soglasno odobri. ad 5. Poročilo načelstva za prete- klo poslovno dobo poda tajnik gremija g. Drago Kralj: Gremij trgovcev Celje je §fcl za- cetkom leta 1921 243 clanov, v ktu 1921 *ih je na novo pristopllo 51, skupaj 294; izstopilo, umrlo ali odložilo obrt \<\ iako, da je bilo stanje članov I. 1. 1922 248. Od teh jih je 245 rednih, ter 3 pro- stovoljni člani. Učencev in učenk je bilo v lcfii 1921 oproSčenih 16, na novo vpisanih 44, ofl kaferi!' je tudi vplačana oprostnina oz. vpism'na. Načelstvo gremija je izvršcvalo svstjc tekoče posle v 24. rednih sejah ter se je nadalje vršil v letu 1921 eden iz- rcdni občni zbor v svrho sklepauia radl odpovedi kolektivne pogodbe, sklenje- no med Gremijeni Jn trgovskimi nastav- Ijenci. Gicdc splošnih, v našcm gremlfu trgovcev Celje organizirano trgovstvo zadevajočih pojavov je omeniti za zad- njc poslovno leto slcdeče: Akcija za ustanovitev samostojne trgovske in obrtniške zbornice za bivše Spodnje Štajcrsko v preteklem letu ni ;'¦¦';'i->1);1',) kapJblik. Mo-roC1..' ]t\ Štran 4. »NOVA DOBAa Stev. 17 da bo v tekočem letn, če bode izvedena za našo kraljevino organizacija v ob- lastl ter če se slovenski del države raz- deli zopet na ljubljansko in mariborsko oblast, prišla zadeva zopet v tek. Zahte- va nekaterih političnih krogov, ki stoje tudl sicer blizu našim obrtnim in trgov- sklm organizacljam, je, da bodi stara avstrijska kronovinska meja tudi v bo- doče meja med obema novima politič- niina telesoma, sedaj nazvana ljubljan- ska h mariborska oblast. Celjsko okro- žje kot tako pa bodi v celoti priklopljeno nedeljeno slednje navedeni oblasti, ker tvorl gospodarsko enoto, katero se na noben način ne sme delitl. Edini smo si pa vsi v tern, da se go- spodarski momenti pri bodoči politični reorganizacljl naše kraljevine vpoSteva- Jo kot edina ozira VTedna in podlago tvoreča okolnost ter da morajo v prvi vrsti ti biti merodajni za tako daieko- sežno in pomemtjno upravno razdelitev države. 2eletl je nujno z ozirom na skrajno potrebo notranje konsolldacijc države. da se ta upravna Tazdelitev izvrši v sporazumu z najširšimi krogl prebival- stva, ki hoče v največji meri le dobroblt svoje ujedlnjenc kralievine Jngoslavije In s tem tudl svo] lastni spas. Čim bode na eden ali na drug načlti provedena taka notranja ureditev kra- Ijevine, bo doblla tudi obrtna, industrij- ska in trgovska zbornica v Ljubljani priliko. prilagoditl se uovo nastali poli- tični reOTganlzaciji države, ako bo tsta zadc.'a tudi teritorij čez kateri razteza zbornica scdaj svoj delokrog. Provedla pa ie v minulem letu ijub- IJanska zbornica kooptacijo novih čla- nov iz dosedaj še ne zastopanih oze- mclj; med noviml člani je kooptiran med drugimi tudi naš predsednik z. R. Ste?- niecki. Upa]mo, da bo dana tuui kmalu prilika novih rednih volitev zastopstva v to vaino korporacijo. Provedia pa Ijubljanska zbornica kljub ponovnim zatrdilom in obljubarn nl vpeljave zborničnih uradnih dni za tne- sto Celje; vodstvo zbornice bl z upe!ja> vo takih rcdnih zborničnih dni v Celju ustreglo nujni gospodarski potrebi cele- ga okrožja in s tem izdatno reduciralo vrsto utemeljenlh pritožb napram dosc- danjemu poslovanju' zbornice /, ozirom na novo pridcljerie ji kraje. Ustanovitev Javnega skladišCia In prevozne družbe, d. d. v Celiu h perfckt- na; družba bo v svojih novozvjrajenih prostorih začela poslovati že v teku bo- dočih mesecev. Zadeva delavnega časa v celjskih trgovinah še ni konečno urejena; upati jc, da se bo v tcin pogledu doseLcl spo- razum med delodajalci in delojemalci na ta način, da priznajo prvi slednjirn de- la vti-emu času in časovnim razmeram primeme dohodke, delojemalci pa da ob- ratno uvažujejo težko bremc, koierega so danes deležni službodajalei sploh, tr- govski stan pa v prav posebni meri raeli obstoječih davčnih, valutnTih, promctnih ter sploh obratovahi'h težkoč. O (on bo nam itak danes treba sklepati ob dotičm točkl dncvnega rcda. kjer je na sporedu prcdlog glede sklepa kolektivne pogodbc nied pomočniškim zborom in gremijem. Bodi ta sklep pozitiven ali negativen po prcvdarku današnjega občnega zbora; na vsak način pa je treba gledati na to, da se uvede med šefi in iijiihovimi iia- stavlienci harmonija dela in sporaznm. Sef naj vidi v svojem nastavljencu svo- jega zvestega sodelavca in sotrudnika tcr mu omogoči stanu primerno eksl- stenco, nastavljenec pa inrej pred očmi da Je dobrobit šefa tudi njegov hasek in njcKPv prid. Važna naloga čaka bodoče načel- stvo, ki ga je Uvoliti danes, v zadevi notranje uredbe gremija. Potreba bo dobiti stalno, zmožno uradniško silo, ki bo mogla v zadnji dobi tako zc!o nara- Sčajoče posle gremija opravljati z več- jim uspehom.kakor ie bilo to pri dose- danjem stanju mogote. Naravno je. Ja bo taka moč precejšnje breme za letni pioračun gremija; potreba pa je v tem pogledu storiti tudi ta korak. (Konec prih.) Narodno gfospodarstvo. POLOŽAJ POLJEDELSTVA V RUSIJI. Pretekli mesec je predaval v »Slo- vanski zadružni komori« v Pragi profe- sor S. Meslov, ki se .ie nedavno vrnll iz !?u^i'> o sedp.niera cknnom«?kem in po- litlčnem stanju v Ruslii. | Število delavstva se ie oo uradni \ Statistik! v letih 1917 — 1920 zmanjšalo j od 9 in pol milijona na 4.770.000, ker so kvalificirani delavci odšli oovečini na deželo. Inteligenca je kot nositeljica du- ševnega dela izgubila svol ooinen vsled onemogočenia inicijative, radi emigrad- je, umiranja in sünega terorja. Ohranll In povečal je svojo sociialno važnost sa- mo poljedelski razred. Po zadnji stati- stiki je od 130 milijonov Drebivalcev 109 milijonov poljdelcev (84%), Ruska mesta, zlasti vclika, rapid- no propadajo. Mesto Petroerad je štelo 1. 1916 še 2,590.000 preb.. a 1. 1920 ko- maj 884.000, torej ie padlo orebivalstvo za 66%. Moskva se ie zmanjSala za 37%. Meščani se seliio trumonia v pro- vincijalna mesta in na deželo. Vzrok so tievzdržni življenski pogoii po večjih mestih. Tako je na pr. v Petrogradu uničenih 22% stanovanj. ki iih je popla- vila voda razrušenega vodovoda. f Prosveta v Rusiji kaže žaiostno Hce. Radi pomanjkanja učnili potrebščin se ic udomačil obi-čaj, da Dodučujejo na snegu in pesku. Večinoma oodnčujejo po sclskih hišah, ker so šolskc zgrad- be neuporabnc. UČitelistvo 1>. sramot- no plaSano, ve^ kot polovica hodi bosa in razcapana. Knjig in časooisov seveda ni. Narod pa kljub temu žeia oo prosve- tl in si sam organizira privatne sole. PoljedeLske masc postaiajo vedno bolj homogene. Dočim re bilo leta 1^1 L 45% gospodarstev z enim koniem jih je biio 1. 1920 žc 80%. V ist* letih je pa- dalo število gospodarstev z 4—10 kotui od 10.7% na 1.2%. Produkciia znatno nazaduje. L. 1916 jc bilo poscianih 80 mi- lijonov d'ssjatin, 1. 1920 oa 1p 60 milijo- nov. Plodnost polja je padla za 15 oa- stotkov. Vzrok temu je pomanjkanje in- vcntarja, živine in semenia. Zancmarje- na je zlasti tchnična kultura (Ian, konop- Ija, tobak itd.), ker kiwet no more pra- vično vnovčitl svojih oroduktov. Za ?.\- vinorejo je bila katastrofalna zima 1920, 21. Skoro polovico živine so Doklall, pri vsem tem pa je š-e produkcija mesa pa- dla za 67% v primcri z letom 1913. Splošno je padla poljcdelska produkclja od leta 1916—1920 na polovico, industrlj- ska pa isto^asno celo na osmino. Zato je ruski seljak giavni davkoplačcvulcc. Ob- jektivno so danl vsi po^oji. ki govorc. da igra danes v Rusiji zenilloradniStvo §e vendar prvo vlogo. Priboriti pa si mo- ra še le politično ravnopravnost. Po so- vjetski konstituciji štek komai pet poljc- delcev za enega dclavca. seljaki ne smc- ]o imeti svojih organizacij. Spomlaui preteklega leta je nastala v večjeni delu Rusije buna seljakov. Uspeh je bilo nc- kaj koncesii, ioda poljcdelci streme za lastno poliiično organizacijo, Rusija sloji na pragu nastanka velike kmetskc de- mokracije. Upravičeno trdi neki ruski zgodovinar: Rusija bo ali seliaška ali pet proj>adie. ZADRU2NIŠTVO V RUSI.H. V Rusiji se je zadružništvo pojavilo pod imenom kooperacija, po naSe skup- lio delo. Prva taka zadruga je biln osno- vana 1. 1863, a prva zadružna zveza »Zveza moskovskih nabavnih zadrug'< i. 1899. Zadruge so si v Rusiji s režavo gra- dile pot. Na eni strani jc vlada gledala na nje kakor na komunistične organiza- cije, na drugi strani pa so zadele na od- por seljakov, ki so se držali iiajprimitlv- nejšega obdelovanja polia. Še le po re- voluciji 1. 1905 se je zadružništvo začelo lepo razvijati. Začeli so se zanj zanimati omikani sloji, zadružno delo Ic dobilo ce- lo vrsto sposobnih deluvcev. Ruska vla- da je tedaj sama podpirala zadružrii po- kret. Leta 1905 je bilo v Rusiji 5.500 za- drug, 1. 1912 2e 18.083 s 5.760.000 clam. Med vojno se je zadružništvo silno ra;^- vijaio. L. 1915 je bilo 35.659 zadrug. ]a- nuarja 1918 pa 54.000 s skoro 22 milijon članov. Tako je v zadrugah udruženin več nego tretjina Vseh seljakov. Ruske zadruge se v glavnem dele: v kreditne, nabavne in poljedelskc. 2a- četkom 1. 1915 je bilo v Rusiji 18-500 na bavnih zadrug s kapitalom 983 mil. rub- ljev. Med vojno so prevzek nabavne za- druge vse nabave potrebščin za vojsko. L. 1918 jih je bilo 25.000, t. i. skoraj po- lovica vseh zadrug, a njihov promet ]e dosegel pet rniljard rubljev. Saino »Mo skovska" zveza nabavnih zadrug« ie ime- la 1. 1918 prometa nad eno miliardo rub- I'cv. Tn 7X2??'. ima 460 ins1ur,tr?i'-:Vih p?:« jetij, med njimi 25 tovarn za poljedelske ¦ stroje. Zadruge vsake ten kategorij so združcne v manjSe zveze. a te zopet v vserusko zvezo. V Jnžni Rusiji (Ukrajini) jo preko 20.000 zadrug $ 3 milijoni članov. Naže kmetljsko sale. Vmarska in sadjarska'sola v Mariboru stele 1-etos 47 ičencev, in sicer 27' v I. letniku in 20 v [. letniku. V zadnjem času se jc vpeljal na zavodu tudi rokotvorni pouk in pouTc o živinozdravstvu. — Kmetijska 5ola na Unnu ima v vseh tr«eh razredih skupa> 52 rčencev, in sicer v letni Šoli 18 učeri- cev. v zimski Soli 34 učencev, in sicer v ,'sakem letniku ziinske sole po 17 učen- cev. V zadniem času se je vpeljal za 'u- ČLnce rokotvorni pouk in tečaj za P'c- tarstvo. Na zavodu manjka še vedno u- čitelj za gozdarstvo. <— Kmetijska šo;a v Št Jurju ob j. ž., ki je enoletna, ima lctos 26 učencev, in sicer 5 učencev na pol prostUi nsestih in 21 plačujočih uCcn- CfcV. Kujotljska zbcrnlca. Interesenti se viiudno vabijo na posvetovanie o pravi- ih okrajnih podružuic pokra.finske knic- tijske zbornice, katere bi bilo treba Čim- preje nstanovhJ. Prlčakuie se. da se bo- do luiorcsenti posvetovanja udeležili v yel'kcm števi-lu in tako omogočiii sesta- vo čimboljših pravH, ki bodo praktičnc- mu življeniu odgovarjala. To posveto- vanie se \Yi\ v sredo dne 15. febr. tl. üb U. uri dop. v posvetovalnicl oddelka zn kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljul)- Ijani, Poljanska cesta. novo poslopjc MarijaniSča« v I. nadstro.pju. Dobav« stavbiioga matcrijala. Ko- manda Dravske divizijske oblasti v Lju- bljanl naznanja trg. in obrt. zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 1. marca tl. or; 8. url zj. v pisarni inženirskega •odelenja Dravske div. oblasti v Ljubllani ponov- na ofertalna licitacija glede dobave star-" bnega materijala za popravo poslopij smodnišnice v Kamniku. Predmetni «- glas je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljanl, pogoji pa v pisarni inženirske- ga odelenja dravske div- obiiisti v Ljub- Ijani interesentom na vpogled. Podaljšanje roka za vložltev napo- vedi o (Solhodnltii in rentiim! za lo*o 1^22. Finančna delegacija objavlia uradno, d.i ie — kakor smo že krarko javiii —• go- spod finančni minister Tok za vložitev navedenih napovedi podaljšal do konc:i februarja ti. Na to se opozarjajo vsi dav- Cn\ obvezanci. ki dosedaj še niso vložin napovedi, naj vsal v podališancm roku zadoste svoji dolžnosti. kcr se jirn bo sicer dohodnina in rentnina odmeriia hrez nadaljncga poziva na podsfavi u- radnih pripoinočkov. Dobava clgareinega napirj«?. U|)ia- va državtiih monopolov v Beogradu raz- pisuje za dan 4. marca 1922 ob 11. url dopoldne v pisarni upravnika državnih Tüonopolov v Beogradu okrtalno \\c\~ tacijo glede dobave 32.000 bobin ciLaret- ucga papirja. Predmetni oglas je v pi- "?arni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubllani interesentom na vposlcJ. Bopaa 9. febr. Ciirih. Berlin 266, N. Nadzurstvo dda (Ui&pekclja rada). i Kc':or je zasledoval zgodovino ra*.- vf>ja nadz-orstva ctela (obrtnega nadzoi- nhtva, tovarnišklh nadzornikov). je lah- ktj ugotovil, da so bile prvotne naloge In Plavice teh nadzornih orgaiwv dela (o- birti in industrije) zelo omejene v primeri z delokrogom, ki ga Lmaio danes. Prvot- nr> ie obstojala ta ustanova koi nadzor- niStvo tovarn, ki je imela jedino nalogo riiidzirati, da se v tovarnah ni zaposlila t'Jeca pred starostjo, ki je bila zakonsko doloceua; tovarniSki nadzorniki odnos- no tozadevne kemisije ali polknjske ob- lasti v svojstvu tovarniškega nailzorni- štva nadzirali so izključno le izvedbo teh zakonskili predpisov. Ko se je razvijala ta ustanova do današnjega ugl-ednega položaja, so- je veduo bolj razširjal njen d«elokrog. a vedno sta ostala na prvem mestn skrb in nadzorstvo mladine, ki ie zap-oslena v trgovini, obrtl in industriji. V naši kra- Ijevinl je po uredbi o nadzorstvu dela oa 21. niaia 1921 v čl. 9. ugotovljena naloga oblastnih nadzornikov dela v pogledu m'.adinskega skrbstva v obrti in industri- ji s sledečimi določili: »da nadzirajo pravilno zaposlovanje licencev in mladoletnih delavcev, njih pravilno izučevanje in posečanje obrtnih in strokovnih šol in tečajev (točka 4, ei. 9.).« To nadziranje je seveda omejeno po zakonskih določilih obrtnega reda oduo- si:o zakona -o radnjama. Ker je ministr- stvo sociialnc politike uvidelo da to nad- ziranje nikakor ne zadostuie skrbstvu mhicliiiskih delavcev in da mora iti po- moč državne oblasti in državne incija- tivc globlje v živJ-jenje narodiiega na- rasčaja. ki je izročen eksploataciji obrti in industrije, ustanovilo je še posebno nadzorstvo dela za mladinsko ctelav- stvo z naredbo St. 51466 od 23. avgusta t. 1. Naredba določneje in obširneje ugo- tavlja naloge tega državncga nadzoi- siva v drugem delu §-a 3., ki glasi: 13. »k v poglcdu začasnega nadzl- ranja mladoletnih delavcev špecijtilna lial-oga tega nadzorniStva: 1. da se briga za sistematično ure- Uitev vakniškega vprašania; 2. da nadzoruje vse vakniške do- niove in ustanove za vajeniško izobra- zovanie; 3. da stavlja osrednjemu nadzorst\n dela predloge o ustanavljanju novih va- jcniških domov in kulturnih ustanov za vajence in mladoletne delavce; 4- da se bavi s proučevanjein polo- žaja in razvoja vajcnlStva in niladolet- nega delavstva v inozemstvu«. Kakor se iz teh podatkov razvidi, iinanio v -nadzorništvu dela iedno Spe- cijahio ustanovo, katera ie na podlagl svoje strokovne kvalifikaciie usposob- Uena, da vodi pravilno nadzorstvo o razvoju in usodi našega obrtnega in In- dustrijahiega podmladka. A samo nad- zorstvo! To je bistvo te ustanove. Nje- r.e naloge niso, da bi sama dejanjsko or- ganizirala ncgo in skrbstvo vaieništva in mladoletJiega delavstva: v poskd- pfc:i" r.'lötfV.u to razprpvo bociem orisal, Stpy. »7. »NOVA DOBAi Strati 5. Ustanovljcna IBGi Hranilnica mestne občine Celje V lastni palači ppi kolodvo^u. UstanQVljena 1851. T3 O ia M «a e> o "S. 9 Stable torawilraih vlog K 35,0^0.000. ====== Vrednost rezervnega zaklada K 8,000 000. jiRANi'LNK vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiujjo najpopolnejšo uamosl in ugodno bbrestouanje. Poštne položnke strankam brez- pJačno ni razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi i> uarno shrambo od strmik in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBÜJE suojiin uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. n 2- re" C ui Ul Posojila Yseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueli u useh denarnih prašanjih. .________________________________________________ --------------------------------------------------— i v koliko pride nadzorništvo dcla v po- stov pri tej organizaciji. i Ü. »Radiša« Zagreb. j Lota 1903. se jc iistanovil v Zagre- | bn »Hrvatski Radiša«. -dniStvo za od- j Koj in liamještanjc mladeži u trffovini ) j obrti te unapnedjcnje gospodarstvenc j 1 livrede.« To druStvo ni satno obstalo | do današnjega due. ncjro sc ie mogoeno j razvijulo in predstavlja dancs d:jansko i najmočncjšo in nairesncjšo organiza- \ c'.io za neeo in skrbstvo obrtnc in tr- ' ffovskc mladine. .Radisa vodi evidence) o potrcbi in j poundbi vaiencev, namešča vajencc v j trgovini in ouyver, bivši upravitelj sekvestriranili ncmskih posestev v Belgiji. Dnyver jc bil eclen glavnih špekulantov na belgij- skih in nizozemskih borzah. §pckuliral je tudi z denarjem sekvestriranili po- sestev, inud je pa smolo in vedno izgub- ljal. Na ta način je zapravil tudi poltret- ii iniüjon frankov poverjenega mu cle- narja in je bil zato zaradi defravdacije aretiran. Aretacija je vzbudila v vsi Bel- giji ogromno senzacijo, ker je Duyvcr igral v svoji stranki jako veliko vlogo. Lastnica In izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vekoslav Splndler. j liska: Zvezna tiskama v Cclju. Z-menja se StSnOHOIlje obstoječe \z dveh majhnih sob in kubinje, za dve večji ali tri manjše sobe in kuhinjo, Naslov v upravi Nove Dobe. 162 1 Prods se posBstvo, njive, travniki, hosta in sadni vrt. Zravcn Jepa hiša z šcstimi sobami in kuhinjo, oddaljeno eno uro od železniške postaje in 10 minut od fame cerkve. 160 1 Alojz Rojier, Kalplja vas, p. Št. Pavel pri Preboldu. Trgovina pohištva Morijs BQumgoptnep CEL3E, Gosposha il. ZS. CEL1E. Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Vedno bo- gato sortirana zaloga v različniJi slogih. Samo štev. 25 Zenifna ponudba. Sem liišni posestin'k z dobrim obrtom, 34 let star, Cedne zuuanjosti, vcsel a trezen in blagega srea. Že 11 let hodim po gostilnah na hrano in seni se na- veličal samskega ^ivljenja. — Žclim se torej seznaniti v svrho ženitve z go- spodično od 22 do 28 let, Četudi s prav ma!o doto, a jasne preteklosti. Resne ponudbe, če inngoče s sliko, ki se vrne, naj se pošljejo pod besedo „Vesela DOitlL^d 22" na upravništvo »Nove Dobe«, Celje 159 2-1 IlrDIHllSI za damsko frizerko Se ULuiinil fakoj sptajme. 157 Naslov v upravi lista. 2—1 HLečnih I O r^:sr in juveSir O I CeJje, ElDuni irg St. If füLOIHE W/L Prve vrslc ^KNOVO BLAGO ¦¦|Hr Povsem zrela I se dobiva povsod. I }m MsM Men silJin, attp FPESi iii masti t GBWl 1ÖD1. d. d. / I 1169 Petrinja 30—26 I [Glavno zasiopstvo za Slovenljo: I R. Bane i ženskim in moškim nerilom ier igračami < FRANC KRAMAR 144 50-1 poprej Prica & Kramai4 Na drobno I CELJE Na debelol Zaloga cigaretnih papirČkov in sirocnic. V neizmerni tugi naznanjatn, da je svoie ljube otroke za- pustil naiboljši oče in mene plemeniti soprog, gospod IOSIP fCODKE žlvlnozdravnlk v Žalcu danes zjutraj ob 6. uri za vedno. Pcg!nS-)nlP°zabnega ranjkega se vrši v nedeljo, dne 12. svečana WU od 1G. uri p0poldne iz hiše žalosti na domače po- kopališče. Sv. mafia - zaduSnica se bo brala v pondeljek, dne 13. tm. ob 8. uri zjutraj v tukajSnji farni cerkvi. V ŽALCU, dne 10. sveCana 1922. Jjtlka Kodlre, soproga. Marijan, Majda, MUena, Lterka, otroci. Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem prijateljem, sorod- nikom in znancem pretresujočo vest, da je na§ iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, gospod IVAN IHRAVLJAK zasebnik v Šoitanju danes ob 7. uri zjutraj v starosti 84 let, izdihnil svojo blago dušo- Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo ob 15. uri popoldan v Vojniku. Sv. maša zadušnica se bode darovala v pondeljek ob 8. uri v Vojniku in Šoštanju. ŠOŠTANJ, dne 10. febr. 1922. Marga Mravljak-ova Henrik Mravljak 2ella viSji pis. predstojnik okrožne sodnije, sin Ivanka Mravljak-ova roj. Rajšter Dušan, Božo, MHjenka sinaha vnukl. Brez posebnega obvestild. Stran 6- »NOVA DOBA« Štev. 17. POSOJILNICH U CELJU Ustanovlj era a. leta. 188O. v lastni pa la č i MAR0D3IID0IH Rez&rvni f >ndä in w&dnost Sast.ih hšL Lez K 7,000 000. Eden najstarejših slovenskih denarnih zavodoy. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice \n tekoci raöun ter jih obrestuje najugodneje. VJ1 I to i ! | Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otwa^ja trgovske in obrtne kredite. Finanois*a industrij- iQsbüiEbrrb ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. OsbcObüHa) i ^ "¦ mm an m mm ¦« hb mm bbi ¦¦¦ ¦¦¦ ¦¦¦ ¦¦ «^ —- — — — *v «• bbi ¦¦ ¦¦ bmi npi Ml Ml Ml «it M M «JM m ¦¦¦ Ml MB MB Ml BUI MB MJ M Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. Registrov. kreffitna in »t^vbena "LaSTNI DOM" Raöun Čekovnega urada ät. 10.336. Sprejeina h^aniitac wloge sin pH obipettftuje po 41/2°/0 Äti^-i in pol K od sto, proti odpovGdi (5%) pet od sto ZVEZNA TISKARNA CELjE, STROSSMAYERJEVA UL1 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dcla nnjhitreje in po dnevnih cenah. Izde~ lujc vsG tiskovinc kakor: Casopisjc, trgovske, šolskc in uradniSke tiskovinc, knjige, cenikc ltd. do najumetnejäega barvnega tiska. :::::: Najboljc urejena KNjIQOVEZNICA izvršujc hitro in solidno knjigovcška dela od najpriprostcjSe do najfinejSc n 11 n i J izpeljavc aDanu UC M IP VSEH VRST ^J | | fjf I__. PitlZMO S0L1D1A POSTREŽBH P FRBtnO FflGBHEL - CEL3E ¦ Gosposkaa ulh a 96. SU«NO pr*istrto 6-sko za moške in ^olneno za ženske obleke in razno manufak- tuv*o ku ite pad« direktneLsa imparta po cudovito nirkih cenah samo v veletrgovini in p-ssxposiljalnici R. Stermecki, Celje. Gospodična ve§?a slovenščine in nemščine slovenske in tr.TT.ftke sU'ivgrasije ter strojepinja, Ž«ll »lopit v ami^o. Dopi-i st naj bl go- volijo po-il-.ti pod »Kontoristin ja 16« n* upravništvo »Nove Dobe«. 156 ^VIŽUM 2a potne liste preskrbljuj'.-m h> s^o? 3 leta ter se pripo očam ccnj« nemu občinstvu tudi za napej Potni listi se preskrbijo takoj. E. Bitanr»icf Aškerčeva ulica štev. 5, 154 ziaven hotdd »Pri poiti«. 2—2 '- lokol ze shlsdišče in lokal za pisapno na prometnem prostoru v Celju. Ponudbe na üragotin Hepzrog, zastopnilc dravogradske mineralne rafinerije v Celju, 151 poštni prcdal 42. 2—2 Kontoi*istinja samostojna moč, zmožna slqvenske in nemške kor^spondence, strojepisja In knji- govodstva, »ü syreime. - Plača dobra, eventuelno participiranje na obratu. Pismene ponudbe na Dragotin Herzog, za- stopnik dravogradske mineralne rafinerije. 152 Celje, poštni predal 42. 2-2 Lesni trgovci pozor! Tvornica kola i industrija drvene robe dioničko društvo MARIBOR, kupuje vsakovrsten les, rezan ali okrogel in sicer: hrastov, brestov, javorov jasenov, bukov in akacijev n & d L5 B j e večjo množino suhih smrekovih desk 30 m/m, 4 m, 20—30 cm širokih, paralelno rezanih k & k a p tudi smrekove hlode od 25—50 cm srednjega premera in bukove cepanice (Prügelholz) 1 m do!g. in 9—10 cm srednjega premera. Ponudbe za kubični meter franko vagon z navedbo nakla- dilne železnične postaje na naslov ; 151 Tvorkola MAR1B0R, poštni pred. 27. 3-3 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjn Dolžan Kralja Pefi*a costa GELJE Krjlja Petra cesfa iZvräuje waa elcla točno In soliclno. S 5 S Gene ztnerte. 1.^ PanKüAiini w*r* v.Tnnlann. KO_A Oglejte si ftianuf akturne Irgovino Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnicl kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in d«f?^io. Dospela je velika" množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, eefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. O^lgieilrEica, za Slovenijo r>. z. z o. iz, v LJÜBLJÄNI | priporoča oged svoje zaloge manufakture. j Izključno češki izdelkil! ^ ! Ravnokar prispeva blago od -v«^OL skladišče v vKresiji«, I. | BBWh «...h u.V.™. ph. ctiarpmi Q ürhlpdnnpiT ^^Ca* \