Tretja os: zmaguje priključek v Šentrupertu Božo Sola: »Prvo mesto ostaja cilj NK Celje!« SM Lil LLL V °P/'o cafie * I UŽITEK V DOBRI KAVI P PRAŽARNA: 03/713-2666 s ST. 16 - LETO 64 - CELJE, 27. 2. 2009 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Branjevke nezadovoljne z načrtom prenove »Tržnico obnavljajte pozno jeseni!« so med drugim zahtevale celjske branjevke na sestanku na občini. Želijo tudi več parkirnih mest za stranke, nekatere tudi le obnovljeno streho. Konjeniški Hollywood na Lopati + Do polnega vozička tUS brez mošnjička! Izrežite kupon, ga izpolnite EmEBd in nakupujte brezplačno! HMPMi Podrobnosti: www.radiocelje.com in www.novitednik.com H, ercator Opekarniška 9, Celje, tel št: 03/426 80 00 od 3. marca do S. marca, od IS. do 18. ure TEDEN BOJA PROTI RAKU "Storite kaj za svoje zdravje" Kdo je kriv, da so v Debru brez obvoza? I Popolno zaporo ceste so za več tednov postavili v ponedeljek in razjezili prizadete krajane. Obvoza ni, za to pa naj bi bili krivi nekateri sokrajani. 2 NOVI TEDNIK Ministra za promet Patricks Vlačiča sta v Velenju sprejela predsednik Odbora za razvoj Saša regije Milan Medved (levo) in župan Srečko Meh. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad enotnostjo Saša regije. Saša povozila F6 Saša regija enotno za traso F2 s priključkom v Šentrupertu - Argumenti prepričali tudi ministra Vlačiča Šaleške in zgornjesavinj-ske občine soglasno podpirajo traso F2 od Šentruperta do Velenja in od izbrane trase ne bodo odstopile, je enotno sporočilo s sredinega srečanja Saša regije, to traso pa je zdaj, ko je slišal argumente vseh vpletenih, podprl tudi minister za promet Patrick Vlačič. Na srečanje, ki so ga pripravili pod okriljem Odbora za razvoj Saša regije, je prišla večina šaleških in zgornje-savinjskih županov in poslancev ter veliko predstavnikov gospodarstva, ki so jim krepko podporo izrekli Korošci. Iz širše regije so svoje argumente poleg poslanke Andreje Rihter zagovarjali predstavniki Civilne iniciative Braslovče. Spomnimo, da je prav zahteva CIB po reviziji lani septembra sprejetega vladnega sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za traso F2 (Šentrupert-Velenje) oziroma zahteva po ponovnem vrednotenju tras vzpodbudila sedanje razprave o trasi v severnem delu 3. razvojne osi. Zahtevo CIB so poleg Rihterjeve in poslanca Lojzeta Posedela podprli žalski in celjski gospodarstveniki ter tudi kmetijstvo s tega območja. V bistvu se v Celju in Žalcu zavzemajo za traso F6, ki bi Velenje z avtocesto povezala preko priključka v Arji V dve uri trajajočem pogovoru je bil najbolj opazen predčasen odhod poslanke Andreje Rihter, ki ji je nekaj minut kasneje sledil še direktor celjske gospodarske zbornice Jože Pušnik. vasi, za ta pa navajajo več argumentov, ki smo jih predstavili v torkovi številki Novega tednika. Minister Vlačič je po pogovoru v Celju prisluhnil še drugi strani, čeprav je uvodoma poudaril, da ministrstvo podpira gradnjo 3. razvojne osi (RO) predvsem v razvojnem smislu, torej za območja, ki imajo slabe cestne povezave do avtocestnega (AC) križa. »Pri infrastrukturi in razvoju ni dileme, kaj je prej, kokoš ali jajce: najprej je potrebna infrastruktura, šele potem pride razvoj. Velenje je mesto, ki ne leži ob AC-križu in zato uživa večjo pozornost pri tem, kakšno navezavo želi na avtocesto.« S temi besedami je minister povedal vse, poudaril pa je, da si bo prizadeval za skrajšanje dolgih postopkov oziroma spremembe predpisov pri javnih naročilih, umeščanju v prostor in lastninski pravici. Po mnenju Vlačiča je severni del 3. RO zmerno problematičen, južni je najmanj, najbolj pa je srednji del. Nerazumljiv diktat V smislu, da Saša in Koroška nujno potrebujeta hitro cesto, da lahko govorimo samo o trasi F2, ki jo je izbrala stroka, in da je treba roke skrajšati (v najboljšem primeru, če bi vse potekalo brez zapletov, bi lahko hitro cesto začeli graditi čez osem let), so potem razpravljali praktično vsi iz Saša regije. Podporo so izrekli zgornje-savinjski župani, v Šmartnem »Sklep vlade o začetku priprave DPN je bil sprejet teden dni pred volitvami, na pritisk Velenja in za pridobivanje volilnih glasov,« je prepričan Domen Marovt iz Hmeljarske zadruge Žalec. in Šoštanju, ob tem pa poudarili, da pride v poštev samo prvotna (ta se z velenjskega območja na braslovš-ko polje priključi v Letušu) in ne optimizirana trasa F2 2, ki bi v občino Braslovče prišla v Preserjah. Slednje je jasno kot osebno stališče izpostavil tudi braslovški župan Marko Balant ter ponovil, da trasa med svetniki ni dobila podpore. Poslanca Jakob Presečnik in Bojan Kontič sta še enkrat omenila, da je nerazumljiv diktat občin, ki ležijo ob AC-križu, kje naj bo priključek, ter da Saša regija ne bo razpravljala o poteku trase v srednjem oziroma južnem delu. Pismo podpore je poslal tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je izpostavil, da je ob trasi F2 veliko zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč, ter zagotovil, da si bo tudi kot minister prizadeval, da se gradnja hitre ceste, in to od Šentruperta proti Velenju, čim prej začne. Poslanka Rih-terjeva je opozorila, da je treba čim prej odgovoriti na pobudo CIB in 3. RO kar najhitreje spraviti v življenje. Kot je povedala Helena Šolar z ministrstva za okolje, bo v letu in pol predlog DPN pripravljen za javno obravnavo in takrat bo imela javnost največ besede. Seveda o trasi, o financiranju 3. RO pa je še prezgodaj govoriti - zaenkrat namreč ni znano, od kod denar. Minister za promet Patrick Vlačič je na srečanje v Velenju zamujal. Menda zaradi slabih cest. »Jasno je, da s traso nikoli ne bodo vsi zadovoljni,« je končal minister Vlačič in povedal, da razume argumente enih in drugih. Vendar so v njegovih očeh, poenostavljeno povedano, močnejši argumenti, ki govorijo v prid trase F2. t URŠKA SELIŠNIK VODOVOD - JAVNO PODJETJE, d.o.o. KANALIZACIJA Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si wvwv.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. St. 14 - 20. februar 2009 Opletanje s pravicami delavcev Največji industrijski sindikat v Sloveniji, sindikat kovinske in elektro industrije, je na svojih spletnih straneh objavil črno listo delodajalcev, ki v času krize nadvse grobo ravnajo s pravicami delavcev. Če jim že z inšpektorji in s pravnimi sredstvi niso prišli do živega, bo morda vsaj nekaj zalegla moralna obsoja. V enem primeru je celo že učinkovala, dodajajo. Glede na hujše ali lažje kršitve so ROZMARI PETEK celo oblikovali dve listi. Najbolj črne ovce so na listi A in na njej seje kot edino podjetje s Celjskega znašlo polzelsko podjetje Emotech poslovnega sistema Fori. To si je po besedah, sindikatov privoščilo, daje odpustilo šest delavcev iz programa Orodjarne, namesto njih pa so zaposlili štiri ali pet nekdanjih »bratov« iz Bosne in Hercegovine. »Saj ne, da sem kakšen ksenofob, vendar je to skrajno neetično,« je povedal njihov sindikalni zaupnik. Pozabili pa so povedati, da so bili med odpuščenimi ravno tisti, ki niso hoteli podpisati predložene nove pogodbe za krajši delovni čas. Tiste torej, ki je srž vseh težav. Tukaj pa smo v dilemi. Vsekakor ni prav, da so delavci zaradi tega dobili odpoved. (To bodo zdaj dokazovali tudi na sodišču.) Si pač niso dovolili, da delodajalec »špara« le pri najšibkejšem členu, pri njih, ne pa tudi pri kakšnih drugih stroških. Ampak. Kaj pa naj delodajalec stori, če se izmed ostalih sto, dvesto delavcev peščica ne pokori njegovi volji? Sploh če je gospodarska situacija takšna, da mora odrediti še nekaj odpovedi iz poslovnih razlogov? Med katerimi naj izbira? Med tistimi, ki so bili takoj pripravljeni sprejeti nižjo plačo, da bi le podjetje preživelo, ali med tistimi, ki so se na takšne argumente delodajalcev požvižgali in stali za svojimi pravicami? Odgovor je znan - nepokorne. Če pa takoj zatem na njihovo delovno mesto res zaposliš druge, si sam sebi malo pljunil v žep. Argument - odpoved zaradi poslovnih razlogov ne vzdrži presoje. No, mogoče bo sodišče vseeno menilo drugače. Pogledali smo še podjetja z liste B. Tam se je na primer znašel zreški Unior. To pa zato, ker je že lani sprejel 36-urni delovni teden. Še preden je luč sveta zagledal zakon, po katerem bi moral o tem dobiti soglasje sindikatov torej. Če je to vse, potem nekega zaupanja v listo B nimam. Še posebej zato, ker na njih ni podjetij, ki dejansko pohodijo vse pravice delavcev. A ker med njimi pohodijo celo tisto o včlanjevanju delavcev v sindikat, takšni delavci niso njihovi člani. Posledično tega podjetja sindikat ne spremlja več, zato niti slučajno ne more biti na listi!? Steklarno skrbi deponija Prejšnji teden so se predstavniki Steklarne Rogaška zadovoljni vrnili s strokovnega sejma v Frankfurtu. Šlo je za največji sejem notranje opreme ter darilnega programa, od katerega naj bi v veliki meri bilo odvisno nadaljnje poslovanje steklarne. Novo skrb pa jim povzroča deponija v Ttincovcu, ki je tik pred zaprtjem. Kot pravijo v steklarni, so kupci pozitivno sprejeli njihove nove kolekcije, ki so jih letos v Nemčiji predstavljali na kar trikrat večjem razstavnem prostoru kot minula leta. Pri številu novih kolekcij, bilo jih je več kot 40, so konkurenco pustili precej zadaj. Zato upajo, da po dolgih letih krize v steklarski industriji, ki je dodobra oklestila proizvajalce stekla, zanje le prihajajo boljši časi. Edino, kar jih trenutno še močno bremeni, je nova okolj-ska naložba. Zaradi zapiranja deponije nenevarnih odpadkov v Tuncovcu bo steklarno izgradnja nove stala 1,5 milijona evrov. S tem so ta teden, sicer za zaprtimi vrati, seznanili okoljskega ministra Karla Erjavca. Sedanja deponija ima sicer še dovolj kapacitet, a ne deluje po evropskih standardih. Izgradnja nove deponije bo za steklarno, ki je že tako v nemilosti pri bankah, velik zalogaj. Nazadnje so v podjetju eno večjih okoljskih naložb izpeljali leta 2007, ko so zgradili čistilno napravo za čiščenje dimnih plinov iz talilne peči. Sicer v podjetju trenutno deluje sedem takšnih čistilnih naprav ter dve čistilni napravi za odpadne vode. RP www.noifitednik.com II Vi kftlllf :l »11 1* Ill Iis DOGODKI »V odločitve vlade ne gre dvomiti!« Iluzije posameznikov o rimskotopliškem zdravilišču kot skupnem dobrem spet priplavale na dan Medtem ko si krajani Rimskih Toplic in družba Rimske terme močno prizadevajo za oživitev tamkajšnjega zdravilišča, v laški občini in širše že vrsto let obstaja tudi skupina posameznikov, ki na različne načine ovirajo projekt oživitve zdravilišča in nasprotujejo vladnim odločitvam. Kot je znano, se je skupina ves čas zavzemala za to, da bi zdravilišče postalo skupno dobro v lasti vseh državljanov ter je hkrati opozarjala na namerno oškodovanje državnega premoženja. Omenimo še, da se je skupina vedno aktivirala takrat, ko se zdravilišče znašlo pred kakšno prelomnico. Tako so se zdaj, ko je pred Rimskimi termami zaradi recesije negotova prihodnost, v javnosti vnovič pojavili pozivi vladi, naj poskrbi, da bo zdravilišče postalo skupno dobro vseh državljanov. Enako vprašanje, ali bo vlada zdravilišče v Rimskih Toplicah vrnila državljanom, pa je na vlado naslovil državni svetnik Dušan Semolič. Zanima ga tudi, kakšno je stališče vlade glede odprodaje zdraviliškega kompleksa z močno podcenjeno vrednostjo. Na ministrstvu za lokalno samoupravo so pripravili odgovor, da je projekt obnove Rimskih term nacional- Ovadili Šaverja? Celjski kriminalisti so zaradi oškodovanja upnikov kazensko ovadili odgovorni osebi trgovske verige Hardi. Sumijo, da sta ovadena Dario in Alenka Šaver družbo in več kot 200 upnikov oškodovala za skoraj milijon evrov. Kot smo lani že poročali, je bil spisek dolžnikov skorajda najdaljši v zgodovini celjskega sodišča. Obenem je stečajni upravitelj Borut Soklič že v času prisilne poravnave posumil, da sta lastnika Arke ter s tem verige diskontnih prodajaln Hardi, zakonca Šaver, premoženje Arke dodobra pre-kanalizirala na svoja povezana podjetja. Dario Šaver včeraj o tem še ni vedel ničesar. »Vse, kar vem, je, da imam čisto vest,« nam je povedal. RP Sofijin dvor v Rimskih Toplicah no pomemben projekt, ki mu je vlada odobrila tudi nepovratna sredstva, s čimer je dovolj jasno izrazila svoja prizadevanja za čimprejšnjo obnovo zdravilišča. Na ministrstvu za lokalno samoupravo zato zaenkrat ne vidijo razloga, da bi dvomili v pravilnost doslej sprejetih vladnih odločitev v zvezi z zdraviliščem, še posebej, navajajo, »ker je investicija v Rimske terme v teku in je v tem trenutku realizacija projekta že tako ali tako pod velikimi pritiski zaradi finančne krize«. Pri čemer vseeno temeljito proučujejo in zbirajo informacije in če bodo našli dovolj osnov za revizijo posameznih ravnanj, pravijo, bodo tudi primerno ukrepali. Glede vprašanja o vrnitvi zdravilišča državljanom pa so na ministrstvu v odgovoru zapisali, da država ni več last- nica nepremičnin v zdravilišču. Kot dodajajo, je država sedaj lastnica kapitalske naložbe, zato bo moralo kakršno koli razpolaganje s to naložbo potekati v skladu z Zakonom o javnih financah. Odgovor, ki ga je pripravilo ministrstvo za lokalno samoupravo, bo na eni od prihodnjih sej obravnavala tudi Vlada RS. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Vino je hrana, pivo pa ne! Z marcem se bodo pivo, etilni alkohol in t. i. vmesne pijače (gre za izdelke z vsebnostjo alkohola) zaradi višjih trošarin podražile. Med njimi ni vina, saj bi to ogrozilo že tako šibko proizvodnjo slovenskega vina. Obenem naj bi vino lahko bilo tudi hrana, pivo pa ne. »Veseli smo, da slovenska vlada želi nadomestiti primanjkljaj v proračunu, manj pa smo zadovoljni ob dejstvu, da bomo mi in na- ši potrošniki plačniki teh ukrepov,« komentira predsednik uprave Pivovarne Union Dušan Zorko. »30-odstotni dvig je neupravičen in selektiven ter izjemno škodljiv za slovensko pi-vovarsko industrijo. Sedaj imamo 5-krat večjo trošarino kot v Nemčiji, skoraj 3,5-krat večjo kot v Franciji, skoraj 2-krat večjo kot v Avstriji in na Madžarskem in 1,5-krat večjo kot v Italiji. Posledice bodo vidne tudi na poslovanju slovenskih Najugodnejäi pake! v Sloveniji - TS8 - * p m M: mesece za vse nove nafoćntke ie t4 SUR. T U K N i E K pivovarn in socialnem status zaposlenih v tej industriji.« Kot dodaja v obrazložitvi, ostale države proizvodnjo alkoholnih pijač obravnavajo celovito, saj trošarinsko bremenijo tako pivo kot vino. Pri nas pa so, zasluge si pripisuje Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, vino izvzeli iz predloga, saj naj bi šlo za hrano. Govorilo se je, da bodo tako naredili tudi s pivom, vendar je v tem kaj malo resnice. »Potrošnja piva bo zagotovo padla, s tem pa tudi davčni prilivi za državo. Potrošniki se namreč ne obnašajo po ekonomsko-laboratorijskih modelih in bodo prehajali v potrošnjo vina, ki pa je vsaj v trošarinskem smislu, v milosti države,« je še dodal Zorko. Pivovarna Laško in Pivovarna Union letno prodata 1,8 milijona hektolitrov piva, letno se ga v Slovenijo uvozi 180 tisoč hektolitrov. Tudi tuji proizvajalci nad novimi trošarinami še zdaleč ne bodo navdušeni, kaj šele ljubitelji piva. RP NASI POSLANCI Za Kresalovo ali proti njej? V ponedeljek je SDS vložila prvo interpelacijo. Na udaru je notranja ministrica Katarina Kresal, ki ji v največji opozicijski stranki očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o »tehničnem« zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ. Ministrica Kresalova se je na interpelacijo odzvala že dopoldne, ko je na novinarski konferenci predstavljala začetek izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim, podrobneje pa še zvečer, ko se je ustavila v Celju. Med drugim je Kresalova poudarila, da če bo do interpelacije prišlo, bo zanesljivo prva ministrica v Evropi, ki jo bo opozicija interpelirala zaradi uveljavitve odločbe ustavnega sodišča. »Ob tem tudi ne morem mimo tega, da ne izpostavim neodgovornosti tistih, ki na tej zgodbi v interesu politike sejejo demagogijo, populizem in nestrpnost. In ne morem mimo tega, da omenim nizkotnosti tistih, ki v teh in verjamem v prihodnjih dneh nesprejemljivo pritiskajo tudi na nekatere naše uslužbence, ki sodelujejo pri reševanju problema izbrisanih,« je povedala in dodala, da z izdajanjem odločb ne izpolnjujejo samo pravne, ampak tudi in v prvi vrsti moralno dolžnost. »Ker vem, da delam prav, me interpelacije ni strah,« je poudarila in pojasnila, da odločba ustavnega sodišča, ki izbris opredeljuje kot nezakonit, ni in ne more biti osnova za morebitne odškodninske zahtevke. Podporo ministrici Kresa-lovi je že izrazil premier Borut Pahor, za mnenje pa smo tokrat povprašali dva poslanca s Celjskega, Matjaža Hana in Rudolfa Petana. pelacije absolutno ne podpiram in bom v glasovanju podprl ministrico Kresalovo. Prepričan sem, da ta interpelacija ni upravičena, čeprav se zavedam, da tema o izbrisanih buri duhove v Sloveniji. Če smo pravna država in spoštuj emo ustavo, potem moramo ta vprašanja tudi temu ustrezno rešiti. Prepričan sem, da do takšnih odškodnin, kot jih omenja Grims, ne bo prišlo, in da Slovenci ne bomo ob ne vem kakšen denar. Nekorektno pa se mi zdi, da je SDS vložila interpelacijo, in to z obsežno dokumentacijo, praktično tri ure po začetku izdajanja odločb. Očitno ima SDS pripravljeno dokumentacijo za interpelacijo zoper katerega koli ministra. Po mojem prepričanju to kaže, da v teh težkih razmerah SDS ne misli pomagati, temveč samo nagajati vladi.« Matjaž Han Matjaž Han (SD) se je, podobno kot premier, postavil v bran ministrice. »Inter- Rudolf Petan Nasprotno je Rudolf Petan (SDS), ki je med podpisniki vložene interpelacije, prepričan, da kategorija »izbrisani« v Sloveniji ne obstaja. Petan je pojasnil, da problem in dogajanje podrobneje pozna, ter zagotovil, da gre za ljudi, ki si v času osamosvajanja Slovenije niso želeli pridobiti slovenskega državljanstva. Glede na naraščajoče število »izbrisanih« Petan meni, da pač želi nekdo izkoriščati nastali položaj. »Gre za izdajanje odločb za nazaj, ko se ne ve, kje so ti ljudje bili, dokumenti pa so neposredna osnova za odškodnine. Slišali smo že o njihovih velikih pričakovanjih in če bi vsi vložili zahteve, bo šlo • za ogromne zneske, nekaj sto milijonov evrov. Torej bodo lahko naslednje generacije naših otrok delale le za te ljudi. Seveda, če pa se najde kdo, ki se mu je v resnici zgodila krivica, mu je treba priznati odškodnino, ki bi jo lahko predpisali z zakonom. Mi poleg interpelacije ponujamo tudi rešitev, in sicer ustavni zakon, s katerim bi lahko ta problem rešili.« US www.novitednik.com Št. 16 - 27. februar 2009 m L Kriza se določenih proizvajalcev v regiji še sploh ni dotaknila. Kot primer iz kovinske industrije na Celjskem sindikalni predstavnik Mirko Hirci izpostavlja žalski Feralit in Si-co, konjiški Kostroj ter podjetji, ki proizvajata kmetijsko mehanizacijo -šempetrski Sip in Tajfun s Planine pri Sevnici. Tam, pravi Hirci, imajo dela še vedno dovolj. »Ne vem zakaj podjetja začnejo najprej >šparati< pri delavcih. Ko se deli dobiček, se pa nanje ne spomnijo,« pravi predsednica sikdikata Skei Lidija Jerkič. Skei je na svojih spletnih straneh objavil črno listo podjetij, ki so na težave v recesiji najbolj negativno odreagirala. Najbolj očrnjeno podjetje s Celjskega na listi je podjetje Emotech. Na manj problematični listi B so zreški Unior, štorski jeklarji, Gorenje ter preboldski Saps. Razlog je 10-odstotno znižanje plač. poslitev, obenem so morda imeli še nekaj rezerv. Ko pa ljudje dobijo trikrat zapored po 350 ali 400 evrov, potrpljenja zmanjkuje. Sploh zato, ker še ni videti nobenega izhoda.« Delovni viški, ker niso podpisali aneksov V največjem industrijskem sindikatu še opozarjajo, da je naša pravna država pri pravicah delavcev zelo mačehovska. Tako niso redki primeri delavcev, ki so zato, ker niso podpisali aneksov o krajšem delovnem tednu, ostali brez zaposlitve. »Naš nadrejeni nam je lepega dne sporočil, da se moramo zglasiti pri direktorju. Ta nam je povedal, da bomo odpuščeni. Kot razlog je navedel poslovne razloge in nič drugega. Zdaj na našem delovnem mestu že delajo novi ljudje, pravzaprav naši južni bratje,« sta svojo zgodbo opisala Vojko Divjak in Darko Kotnik, ki sta bila še nedavno zaposlena v ločiškem podjetju Emotech. Šest iz programa Orodjarna jih decembra ni podpisalo novih pogodb o skrajšanem delovnem času, istih šest se je znašlo v pisarni pri direktorju. Trije so sedaj proti delodajalcu vložili tožbo, trije se za ta korak niso odločili. ROZMARI PETEK Foto: GrupA »Bojim sef da bo pomlad prinesla še več brezposelnih« Zatišje pred viharjem? - Zaradi vztrajanja pri enakih pravicah izgubili službo dodatnimi odpuščanji. Ocena zavoda za zaposlovanje, da bo letos brez dela 79 tisoč ljudi, je preveč optimistična. Število se bo bolj približalo sto tisočim,« meni predsednica Skeia Lidija Jerkič. Še bolj pa opozarja na prakso, ki se je med delodajalci v času recesije precej razpasla: »Delodajalci varčujejo predvsem ali celo izključno na ramenih delavcev. Najenostavneje je delavcu zmanjšati plačo za deset odstotkov, nikomur pa na misel ne pade, da bi račun za elektriko poravnal le v 90 odstotkih. Pomislite, nekateri delavci bodo sedaj že tretjič prejeli nižjo plačo. Sprva so bili še v prepričanju, da bo to le pomagalo ohraniti za- Številke o presežnih delavcih, težavah z likvidnostjo in upadom naročil so te dni najpogostejše v podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. Zato se je Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) odločil, da bo na posebni novinarski konferenci v Celju predstavil stanje te industrije na Celjskem. Kot opažajo v sindikatu, kar 50-odstotnim izpadom je največja sprememba, ki se je zgodila v zadnjih dveh mesecih, ta, da je optimizem v podjetjih večinoma splahnel. V povprečju se podjetja ubadajo s 30- do naročil. Dodatno sol na rano podjetjem predstavlja še tekoča likvidnost. Čedalje več podjetij ima težave s pridobivanjem likvidnostnih kreditov, zmanjkuje jim sredstev za tekočo proizvodnjo, obenem sama vedno dlje čakajo na plačila kupcev. Glede na trenutno sliko v gospodarstvu bodo najverjetneje v naslednjih mesecih potrebni še ostrejši rezi pri številu zaposlenih. »Do sedaj večjih odpuščanj, razen pri zaposlitvah za določen čas, ni bilo. Bojim pa se, da bosta maj in april postregla z Ker nista podpisala novih pogodb, sta Vojko Divjak in Darko Kotnik izgubila službi. Uradni razlog je seveda drugačen - odslovili so ju iz poslovnih razlogov. Govorice o 600 presežnih delavcih v Uniorju so neutemeljene Poslovni časnik Finance je podjetju Unior minuli teden z lastnimi izračuni o presežnih delavcih zakuhal precejšnjo godljo. Zaradi na lastno pest uredništva narejene tabele so se razširile govorice, da bo Unior odpustil 600 delavcev, kar pa ne drži. Kot pravi predsednik uprave Gorazd Korošec, so govorice neutemeljene. Edino, kar drži, je, da si podjetje veliko obeta od mar-čevskega sestanka s svojima velikima poslovnima partnerjema. Pa tudi, da so se jim naročila v januarju in februarju znižala za 35 odstotkov. Od oktobra lani do konca januarja so sicer res zmanjšali število zaposlenih, ampak le za 113 ljudi. Od tega 81 delavcem niso podaljšali pogodb za določen čas, ostali so se predčasno upokojili oziroma izbrali možnost čakanja na borzi do upokojitve. V podjetju je tako še vedno 2.300 zaposlenih, do konca aprila pa naj bi jih iz podjetja na mehak način odšlo še slabih sto. »Naša ocena je, da bi do konca aprila, ko je tudi zaključek sezone na Rogli, število s 113 prešlo na 210,« pojasnjuje Korošec. »Število delavcev bomo zniževali izključno tako, da zaposlenim ob izteku pogodb za določen čas le-teh ne bomo podaljšali, takšnih bo do konca aprila 151, oziroma s predčasnimi in rednimi upokojitvami. Medtem pa računamo, t*' ' v ■ - T' i / Gorazd Korošec da se bodo zadeve vendarle izboljšale, da bodo ukrepi naleteli na plodna tla ter da bo proizvodnja vendarle spet zaživela.« ROZMARI PETEK Pomagala bi lahko država Gospodarstveniki s Celjskega se trenutno borijo z dvema velikima težavama. Podjetja, ki so vezana na avtomobilsko industrijo, se ubadajo z upadom naročil, gradbena pa zavirajo ostrejši pogoji financiranja. V Šaleški dolini segment energetike krize ne občuti, jo pa zato toliko bolj največji zaposlovalec Gorenje ter gradbena in predelovalna podjetja. Kljub vsemu v tej regiji večjih odpuščanj naj ne bi bilo, kaj se bo zgodilo na Celjskem, še nihče ne ve. Župani celjske in šaleške regije so včeraj na redni seji Sveta Savinjske statistične regije želeli izvedeti, kakšno je trenutno stanje v gospodarstvu. Tisto, kar so slišali, ni bilo ravno spodbudno. »V Celju in Velenju je trenutno 1.700 novih iskalcev zaposlitve, kar je polovico več kot januarja lani. Prednja-čijo predvsem tisti, ki so bili zaposleni za določen čas,« je povedala direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje Karmen Le-skošek. Kot kaže, pa to še ne bo končna številka. »Tudi direktorji ne znajo oceniti globine krize, niti napovedati, kako dolgo bo trajala. Govorijo bolj o tem, da se poglablja ter da hujše stvari šele sledijo,« je razkril direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Jože Pušnik. Še najbolj optimističen je bil predsednik šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, čeprav največjega zapo-slovalca v dolini, Gorenje, tarejo hude težave. »Energetike se ta kriza ni dotaknila in se je po vsej verjetnosti tudi ne bo, v bistveno večjih težavah je predelovalna industrija, vendar ne vsa. V skorajda najtežji situaciji je segment bele tehnike, pa še tukaj so velike razlike. Proizvajalci velikih gospodinjskih aparatov se srečujejo z velikimi težavami. Pomanjkanje naročil, finančna nedisciplina ..., proizvajalci manjših neke krize ne občutijo. Sektor gradbeništva se ne srečuje toliko z upadom naročil kot s težavami nelikvidnosti, ker je nepremičninski trg v velikih finančnih težavah. Kljub vsemu menim, da večjih odpuščanj ne bo.« Župani so po slišanem ob koncu sprejeli sklep, da bodo o stanju gospodarstva v regiji seznanili tudi vlado. Ta bi lahko že z razpisi oživila gradbeništvo. Tako bi lahko končno začeli s črpanjem sredstev iz evropskih skladov. Zraven bodo pripisali še svoje finančne težave, ki jih imajo občine zaradi nalaganj vedno večjih bremen s strani države. ROZMARI PETEK www.novitednik.com MM St. 16 - 27. februar 2009 partner i najboljšim okusom m m <šwm r. O O ^J \J kJ W Do 70-odstotna razprodaja delnic! Je tudi vas zabolela glava ob pogledu na vložene vrednosti v skladih? - Nikar zdaj ne dvigujte iz skladov, svarijo strokovnjaki »Z moje police življenjskega naložbenega zavarovanja veje precej večja luknja, kot se govori v medijih. Pred osmimi leti, ko sem sklenil zavarovanje za 85 evrov mesečno, mi je bilo obljubljeno, da bom po desetih letih pa vse do smrti prejemal zanesljivo rento v višini 250 evrov. Zdaj sem v devetem letu plačevanja, decembra pa sem prejel dopis, ki bi ga bilo vredno videti ... Moji prihranki oziroma vložki so kar naenkrat padli za 95 odstotkov!?« Tako je svoje stanje opisal naš redni bralec iz Celja in nas vzpodbudil, da smo zadevo vzeli pod drobnogled. Poiskali smo dva svetovalca, ki zato, ker njegove police nista videla, nista kaj veliko povedala o njegovem konkretnem primeru. »Težko verjamem, da je kje Kaj pa zlato? To je v zadnjem času precej pridobivalo na vrednosti, zato je postalo precej popularno. Kot pravita sogovornika, gre za naložbo, ki je podvržena tržnemu nihanju, zato ni garancije, da bo vedno le rasla. »Ampak trenutno so plemenite kovine podcenjene in ravno to je glavni argument, zaradi katerega vlagamo vanje. Res pa je tudi, da razprodaje tukaj ni več, ker se cena intenzivno popravlja,« pravi Omladičeva. črno na belem zapisano, da bo bralec res mesečno prejemal po 250 evrov rente. Zastopnik zavarovalnice mu je najverjetneje le naredil informativni izračun, koliko bi renta znašala, če bi sklad ves čas rastel po določeni stopnji,« sta na podlagi skopih podatkov ugotavljala samostojna svetovalka Bojana Omladič iz podjetja Albera ter predstavnik KD Finančne točke Matej Kirn. »Polica je najverjetneje sestavljena tako, da je bralec obenem sklenil nezgodno zavarovanje, ki je podobno kasku pri avtu. Će se nič ne zgodi, ti ga nihče ne povrne. Življenjsko zavarovanje pa ima zagotovo napisano zajamčeno zavarovalno vsoto, ki jo zavarovanec oziroma njegovi najbližji prejmejo v primeru smrti in tudi v primeru doživetja. Ta vsota ne glede na padec sklada ostaja enaka, nesporna. V večini primerov pa je bolj ali manj seštevek vplačanih premij.« Kaj pa sicer svetujeta varčevalcem, ki so verjeli, da se njihov denar plemeniti v skladih? Naj vse skupaj dvignejo ali pustijo? Kirn: »Svetujem, naj ne dvigujejo ali zamenjujejo. Po zgodovinskih podatkih so vedno največ odnesli tisti vlagatelji, ki so tvegali in so pri naložbeni usmeritvi vztrajali ne glede na kratkoročna dogajanja na kapitalskih trgih. Zato vlagateljem svetujemo zvrhano mero vztrajnosti, poguma in potrpežljivosti, ki »Zdaj je 70-odstotna razprodaja delnic. Zdaj je čas za nakupe,« pravi premoženjska svetovalka Bojana Omladič. »Tudi tistim, ki so v sklade vlagali v najslabšem možnem času, torej jeseni 2007, bodo, če sklepamo po zgodovinskih dejstvih, v petih letih nadoknadili izgubljeno,« meni Matej Kirn. naj jih v težkih trenutkih vodijo k čim bolj racionalnemu ravnanju. Omladič: Najslabša reakcija, ki jo danes lahko na- redite, je, da panično odreagirate. Če begate iz sklada v sklad ali spreminjate naložbeno politiko in nepotrpežljivo ravnate s »Najslabša reakcija je v paniki pobrati denar. l\i so največje izgube! V nobenem primeru pa zaradi trenutne finančne stiske ne prekinjajte življenjske police,« svari Bojana Omladič. »Vsak, ki dvomi, kaj bi naredil -predlagam premoženjske svetovalce, čeprav gre za dokaj nov poklic pri nas. Že zato, ker je vsako vlaganje živa stvar. Potrebno je spremljati naložbe, ki smo jih naredili pred leti, produkti se spreminjajo, postajajo boljši. Mi to spremljamo, ker je to naš poklic. Zato, če ste v dilemi, obrnite se na strokovnjaka. Tako kot se pri bolezni na zdravnika.« NLB® r§zc regionaina gospodarska zbornica celje del sistema Gospodarske zbornice Slovenije •S)} Banka V času, ko se mnogi poslovni subjekti srečujete s težavami pri zagotavljanju virov financiranja, so zelo aktualne informacije o možnostih pridobitve sredstev SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., LJubljana. Z namenom, da bi vam pomagali s kvalitetnimi informacijami, organiziramo strokovno srečanje FINANČNE POTI PO SREDSTEV SIP BANKE, d.d.. ki bo v sredo, 4.3.2009, ob 12. uri v prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje, ljubljanska 14/11, Celje Na srečanju bo mag. Slbil Svilan, predsednik uprave SID BANKE, d.d., Ljubljana predstavil vse možnosti financiranja malih, srednjih in velikih gospodarskih družb vključno s ponudbo financiranja v sedanjih gospodarskih razmerah. V nadaljevanju bo NLB d.d., Ljubljana predstavila načine dobrega poslovnega sodelovanja med stranko, poslovno banko in SID BANKO, d.d. Udeležbo posebej priporočamo direktorjem družb ter odgovornim za finančno poslovanje. Vljudno vabljeni! svojim denarjem, so rezultati praviloma neugodni. A kot kaže, tokrat ne gre le za kratkotrajno dogajanje na kapitalskem trgu... Kirn: Skladi vsekakor niso primerni za kratkoročne špekulacije, temveč dolgoročnemu varčevanju. Tudi zato so prestopi iz sklada v sklad nesmiselni, saj moramo na dogajanje na kapitalskih trgih gledati dolgoročno. Pa je v tem trenutku vsaj kakšen sklad perspektiven? Lahko kakšnega priporočate? Omladič: Znanega ekonomista so na seminarju poslušalci vprašali, kam vlagati. Njegov odgovor se je glasil - vsepovsod. Povsod je perspektiva. Ker takrat, ko je gospodarstvo v zelo slabi situaciji in se izkopava iz težav, takrat je čas za vlaganja. Z drugimi besedami - zdaj je čas za vlaganje, če seveda imate razpoložljiva sredstva. Tudi v sklade. Čeprav je vera vanje danes malce omajana. Vedeti morate, da danes kupujete izjemno poceni točke. Je do 70-odstotna razprodaja. To v »šopin-gu« čisto drugače razumemo kot v skladih. »Osveščenost vlagateljev ni dovolj velika. Sprašujejo celo, če lahko gredo skladi v minus, da bodo torej navsezadnje še dolžni upravljalcu vzajemnega sklada. To se seveda ne more zgoditi, saj so skladi sestavljeni iz delnic različnih podjetij. Nobena delnica pa ne more iti v minus. Ni pa tudi verjetnosti, da bodo vse delnice čez noč padle na nič, da bi s tem res čisto vse izgubili,« pojasnjuje Matej Kirn. »Dobra je razpršenost,« poudarja Matej Kirn. »Zato sam svetujem strankam, naj imajo del sredstev tudi na banki. Sploh v negotovih časih je pomembno, da imamo nekaj likvidnih sredstev v vsakem trenutku. Nekaj v skladih, nekaj pa v delnicah, plemenitih kovinah ali kje drugje.« Kirn: A naj znova poudarim, da gre pri varčevanju v skladih za dolgoročne naložbe. Če nameravate v sklade vlagati le kakšni dve, tri leta, je bolje denar položiti na banko. Če pa nameravate varčevati dlje časa, potem »navalite« na razprodaje. A če ostanemo pri trenutnih izgubah v skladih. V kolikšnem času bomo varčevalci nadoknadili izgubljeno? Kirn: Pogledali smo zgodovinska dejstva in poskušali ugotoviti, kako se odvijajo krize. Prišli smo do zaključka, da lahko v petih letih varčevalci pričakujejo, da se bo njihovo stanje popravilo. Če govorimo o 40- do 70-odstot-nem padcu v določenih vzajemnih skladih, lahko na podlagi zgodovinskih dejstev predvidevamo, da se bo to popravilo v petih letih. Vse varčevalce, ki so vložili v sklade v najmanj ugodnem trenutku, to je bilo na primer jeseni 2007, pa lahko potolažimo, da lahko v dobi desetih let vseeno pričakujejo podvojeni znesek. To sicer niso stoodstotna dejstva, so pa precej realna pričakovanja. Omladič: Vsakršno ugibanje je zgolj špekulacija. Pravilno se je vprašati, zakaj vlagam, oblikovati politiko vlaganja in jo tudi v težkih časih zrelo in potrpežljivo peljati naprej. ROZMARI PETEK Foto: GrupA St. 15 - 24. februar 2009 m 6 INTERVJU »Policija ne bo nikoli več takšna, kot je bila!« Zaščita policistov prednostna naloga novega v.d. generalnega direktorja policije Janka Gorska - Prihajajo spremembe, ki naj bi pretresle policijo Goršek je leta 1984 postal miličnik, po končanem študiju na Višji šoli za notranje zadeve pa kriminalist v skupini za krvne in seksualne delikte v Celju. Leta 1996 je prevzel vodenje Skupine za ekstremno nasilje in terorizem v Oddelku za organiziran kriminal, nato postal vodja Oddelka za organiziran kriminal na PU Celje. Uspešno je končal študij na Visoki policijsko-varnostni šoli, bil vodja Oddelka za premoženjsko kriminaliteto na GPU. Decembra 2005 je postal šef celjskih kriminalistov, končal podiplomski študij na FDV v Ljubljani in pridobil naziv specialist kriminalističnega preiskovanja. Od prvega oktobra lani je vodil celjsko policijsko upravo. Je tudi gostujoči predavatelj na fakultetah, veteran vojne za Slovenijo in podpredsednik Veteranskega društva Sever za celjsko območje. Živi z družino v Celju, je oče dveh otrok. V prostem času se ukvarja z ribištvom, je strasten gobar, pogosto pa ga je na cesti opaziti na težkem Hondinem motorju. Janko Goršek. 43-letni Celjan, policiji zvest že 25 let, zadnja leta kot vodja celjskih kriminalistov in direktor celjske policijske uprave. Pred mikrofon ali kamero ne gre rad, le takrat, ko ima povedati kaj tehtnega. Zdaj bo tarča novinarskih peres še večkrat, saj je postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja slovenske policije. Za mnoge šok, za nekatere niti ne. O njem ni slišati slabih besed. Opisujejo ga kot strokovnjaka v policiji in da ga je za takšno funkcijo, ki menda preveč smrdi po politiki, celo škoda. Toda sam vztrajno trdi: »Janko Goršek nikoli ni bil in nikoli ne bo povezan z nobeno politično opcijo! Odločitev o tem, da za vršilca dolžnosti postavijo mene, potrjuje ravno to, da na vodilna mesta lahko pridemo tudi tisti, ki nismo politično opredeljeni. Občutek, ki sem ga dobil v teh dneh, odkar sem na tej funkciji, je pozitiven. Gre za veliko odgovornost, cilji pa so usmerjeni iz- ključno v stroko. Zavedam se, da imajo nekateri ljudje pač svoje mnenje, da sem političen človek, toda tisti, ki me poznajo, zelo dobro vedo, da nisem človek, ki govori na pamet in da sta Goršek in politika dva zelo zelo različna pojma ne glede na pečate, ki jih bom verjetno dobival v naslednjih mesecih Torej se političnim pritiskom vseeno ne boste mogli izogniti. Kako boste reagirali v takšnem trenutku? Enostavno. Moje odločitve bodo temeljile samo in le na stroki. Pri tem bom vedno zastavil svoje ime! Zdaj je že jasno, da je vaš odhod v Ljubljano zelo presenetil zaposlene na celjski policijski upravi. Znani ste po tem, da ste se radi pogovarjali tudi s policisti in kriminalisti na terenu. Iz zanesljivih podatkov vem, da so nekateri ob vašem odhodu celo jokali, kar je redko v teh časih, če odhaja direktor ... Kaj vam da to vedeti? Zaradi svojih sodelavcev v Celju sem se za odhod zelo težko odločil. Zadnje ure pred dokončno odločitvijo so bile zame ene najtežjih. Res sem imel dobro ekipo in ta se redko ponovi drugje. Ni trenutka, da se ne spomnim m nanje, ne le objekta na Ljubljanski, ampak tudi ljudi, s katerimi sem zelo dobo sodeloval. Tu ste tudi novinarji- Kaj vaš odhod pravzaprav sploh pomeni za PU Celje? In kaj za PU Maribor ... V Celju je resnično dober tim na ravni notranjih enot, policijskih postaj ter policistov in kriminalistov na terenu in ta ekipa bo delala dobro še naprej. Poskrbel bom, da bo v Celje prišel človek, ki ima čut do medsebojnih odnosov, kar si policisti zaslužijo. Govorite o sedanjem direktorju PU Maribor Karo-lu Turku, ki je Celjan in je že delal v Celju .... Zadnja odločitev o tem še ni padla. Bo pa v naslednjih mesecih. Decembra ste rekli, da ne greste v Ljubljano. Zakaj ste si premislili? Ko sem sprva le razmišljal o odhodu, je bilo več minusov kot plusov in tisto, kar je prevesilo tehtnico, je: »Zakaj pa ne?«. Če je uspelo v Celju, zakaj ne bi v celi Sloveniji? Zakaj ne bi kdo dal pozitivnega imidža policiji, zakaj ne bi ljudje v Sloveniji videli, da se z nekim pozitivnim odnosom da narediti veliko dobrega za policijo? Že v prvih minutah, ko sem nastopil novo delovno mesto, smo se dogovarjali o prvih projektih, o katerih še ne morem govoriti, a sem prepričan, da bodo v naslednjih mesecih doživeli zelo pozitiven odmev znotraj policije, upam in verjamem, da tudi v javnosti. Toda javnost se ne more znebiti občutka, da dosedanji »šefi« policije nikoli niso znali javno priznati napake, če je ta bila storjena. Kaj boste storili vi? Od vsega začetka poudarjate, da je treba napake priznati. Prva stvar, ki se je bom držal, je, da ne bom nikoli postavil pred odgovornost svojih podrejenih. Sam bom stopil pred kamere in povedal, ali smo naredili prav ali ne. Ne mislim ovinkariti, če bomo naredili nekaj narobe. Je napaka generalne policijske uprave, ko nam je še lani, ko smo pisali, da policistov primanjkuje, odgovorila, da lažemo? Smo res lagali? Na policijskih postajah v notranjosti je res kadrovski primanjkljaj. Še bolj zaskrb- ljujoče je, da so nekateri policisti izčrpani. Deset ali dvajset let so vsakodnevno zelo obremenjeni in postopek razbremenjevanja smo že začeli. Ne delam si iluzij, da bo bolje že čez noč, ampak v naslednjih letih se mora stanje nujno izboljšati. Če bomo pozabili na ljudi, ki so dah in dajejo tej policiji svoj čas, svojo predanost, in jih pustili na stranskem tiru, bomo storili ogromno napako. In to se zna negativno obrestovati. Policistov je torej premalo, na delo se vozijo tudi po več kot sto kilometrov v eno smer, zavračajo se prošnje za premestitve, v eni od policijskih uprav (ne celjski) naj bi pred kratkim policisti množično opozorili na mobing, na terenu so slabo zaščiteni ... Kaj se bo spremenilo zanje v času, ko politika varčuje že pri tako nizkih plačah? Začeli smo že dogovore in projekte v smeri boljše zaščite policistov tudi v civilnopravnih zahtevah, odškodninskih zadevah. V zelo kratkem času bodo pohcisti dobili naš odziv in verjemite mi, da bodo zadovoljni. Policisti so bili v posameznih postopkih prepuščeni sami sebi ne glede na to, da so svoje delo opravili dobro in zakonito. Njihova zaščita je ena mojih glavnih in prednostnih nalog! Opazil sem, da imajo posluh za to tudi ljudje, ki bodo o tem odločali na področju zakonske ureditve. Omenili ste mobing. V takšnem sistemu, kot je policija, je nemogoče, da en človek na vrhu poskrbi, da do tega ne bo prihajalo na nižjih ravneh. Seveda se bo dogajal mobing, ključno pa je, da informacije o tem pridejo do nas, torej do tistih, ki lahko in moramo reagirati. Res je, da se je to zgodilo na eni od policijskih uprav in zadeva se je rešila na način, kot si ga policisti zaslužijo! So te napovedi projektov in sprememb tista motivacija, ki ste jo obljubljali in - je sploh toliko ljudi v policiji možno zmotivirati? Da. Glavni razlog za mojo odločitev, da sprejmem to delovno mesto, je bilo tudi, da verjamem, da se stvari dajo spremeniti na bolje. Najmanj dva projekta, ki ju pripravljamo, bosta globoko zarezala v delovanje policije. Policija v prihodnosti ne bo več takšna, kot je bila! Govorim o stvareh in pomoči, ki je namenjena operativnemu delu policije. Vem, da ne morejo biti zadovoljni vsi, zame je najbolj pomembno, da so zadovoljni policistke, polici- sti in kriminalisti na terenu. Marsikaj bo treba spremeniti. Tudi zaupanje v policijo? Da. Ljudje zaupajo policiji, a po mojem mnenju ne tako, kot bi lahko. Zadovoljstvo policije je preveč usmerjeno v reakcijo ob različnih aferah, redko pa ljudje dobijo povratno informacijo, kaj se je z nekim primerom zgodilo. Moram pa zatrditi, da je bila policija prevečkrat ožigosana kot glavni krivec, čeprav to ni bila. Po mojih podatkih je bi- lo v času, ko je policijo vodil vaš predhodnik, prepovedano pisanje na primer na forumih s strani policistov, da se pač zadeve skrijejo pred novinarji, javnostjo. Temu se reče pometanje pod preprogo. So nekatere informacije, podatki, ki niso prijetni, toda pometanja pod preprogo ne bom dovoljeval! Upam pa, da ne bo prihajalo do namernih zlorab kakšnih informacij. V Sloveniji je zdaj več sindikatov, v katere so včlanjeni zaposleni v policiji, najbolj izstopata policijski sindikat in sindikat policistov. Ta sta bila do zdaj že večkrat vsak na svojem bregu ... Vsak, ki se trudi za boljše stanje v policiji, je zaželen, ne glede na reprezentativnost. Ne glede na reprezentativnost ah nereprezentativ-nost pa že imam sogovornike in to je pošten odnos. Povratne informacije, kaj se dogaja na terenu, so zame pomembne. Pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Na koncu se vrniva še enkrat v Celje. Kaj od Celja v Ljubljani najbolj pogrešate? Ko stopim v pisarno, ni obrazov, ki sem jih vsak dan videval. Vsak stik s »celjskega konca« mi pomeni pozitivno motivacijo, takrat namreč vem, da se splača truditi. Puške v koruzo ne bom vrgel. Goršek se ne bo spremenil. Na delo v Celje ste se večkrat pripeljali tudi z motorjem ... Kako bo zdaj, ko je pot na delo daljša od 50 km? Uh, ko se bo začela motoristična sezona, bom spet to storil. Kolegom sem že pojasnil, da bo pred stavbo na Štefanovi 2 potem parkiran tudi motor, tudi to se bo dogajalo ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: MARKO MAZEJ »Če bomo pozabili na ljudi, ki so dali in dajejo tej policiji svoj čas, svojo predanost, in jih pustili na stranskem tiru, bomo storili ogromno napako. In to se zna negativno obrestovati.« »Janko Goršek nikoli ni bil in nikoli ne bo povezan z nobeno politično opcijo!« »Res sem imel dobro ekipo in ta se redko ponovi drugje.« St. 16 - 27. februar 2009 »So nekatere informacije, podatki, ki niso prijetni, toda pometanja pod preprogo ne bom dovoljeval!« 10« tednk AKTUALNO 7 Sloveniji res grozi epidemija tuberkuloze? Preverili smo, ali držijo govorice, da naj bi se število tuberkuloznih bolnikov v Sloveniji in tudi na Celjskem močno povečalo Tuberkuloza je v svetovnem merilu še vedno eden glavnih zdravstvenih problemov. Z bacilom tuberkuloze je okužena kar tretjina prebivalstva. Na novo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, od tega jih okoli 2 milijona umre. Slovenija na srečo sodi med države z nizkim številom bolnikov in to je bil leta 2005 tudi razlog za ukinitev obveznega cepljenja novorojenčkov proti tej bolezni. V zadnjem času pa so se v javnosti pojavile govorice, da naj bi se število tuberkuloznih bolnikov v Sloveniji in tudi na Celjskem močno povečalo. Zaskrbljeni so zlasti nekateri farmacevti, ki pravijo, da se je število izdanih zdravil proti tuberkulozi precej povečalo. Koliko je v teh govoricah resnice in ali je strah pred epidemijo tuberkuloze upravičen, smo preverili v Celjskih lekarnah, Bolnišnici Golnik in Zdravstvenem domu Celje. Kot so povedali v Bolnišnici Golnik, se število obolelih v Sloveniji zadnja leta giblje okoli 200. V letu 2006 so zabeležili 215 novih primerov, v letu 2007 jih je bilo 218, za lani pa točnih podatkov še nimajo, a številka naj bi se gibala med 215 in 220 novih primerov tuberkuloze. Kar pomeni, da so govorice o izbruhu tuberkuloze iz trte izvite. Več preventivnega zdravljenja AU je stanje na Celjskem kljub temu morda vendarle bolj zaskrbljujoče, smo vprašali pulmologa in direktorja celjskega zdravstvenega doma prim. mag. Stanislava Kaj-bo. Tudi on pravi, da ne drži, da bi se število Prim. mag. Stanislav Kajba bolnikov s tuberkulozo v zadnjem letu na Celjskem kaj povečalo. Ravno nasprotno. »-Po naših statističnih podatkih večjega števila aktivnih tuberkuloznih bolnikov v letu 2008 nismo zasledili. V celem letu so naše specialistične ambulante obravnavale le de- Neutemeljena pa je po prepričanju direktorice Celjskih lekarn Lilijane Grosek tudi zaskrbljenost farmacevtov, saj samo iz podatka o količini izdanih zdravil proti tuberkulozi še ne moremo sklepati o dejanskem številu bolnikov. »Lahko, da je bolnikov le nekaj, a je zaradi dolgotrajnega zdravljenja količina izdanega zdravila vseeno velika. Pri čemer je treba nenazadnje upoštevati tudi to, da zdravila izdajamo tudi tujcem in ljudem, ki še niso zboleli, ki se zdravijo preventivno,« pravi Lilijana Grosek. set bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo. Se je pa povečalo število pacientov, ki pridejo k nam zaradi latentne tuberkulozne okužbe,« pravi Kajba, »to so ljudje, ki so se z bacilom tuberkuloze okužili v daljni ali bližnji preteklosti. Ti ljudje so zdravi, niso kužni, a se morajo vseeno zdraviti iz preventivnih razlogov, da ne bi kdaj v prihodnosti zboleli za tuberkulozo. Kajti bolezen se običajno ne razvije takoj po okužbi, ampak šele po preteku enega in pol do treh let. Večina okuženih pa zboli šele po več letih, lahko tudi nikoli. Navadno zboli le približno 10 odstotkov okuženih.« Kot poudarja Kajba, število okužb z bacilom tuberkuloze ni povezano z ukinitvijo obveznega cepljenja proti tuberkulozi za novorojenčke, saj pri otrocih že nekaj časa ne beležijo okužb oziroma t. i. pozitivnih tu-berkulinskih testov. »Tudi pri mlajši generaciji je število okužb zanemarljivo oziroma jih sploh ni,« pravi Kajba, »gre predvsem za starejše ljudi, ki so imeli stike z obolelimi.« Z bacilom tuberkuloze se torej lahko okužijo tudi tisti, ki so se proti tuberkulozi cepili, saj po besedah Stanislava Kajbe to cepivo ni bilo preveč učinkovito. Vsakršen strah pred izbruhom tuberkuloze pri nas pa je zaenkrat neutemeljen. Na dobri poti k izkoreninjenju tuberkuloze Do leta 2005 je bilo v Sloveniji cepljenje proti tuberkulozi obvezno za vse novorojenčke. S tem letom pa je bilo splošno obvezno cepljenje zaradi nizkega števila tuberkuloznih bolnikov v Sloveniji ukinjeno, saj je in-cidenčna stopnja z 29 primerov na 100.000 prebivalcev padla na 17 primerov na 100.000 prebivalcev. Sedaj zdravniki ugotavljajo, da je že padla celo pod 10 novih primerov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je tako na dobri poti k izkoreninjenju tuberkuloze. Za uresničitev tega pa je potrebno še hitrejše in učinkovitejše odkrivanje in zdravljenje no- 1\iberkuloza se največkrat širi s kaš-Ijanjem okuženih oseb oziroma bolnikov. Ob vdihovanju okuženega zraka pride do vdihovanja bacila, ki se najpogosteje naseli v spodnjih delih pljuč. Nastanek same bolezni je odvisen od kužne doze in odpornosti organizma. Znaki pljučne tuberkuloze so kašelj, bolečina v prsnem košu in povišana telesna temperatura, ki traja več kot tri tedne, ter izkašljevanje krvi. Tem težavam so lahko pridruženi znojenje, otečene bezgavke, utrujenost, izguba telesne teže. vih primerov ter še doslednejše zdravljenje latentne okttžbe s tuberkulozo in pregledovanje oseb, ki so bile v stiku s kužnimi bolniki, opozarjajo strokovnjaki. Cepljenje je danes obvezno le za novorojenčke mater, ki so v nosečnosti ah med porodom prebolevale aktivno tuberkulozo in za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka preselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze. Med države, kjer imajo vsaj dvakrat več primerov tuberkuloze kot pri nas, sodijo tudi Hrvaška, Bosna, Srbija, Kosovo, Romunija, Moldavija, Ukrajina, Belorusija, Ta-džikistan, Kazahstan in baltske države. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Tuberkuloza se uspešno zdravi, je pa zdravljenje dolgotrajno. Bolnik običajno od 2 do 4 tedne po zdravljenju ni več kužen za okolico in se zdravljenje lahko nadaljuje izven bolnišnice. V večini primerov je tuberkuloza povsem ozdravljiva. Običajno takšno zdravljenje traja od 6 do 9 mesecev. Če bolezni ne zdravimo, vsak bolnik z aktivno tuberkulozo okuži od 10 do 15 drugih ljudi na leto. HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE »Za štedilnikom ne izumljam nove znanosti« Jelica Agnič, lanskoletna zmagovalka v akciji Huj-šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, je po letu dni 104 kilograme zmanjšala na že zavidljivih 72. V treh mesecih, kolikor je trajala delavnica, se je uspela znebiti dobrih 21 kilogramov. Zaključek akcije zanjo ni pomenil konca. Vsak dan preteče tri kilometre, hodi na aerobiko in že dolgo več ne sanja o jajcih z ocvirki. Za spremembo se takrat ni odločila sama. »Vedno sem se pritoževala nad kilogrami, toda nikoli nič storila.« Znova in znova je upala na tolažbo sester, ki sta vzeli stvar v svoje roke. Izpolnili sta kupon in ga Ime in priimek Naslov j Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. poslali na uredništvo. »Ko sem bila izbrana v skupino, sem vedela, da priložnosti ne smem izpustiti iz rok.« Prvih štirinajst dni hujšanja je bilo najtežjih. »Polno vprašanj in dvomov o tem, ali bom zmogla. Bala sem se fitnesa. Nikoli prej ga nisem videla od znotraj. Kako bom začela kuhati, ko pa smo bili doma leta in leta navajeni istih jedi,« pripoveduje. Življenje je steklo samo po sebi. »Polovico manjši in bolj zdravi obroki, fitnes in aerobika ter delo v skupini so bili glavni razlogi, da so kilogrami začeli kopneti.« Vmes so se pojavile težave, toda znala jih je prebroditi z voljo in nikdar se ji niso zdeli tako veliki, da jih ne bi mogla premagati. »Najtežji so dnevi, ko se kilogrami ustavijo, čeprav veš, da nisi grešil. Sedaj vem, da je to del procesa.« Zaključek akcije je bil le simbolični konec začete poti. Ag-ničeva je po poklicu delavka, je mati, žena in gospodinja. »Za štedilnikom ne izumljam nove znanosti. Kuham z manj maščobe, kupujem karseda zdrave jedi in kolikor nam dopušča družinski proračun. Tek je postal del vsakdana, čeprav nikoli prej nisem tekla. Dva- Jelica Agnič, lanska zmagovalka akcije hujšanja, je na zaključni prireditvi dobila kolo in se z njim odpeljala častni krog. krat na teden odidem na bližnji Hom in obiskujem aerobiko. Zadnji obrok je ob sedmih zvečer, nekdaj najljubših jajc z ocvirki pa že leto dni ni več na jedilniku.« Samozavestno zre naprej in priporoča, da se odločite za zdravo življenje. Vsi tisti, ki ste starejši od 18 let, nimate zdravstvenih težav in je vaš indeks telesne teže večji od 28, izpolnite kupon in ga pošljite na uredništvo Novega tednika in Radia Celje do petka, 6. marca. Izbrali bomo skupino dvajsetih, ki bo imela možnost spremeniti svoje življenje na bolje! MATEJA JAZBEC St. 16 - 27. februar 2009 m 8 REPORTAŽA ill IIIIII Nismo bili »spet doma« in nismo »not padi« Zborček najboljših na Celjskih 5, ki jim je čestitala urednica Radia Celje Simona Brglez, sestavljajo predsednica kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov Elica Šantl, predstavniki ansamblov Vrt, Golte, Modrijani, Zreška pomlad. Krajcarji, Čar in Tapravi faloti ter voditelj Tone Vrabl. lad, Modrijani in Golte. Na koncertu so se predstavili tudi zmagovalci Domačih 5 in Domače 4 Radia Celje v letu 2008 ansambel Vrt. Koncert je vodil Tone Vrabl, sicer tudi avtor Celjskih 5. V nedeljo tako nismo bili »spet doma«, prav tako nismo »not padi«, temveč smo bili na Celjskih 5. SB, foto: GrupA Pri organizaciji koncerta so pomagali Kulturno umetniško društvo Grifon š predsednikom Zden-kom Štruclom, družina Križnik, gostišče Zvoneta Štormana iz Šempetra ter Kana pedikura Marije Aker-man iz Žalca. Koncert Celjskih 5 Radia Celje pripravljamo že deset let v Šempetru v Savinjski dolini. Na koncertu nastopijo najboljši ansambli te narodnozabavne lestvice, ki jo lahko spremljate vsak ponedeljek zvečer in zanjo glasujte s kuponi, ki jih najdete na radijski strani Novega tednika. Med najboljše v letu 2008 so se uvrstili Tapravi faloti, Čar, Krajcarji, Zreška pom- Zmagovalci Celjskih 5 leta 2008 so fantje iz ansambla Golte. Tretje mesto na lestvici Celjskih 5 si je prislužila Zreška pomlad. Na drugo mesto lestvice Celjskih 5 Radia Celje so se uvrstili vedno odlični Modrijani, ki imajo že kar nekaj priznanj z lestvice, ki jo pripravljamo v okviru Vrtiljaka polk in valčkov. Modrijani so navdušili z gostjo Sandro Križan. Ker je bil občinstvo njihov duet tako všeč, so na prigovarjanje skupaj zapeli še eno skladbo. Kljub opozorilu, da se na to niso pripravili, so bili odlični. m šfc16"27" Enako število točk na lestvici Celjskih 5 so si prislužili Ta pravi faloti iz Šoštanja(na sliki), ansambel Čar iz Zadrečke doline in Krajcarji iz Podvrha pri Braslovčah. februar 2009 - m t* cc o -t-* £ Branjevke, branjevci in nekateri samostojni podjetniki, ki prodajajo svoje pridelke in izdelke na celjski tržnici, so se včeraj sestali s predstavniki Mestne občine Celje, da so jim slednji pojasnili načrt obnove tržnice. To so zahtevale s podpisi branjevke same, potem ko so v javnosti slišale več različnih interpretacij, kaj naj bi se na celjski tržnici delalo. S sestanka pa udeleženci niso odšli prav pomirjeni. Še vedno so prepričani, da bo parkirnih mest premalo, da bodo imeli težave z nadomestno lokacijo in da bi bilo treba čas obnove prestaviti. Prav o času obnove bodo na občini premislili. Sestanek oziroma vprašanja branjevk in branjevcev so se začela zelo neobetav-no, saj so udeleženci sestanka Nataliji Črepinšek iz oddelka za okolje in prostor pri MOC že takoj na začetku povedali, da na občini ne delajo prav: »Tržnici bi lahko samo streho popravili, pa ne bi bilo treba zasebnega partnerja, pa bi pol ceneje skozi prišli!« Pri sami obnovi Ena izmed branjevk je opozorila tudi na preteklo naložbo v tržnico, ki očitno ni bila posrečena: »A ima kdo račune za ograje, ki so jih postavili za pešce? Veste, koliko je to >koštalopozabijo< na kakšno malenkost, kot je na primer izgradnja ribjih stez. Seveda je velik problem, ker za potrebe hidroelektrarn občasno, sploh poleti v sušnem obdobju, iz Savinje jemljejo pre-več,vode. Občasno je vodostaj Savinje že tako nizek, da Branko Hriberšek je ogrožen ves vodni živelj. Posledično se pri lipanih pogosto pojavlja neke vrste plesen, zaradi česar riba pogine,« je povedal Branko Hriberšek, sicer predsednik mladinske sekcije pri RD Mozirje. V revirju RD Mozirje je stanje najbolj kritično v okolici Grušoveljskega jezu, sploh v poletnem času. Drug problem, na katerega vse pogosteje opozarjajo ne le mozirski ribiči, je odlaganje smeti, predvsem po-liuretana, ob vodotokih, predvsem ob brežinah. Gre za ostanke bal, zavitih v plastične ovoje, ki se v naravi zelo dolgo razgrajujejo. Ri- biči ob rednih čistilnih akcijah sicer odstranjujejo navlako, hkrati pa nimajo druge moči kot zgolj opozorila. Opažajo tudi, da kljub čistilnim napravam vode še vedno onesnažujejo fekalije, dogaja pa se, da nevestni kmetje sploh spomladi kar ob Savinji čistijo cisterne za gnojevko. V akcijo za mlade »Vodotoki predstavljajo hi-drosfero naših organizmov in rib, hkrati pa so prvi na udaru glede preživetja in razmnoževanja. Zato ribiči moramo nadzirati in zagotavljati neoporečnost naših vodotokov,« poudarja Hriberšek, ki podobno kot drugi ribiči upa, da bodo njihova prizadevanja podprli v posameznih občinah oziroma institucijah, ki so pristojne za odpravljanje omenjenih problemov. Na srečanju so spregovorili tudi o problematiki vključevanja mladih v ribiške vrste. Opažajo namreč, da število upada. »Verjetno je eden večjih problemov denar. Starši se pač težko določajo, da enkrat ali dvakrat tedensko vozijo otroke, poleg tega pa nas muči Ribiška sreča Branko Hriberšek je januarja uplenil 99-centime-trskega in 10,8 kilograma težkega sulca. Velike sul-ce je namreč treba izloviti, saj v nasprotnem povzročajo preveč škode. Doslej so odlovili tri, uradno jih lahko deset, seveda večjih od 80 centimetrov. »S partnerjem, ribiškim kolegom Zdravkom Novakom, sva se odpravila na ri- bičijo. Zdravko je že potegnil 65-centimetrskega sulca in ga vrnil nazaj v vodo. Ko sva prišla do> Ferdlovega< jeza, je Zdravko začel loviti, sam pa sem si vodo najprej malo ogledal. Za vabo sem uporabil silikonsko ribico, dolgo 22 centimetrov in težko skoraj pol kilograma, za katero je gospodar RD Mozirje Dušan Žunter zagotovil, da bodo vsi sulci zbeža- li, ko bo vaba padla v vodo. Res se je zdelo, da sem vrgel v vodo petkilogramski kamen, ne pa vabe, vendar je sulec zagrabil ob drugem potegu. Palica se je čisto malo upognila in partnerju sem povedal, da mi ni treba pomagati, ker je riba premajhna. Po nekaj sekundah, ko sem sulca potegnil proti površini in zagledal, kako je velik, sem začel kričati Zdrav-ku, naj le začne teči, ker je velik. Zdravko ga je prijel za rep, sam pa sem v svoji nevednosti, paniki pa tudi strahu in adrenalinu začel kričati, naj ga prime za škrge oziroma spraševati, če je sploh merski...« se je smejalo srečnemu ribiču. Že to dogajanje je menda povzročalo kar nekaj zabave. »Potem smo v mozirskem ribiškem domu opravili vsa potrebna merjenja, kaj hitro je sulca prišlo občudovat več ribičev, skupaj pa smo potem dobro upoštevali eno od navodil, kje mora plavati riba,« je Hriberšek obnovil januarsko dogajanje. US tudi pomanjkanje primerne opreme,« je povedal Hriberšek in med načrti za popularizacijo ribiške dejavnosti omenil predstavljanje na šolah, kjer razmišljajo predvsem o delovanju ribiških krožkov. Člani RD Mozirje v svojem revirju vsako leto vložijo 100 triletnih sulcev. Imajo tudi svojo ribogojnico, saj za poribljavanje vsako leto vložijo 4 tone merskih rib. Le tako se lahko »gredo ribištvo«. Sicer je bilo na srečanju v Mozirju, ki naj bi zaradi precejšnje odmevnosti prihodnje leto preraslo v vseslovensko srečanje ribičev, omenjenih še več težav. Od kormoranov do čapelj, veliko škodo na vodotokih povzročajo neurja oziroma poplave ...-Kot da to ne bi^ bilo dovolj, opozarjajo ribiči, se dogaja, da država piše zakone, ki pa jih še sama ne upošteva in s tem dodatno dokazuje svoj mačehovski odnos do voda. Da ne bo pomote, slišati je bilo tudi opazko, da bo treba reči bobu bob tudi znotraj ribiške zveze. US Šmarski in rečiški župan, Alojz Podgoršek in Vinko Jeraj, med polaganjem temeljnega kamna. Do kanalizacije po korakih V projektu čiščenja Savinje so minuli teden storili še enega od potrebnih korakov, in sicer so v Šmartnem ob Paki položili temeljni kamen za gradnjo kanalizacije. Operacija z uradnim imenom Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje je sestavljena iz petih projektov, kanalizacija v Šmartnem ob Paki pa spada v projekt Mozirje. V tem okviru bodo gradili kanalizacijo v občini Rečica ob Savinji, ki je tudi nosilec projekta. S tem se začenja še zadnji projekt v sklopu operacije čiščenja Savinje, za kar precejšen del potrebnega denarja prispeva tudi Evropska unija. Celotno operacijo ocenjujejo na 30 milijonov evrov, večji del, skoraj 20 milijonov evrov, bo namenjenih za projekt Žalec. V projektu Mozirje bodo v občinah Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki zgradili dobre 3 kilometre kanalizacije v vrednosti približno 700 tisoč evrov. US Prve preiskave z novim aparatom TOPOLŠICA - V bolnišnici že izvajajo preiskave z novim CT-aparatom. Gre za enega najsodobnejših tovrstnih aparatov v Sloveniji, za nakup in ureditev prostorov pa so odšteli 1,4 milijona evrov. Denar so zagotovili iz treh virov, in sicer so 450 tisoč evrov prispevali donatorji, 700 tisoč evrov je primaknilo ministrstvo za zdravje, preostanek potrebnega denarja pa je zagotovila bolnišnica iz amortizacije. Z novim 32-rezinskim CT-aparatom so doslej opravili že več kot 100 preiskav. Letos naj bi skladno s pogodbo z zdravstveno zavarovalnico opravili vsaj 1.100 preiskav, končna zmogljivost je 2.500 preiskav letno. Zaprt most VELENJE - V ponedeljek so v Mestni občini Velenje začeli s sanacijo lesenega mostu ob državni cesti Velenje-Slo-venj Gradec. Most je od predora v Šaleku oddaljen približno pol kilometra. Izvajalec del, celjsko podjetje Nivo, bo zamenjal dotrajane lesene trame, obnovil kovinsko ograjo ter obnovil in zaščitil obstoječe kovinske nosilce mostu. Vrednost naložbe je skoraj 25 tisoč evrov, most pa bodo popravljali še danes. V tem času je bil most zaprt in neprevozen za avtomobile. US KREDIT Želite večjo kakovost vašega bivanja? Stanovanjski kredit Probanke s fiksno obrestno mero do 20 let. M r yUvw.probanka.si OBANKA nančna skupina Št. 16 - 27. februar 2009 MRC 12 LAŠKO j ŠEHTJUR | ? v V.:; NOV! TEDNIK i v Debro je odločno preozka, da bi si ob gradnji kanalizacije na njej lahko privoščili polovično zaporo. Kdo je kriv, da so v Debru brez obvoza? Večtedenska popolna zapora - Krajani niso omogočili obvozne ceste Več krajanov Debra je več kot vznemirila že pred časom napovedana popolna zapora ceste, ki so jo postavili v ponedeljek. Kot smo že poročali, je zapora predvidena med stanovanjskima hišama Cesta v Debro 1 in 33 vse do maja zaradi izgradnje kanalizacije. Obvoza ni, čeprav, kot pojasnjujejo v laškem občinskem oddelku za okolje in prostor, so si zanj dalj časa prizadevali. Kanalizacija se gradi na dveh mestih omenjenega odseka, medtem pa je vozila mogoče pustiti le na parkiriščih šole in vrtca. Razen v vmesnih obdobjih - odvisno, kako hitro bodo napredovala dela - ko bo zaradi delne zapore cesta vsaj ponoči prevozna, na tem odseku prometa sploh ne bo. Tri do štiri tedne bodo krajani Debra tako obsojeni na popolno zaporo. »Gradnjo kanalizacije na več odsekih v Laškem načrtujemo že od leta 2005, lani smo zgradili nekaj novih odsekov, sedaj je na vrsto prišlo Debro. Da se bo kanalizacija gradila, se je tako že dalj časa vedelo, že od decembra in praktično do postavitve zapore pa smo si prizadevali za druge rešitve. Apelirali smo na krajane, jih obveščali preko krajevne skupnosti in s posebnimi letaki ter celo osebno posredovali pri posameznikih, potem ko smo dobili spisek lastnikov zemljišč, kjer bi bilo mogoče narediti začasno obvozno cesto. Nekateri soglasij niso podpisali in obvoza nikakor nismo mogli narediti. Hkrati smo ponujali še možnost, da bi kanalizacijo speljali izven odseka ceste, torej preko travnatih površin, ki pa so prav tako v zasebni lastni in last- niki se tudi s to rešitvijo niso strinjali,« pojasnjuje vodja oddelka za okolje in prostor laške občine Luka Picej. »Stop« tudi za interventna vozila Kaj pa v primeru, da bo kje na odseku s popolno zaporo, dolgem približno 500 metrov, potrebna intervencija gasilcev, urgentnih vozil, policije ...? »Zal, obvoznice nismo mogli zgraditi. Smo pa o delih obvestili tako zdravstveno postajo, policijo, gasilce kot tudi šolo. Ne gre drugače, kot da bodo tudi interventna vozila počakala na parkirišču. Obstaja sicer en izvoz, vendar ne gre za javno cesto, zato občina tam ne more zagotavljati varnosti ali vplivati na lastnike zemljišč v tistem delu. Upamo lahko le na razumevanje krajanov, da bodo v urgentnih primerih dopustili možnosti dostopa vozilom, kjer se bo pač dalo,« dodaja Picej, ki poudarja še, da na 80-metrskih odsekih, kjer bodo kopali do 4 metre globoko, ne morejo dovoliti delne zapore, predvsem zaradi skrbi za varnost krajanov. »Tudi vodstvo šole smo obvestili o zapori, tako da kombi otroke čaka pred zaporo, do nje pa naj bi jih pospremili starši.« Bodo krajani soglasni vsaj glede ceste? Ni pa kanalizacija edini predvideni poseg v Debru. Istočasno naj bi se obnavljala tudi cesta, uredila javna razsvetljava in položili optični kabli. »Vprašanje, ali se bo cesta obnavljala - kar bi bilo najbolj smiselno narediti sedaj, ko že urejamo kanalizacijo v tem delu - osta- ja odprto. Cesta v Debro je v naravi široka okoli štiri metre, s tem, da sta občinska le dva metra v širino, ostalo pa je ponovno v zasebni lasti. Za posege bomo tako ponovno potrebovali pridobitev soglasij solastnikov zemlje, tako da nas čaka še kar nekaj pogajanj,« pravi Picej, ki upa, da jim bo načrtovana dela uspelo izvesti v celoti. Hkrati razume nezaupanje krajanov Debra, ki sega še v čase, ko so skozi njihov kraj dolga leta vozili težki kamioni in ostala vozila, previsoka, da bi zvozila pod nekdanjim podvozom v bližini sedanje bencinske črpalke. Takrat se kljub povsem razriti in uničeni cesti zanje dolgo ni storilo ničesar. »Debro ni izjema. S podobnimi zapleti glede pridobivanja dovoljenj lastnikov se v občini soočamo praktično ob vsakem investicijskem posegu,« še doda Picej. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Pojasnilo Po opozorilu bralca objavljamo pojasnilo k članku glede deponije Strensko, objavljenem 13. februarja v Novem tedniku št. 12. V prispevku smo povzeli pogovor z direktorjem Komunale Laško, ki je predstavil okvirno ceno odvoza odpadkov za štiričlansko družino, ki znaša okoli 13 evrov, vendar brez takse in obračunanega DDV-ja. Natančna cena po podatkih laške komunale brez takse in DDV-ja znaša 14,21 evra za odvoz odpadkov enkrat ali dvakrat tedensko; kjer se odpadki odvažajo na 14 dni, pa je neto cena odvoza 11,37 evra. S takso znaša 16,18 evra za odvoz enkrat ali dvakrat tedensko, za enkrat na 14 dni pa 12,94 evra. In končna cena, ki jo plača uporabnik - s takso in DDV - t.j. bruto cena za štiričlansko družino v občini Laško za odvoz enkrat ah dvakrat tedensko znaša 17,55 evra, za odvoz enkrat na 14 dni pa uporabniki plačajo bruto ceno za štiri člane 14,04 evra. Dodatno pojasnilo objavljamo tudi v zvezi z gradnjo kanalizacije in zapore v Debru. Naročnik in investitor del je Občina Laško, medtem ko komunala skrbi zgolj za prometno signalizacijo. Uredništvo Realnost proračuna na preizkušnji »Proračun za leti 2009 in 2010 je zastavljen smelo, prožno in razvojno,« je v Šentjurju dokument v obravnavo pospremila občinska uprava. V prvem letu predvideva 21,8 milijona evrov, v letu 2010 pa 18,4 milijona prihodkov. Na odhodkovni strani je za letos 22,7 milijona, leto kasneje bo proračun uravnotežen. Ob tem predlagajo dolgoročno zadolžitev za milijon letos in milijon prihodnje leto, ob tem pa v dveh letih še 2,25 milijona evrov kratkoročnega posojila. Očitki opozicije so bih podobni, kot smo jih že slišali. Zaradi gospodarskih razmer, ki se nam obetajo v letu ali dveh, je pričakovanje večodstotne gospodarske rasti in kar 2 milijonov evrov kapitalskih prihodkov iz prodaje občinskih nepremičnin več kot samo optimistično. Zadolževanje je še vedno pod zakonsko mejo in večine svetnikov ni pretirano motilo. S porabo je bilo drugače. V 60 odstotkih proračuna, namenjenega investicijam, najdemo praktično vse projekte, o katerih se v Šentjurju govori že dolgo. Tudi kulturni center, čeprav je glede na višino odmerjenega denarja jasno, da ga v naslednjih nekaj letih gotovo še ne bo. Kljub zategovanju pasu je denarja za vse želje premalo. Vseeno so svetniki skupaj z amandmaji v prvem branju z 20 glasovi za in dvema proti dokument potrdili. StO ^ SSSS^ 1 XfllMlOVMUt m mM St. 16 - 27. februar 2009 PODČETRTEK! BISTRICA OB «j »Pri nas se nihče ne sprašuje« Športna dvorana v Podčetrtku naj bi bila zgrajena letos - Je res prevelika in draga za vzdrževanje? V Podčetrtku so položili temeljni kamen nove športne dvorane poleti 2007, vendar gradbišče še ni oživelo. »Dvorana letos bo,« odgovarja župan Podčetrtka Peter Mišja. Zakaj občina čaka? »Najprej smo na razpisih dobili manj kot smo pričakovali oziroma le toliko, kot bi stala manjša dvorana. Imamo dvorano, ki bo nekoliko večja ter zelo sodobna. Zato smo se odločili, da počakamo na ustreznejše razpise, naše taktiziranje pa se je lepo obrestovalo, saj smo na razpisu ministrstva za šolstvo in šport prejeli slovenska in evropska sredstva za vlaganje v turistično infrastrukturo,« pojasnjuje Mišja. Dvorana naj bi stala od 4,5 do 5 milijonov evrov, po približno eno tretjino bi prispevali Terme Olimia, Občina Podčetrtek ter država oziroma Evropa. Na javnem razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj je Občina Podčetrtek uspela pridobiti kar 2 milijona evrov, vendar pogodba o sofinanciranju še ni podpisana, saj so v ministrstvu preverjali postopke javno-za-sebnega partnerstva ter morebitne državne pomoči. »V kolikor ne bo zadržkov, bo pogodba podpisana v začet- Pogled na vhodni det športne dvorane v Podčetrtku, katere temeljni kamen so položili predlani. Postavili jo bodo med Termami Olimia ter Sotlo. ku marca,« odgovarjajo iz Direktorata za šport v ministrstvu za šolstvo in šport. V občini so že pripravili javni razpis za izvajalca ter bodo pohiteli. »Konec aprila bomo začeli z gradnjo dvorane, zaključek gradnje je načrtovan za november,« dodaja župan Podčetrtka. Na račun načrtovane športne dvorane v Podčetrtku se je v soseš- čini sicer pojavila kritika, da bo prevelika ter draga za vzdrževanje, čemur župan odločno oporeka. »Preden smo začeli delati, smo poskrbeli za študijo, brez nje si tega ne moremo privoščiti. V Podčetrtku gotovo znamo tržiti produkte. Ne nazadnje biva danes v Podčetrtku v Termah Olimia po 1.750 gostov, zato ne dvomim, da dvorane ne bi znali tržiti. V obeh obstoječih dvoranah, v Podčetrtku in Pristavi pri Mestinju, imamo zmogljivosti prezasedene, računamo tudi na priprave športnikov, velike prireditve in podobno. V naši občini se glede velikosti dvorane ter možnosti njenega vzdrževanja ne sprašuje nihče.« BRANE JERANKO Najmlajše Kozjance navdušuje golf Potem ko sta pred enim letom golf kluba iz Šmarja pri Jelšah ter Podčetrtka povabila osnovne šole na predstavitev poučevanja golfa, se je v Osnovni šoli Bistrica ob Sotli v projekt vključilo kar 57 učencev. Vključen je vsak tretji učenec. »To je precejšnje število. Tako bomo projekt izpeljali v okvira tečaja, z dvema skupinama učencev s po 15 urami vadbe, v nadaljevanju pa v obliki interesne dejavnosti,« je zadovoljen učitelj športne vzgoje Roman Urek, ki je pripravil svojo diplomsko nalogo prav na temo golfa. Vaditelji so lani junija opravili izpit iz teorije in igre ter pridobili licenco za poučevanje v šolah, septembra so sledile predstavitve golfa po šolah, s pomočjo Golf zveze Slovenije. »Konec leta smo prejeli še komplete otroške golf opreme in delo z mladimi se je lahko začelo,« je zadovoljen učitelj športne vzgoje. Z vadbo so začeli takoj po novem letu, trenutno opravlja tečaj draga skupina. »Deset najuspešnejših učen- ■H Je golf zgolj šport za premožne? V OŠ Bistrica ob Sotli se je v učenje golfa vključil vsak tretji učenec. cev iz obeh skupin bo nadaljevalo vadbo enkrat tedensko v obliki interesne dejavnosti. Z njimi bom oblikoval dve ekipi, ki se bosta spomladi pomerili z ekipami ostalih šol, vključenih v projekt.« Golf in otroci? »Golf je zelo primeren šport za otroke, saj jih ob pravilni predstavitvi izjemno pritegne. Tako kot na odrasle tudi nanje deluje ugodno in pomirjajoče, skozi igro pa se predvsem naučijo spoštovati pra- vila le-te, lepega vedenja ter kulturnega odnosa do narave in soigralcev. Igranje golfa prav tako povečuje samozavest in sposobnost pozitivnega razmišljanja,« dodaja Urek. BRANE JERANKO Jama na travniku Bralka iz okolice Šmarja pri Jelšah omenja, da se je na njenem travniku kot naravni pojav pojavila jama, ki jo želi sanirati. Kot je slišala, bi ji občina morala omogočiti agromelioracijo, zato jo zanima, kam naj se obrne. Vodja oddelka za gospodarstvo Občine Šmarje pri Jelšah, mag. Zinka Berk, odgovarja: »Občina Šmarje pri Jelšah dodeljuje kmetijske subvencije tudi za izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih. Mogoče je pridobiti subvencijo v višini do 50 odstotkov glede na upravičene stroške investicije. Pogoj za dodelitev subvencije je prijava upravičenca (to je nosilca kmetijskega gospodarstva s stalnim prebivališčem v občini Šmarje pri Jelšah, ki ima najmanj en hektar primerljivih kmetijskih zemljišč) na javni razpis občine. Upravičeni stroški v zvezi z izvedbo agromelioracijskih del na zemljišču so: stroški odstranjevanja zarasti, skal, planiranja, stroški vzpostavitve travinje, vse z namenom, da se omogoči lažji dostop in obdelovanje zemljišča. Drenažna dela in material za drenažo niso upravičeni stroški za dodelitev subvencije, prav tako tudi ne planiranje plazovitih območij. Bralki priporočamo, da se zglasi na naši občini na oddelku za gospodarstvo, da bomo lahko njeno problematiko proučili podrobneje (za kakšno jamo gre, kaj jo je povzročilo in kako jo je možno sanirati) ter ugotovili, kakšne so možnosti za pridobitev omenjene subvencije.« Čiščenje jarkov Bralka iz Spodnjega Me-stinja se pritožuje zaradi nevzdrževanja melioracijskih sistemov v njeni širši okolici. Tamkajšnji lastniki plačujejo položnice v ta namen vsako leto, čiščenje jarkov med njivami pa ni bilo opravljeno že vrsto let. Iz podjetja Plima, d. o. o., Žalec odgovarjajo: »Naše podjetje ima z ministrstvom za kmetijstvo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju osuševalnih sistemov. Količina in obseg vzdrževalnih del sta odvisna od višine zbranih sredstev, ker pa so ta sredstva na žalost omejena, vzdržujemo v večini primerov samo osnovno odvodnjo (melioracijske jarke), izvajamo ročno košnjo brežin jarkov in strojno mulčenje brežin. Ti jarki so v večini primerov zelo zaraščeni, zaradi česar je potrebno veliko ročnega poseka (kar je najdražje), pri čemer lahko z zbranimi sredstvi vsako leto očistimo samo del teh jarkov. Če bo to vzdrževanje potekalo neprekinjeno vsako leto, ocenjujemo, da bodo v nekaj letih vsi jarki očiščeni zarasti ter jih bo mogoče vzdrževati samo strojno, kar je tudi ceneje. Prav takšen položaj je tudi na osuševalnem sistemu Pri-stavško polje, za katerega predvidevamo, da se nanaša vprašanje bralke.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. VSAK IMA 1.580 m* STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 20091 Cena stanovanj: 1.280 - 1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV. Informacije o prodaji: Naslov: Lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing(®cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si J" novitednik v www.novitedni ik.com St. 16 - 27. februar 2009 m Pred hišo na 600 metrih nadmorske višine, kjer je novembra malo pred polnočjo zagorelo. Pri družini Fijavž, ki je takrat izgubila najnujnejše, so se po dobrih treh mesecih zbrali predstavniki občine. Rdečega križa in podjetja Hoby-les, vsem pa je zapel Andrej Šifrer. ji priskočili na pomoč ter s svojo boljšo polovico, ustavil za dalj časa, dobre volje pa ni zmanjkalo. »Nikoli nisem računal, da imam toliko prijateljev,« je bil zadovoljen gospodar Jernej Fijavž, skupaj s soprogo Romano, s katero sta bila novembra obupana. Danes je zgornja etaža skoraj povsem sanirana, pred zaključkom je prav tako urejanje nižje, od vode uničene etaže, spomladi se bodo takoj lotili fasade. »Vesel sem, da je med ljudmi še volja za pomoč,« je poudaril župan Vitanja Slavko Ve-trih, ki je prišel skupaj s predstavnikom Rdečega križa. Povedal je, da je v njihovi občini vsako leto po en požar, solidarnost med ljudmi pa je tako velika, da jim posledice uspe kmalu odpraviti. Pri eni družini je gorelo celo na sveti večer, vendar se je s sanacijo razmeroma dobro razpletlo. BRANE JERANKO Fijavževi iz Brezna pri Vitanju, ki živijo na 600 metrih nadmorske višine, si bodo november 2008 zapomnili za vekomaj. Nekaj pred polnočjo, ko se je družina odpravila k počitku, je pritekla hči ter sporočila, da v otroški sobi gori. Na novembrskem pogorišču so po nekaj mesecih znova srečni, optimistični. Kot so povedali je zagorelo v otroški sobi, zaradi luči proti komarjem, družina pa je najprej gasila sama. Ognju z močnim dimom in peklensko vročino s svojima gasilskima aparatoma niso bili kos, zato so poklicali gasilce. Nemudoma je pripeljalo deset gasilskih vozil, vendar so družini kljub vsej požrtvovalnosti zgorele pred kratkim obnovljene otroška soba, kuhinja in predsoba. Uničeno je bilo prav tako nižje nadstropje, ki ga je zahvala voda. Fijavževi so družina z dvema šoloobveznima otrokoma ter z enim samim rednim mesečnim dohodkom, ki je ostala na pragu zime brez marsičesa najnujnejšega. Takoj po požaru so se pri Fijavže-vih oglasili predstavniki območnega Rdečega križa iz Slovenskih Konjic in Občine Vitanje ter si ogledali, kako bi družini pomagali. Delovna družina je najprej sama zavihala rokave, novico o požaru v Breznu pa je slišal po radiu tudi Boštjan Ernst iz podjetja Hoby-les iz VITANJE j VOJNIK [ Tri mesece po požaru so zapeli Družini, ki je novembra v požaru izgubila najnujnejše, je zapel priljubljeni kantavtor Škofje vasi, ki je s pomočjo svojega lesnega dobavitelja pomagalo družini z novim pohištvom. Za družino iz Brezna, ki je novembra pogorela, je nad 5 tisoč evrov zbral Rdeči križ, pri čemer je vključena pomoč na državni ravni, iz konjiškega območnega Rdečega križa, iz njegovih krajevnih organizacij ter prostovoljni prispevki. Občina Vitanje je pomagala z bonom za nakup materiala v vrednosti 1500 evrov. Tako je izgledalo pogorišče družine v okolici Vitanja novembra. Družina je bila obupana.(Foto: KATJUŠA) V petek so se predstavniki vseh, ki so družini pomagali, zbrali na Fijavževem domu, kjer so jim pripravili novo, posebno presenečenje. »Oprostite, ali ni tisti gospod Andrej Šifrer?« me je ob prihodu vprašal gospodar Fijavž. »Res je, prav imate,« sem mu odgovoril. In kaj je počel pevec Šifrer na domačiji? Dobrotnik iz Hoby-lesa je s seboj pripeljal svojega dobrega prijatelja Andreja. Družini, ki je zaradi požara pretrpela veliko hudega, je zapel pesem, ki sporoča, da »za prijatelje si je treba čas vzet«, navzoči pa so mu kmalu pritegnili. Andrej Šifrer se je nato pri družini, skupaj z drugimi, ki so Zbirne centre ukinjajo Občani Vojnika so v teh dneh domov prejeli obvestila, da bodo s 1. marcem ukinili zbirna centra odpadkov v Novi Cerkvi in na Frankolovem (v Vojniku so ga ukinili predčasno). Razlog so preveliki stroški odvoza teh odpadkov in pa dejstvo, da ti zbirni centri ne ustrezajo več normativom okolje-varstvene zakonodaje. Kot ugotavljajo na Občini Vojnik, so na ta odlagališča odpadke vozili tudi podjetniki in obrtniki iz drugih občin, stroške odvoza in deponije pa je morala plačati vojniška občina. Za odvoz odpadkov bo zdaj poskrbljeno tako, da bo občina poleg vsakoletne spomladanske čistilne akcije v marcu dodatno organizirala še tri podobne čistilne akcije, in sicer v mesecu juniju, septembru in novembru. Prav tako bodo občani odpadke lahko štirikrat letno brezplačno oziroma ob predložitvi zadnjega plačanega računa za odvoz smeti oddali na deponijo Bukovžlak. Sicer pa naj bi še letos oziroma v bližnji prihodnosti uredili nov zbirni center v obrtni coni Arclin. BA Pacienti bodo kvečjemu na boljšem Dobraski svetniki so dali soglasje k podelitvi koncesije zdravniku splošne medicine Miodragu Ba-latu, ki je od leta 2007 zaposlen v zdravstveni postaji na Dobrni. Soglasje k podelitvi koncesije dobrnskemu zdravniku je pred tem dal tudi Zdravstveni dom Celje. Kot je pojasnil direktor celjskega zdravstvenega doma Stanislav Kajba, je pridobivanje zdravnikov za ambulanto na Dobrni izredno težko, saj splošnih zdravnikov primanjkuje tudi v Celju. S podelitvijo koncesije seda- www.novitednik.com m njemu zdravniku pa bi bil ta problem rešen. Kajba tudi verjame, da bo zdravnik Balat tudi v bodoče strokovno in korektno izvajal primarno zdravstveno dejavnost. Čeprav je Miodrag Balat zagotovil, da bo kot kon-cesionar deloval pod enakimi pogoji kot doslej, je svetnike vseeno skrbelo, kako bo poslej poskrbljeno za dežurstva, nadomeščanja in ali bodo pacienti v čemerkoli na slabšem, kot so bili doslej. »Za paciente vse ostaja enako kot doslej. Zdravstvena ponudba se bo kvečjemu le še izboljšala, nikakor pa ne poslabšala. Za dežurstva in nadomeščanja bo pokrbljeno, kot to zahteva zakonodaja. V zdravstveni postaji na Dobrni pa bo deloval tudi priložnostni laboratorij za najosnovnejše preiskave,« zagotavlja zdravnik Miodrag Balat. BA - Št. 16 - 27. februar 2009 www.radiocelje.com im tednik TURA 15 Klasika, muzikal in monokomedija V SLG Celje se bo tudi ta konec tedna dvorana tresla od smeha V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nas ta konec tedna čaka nadaljevanje letošnjih Dnevov komedije. Videli bomo dve tekmovalni in eno spremljevalno predstavo. Nocoj bodo ob 19.30 na odru primorski gledališčni-ki. SNG Nova Gorica in Gledališče Koper sta združili moči za uprizoritev Nušiče-ve klasike Gospa ministrica, režijske vajeti pa je imel v rokah Dušan Jovanovič. 19-članski igralski ansambel s Sašo Pavček kot gospo ministrico je v narečni priredbi teksta, ki jo je pripravil Danijel Malalan, uprizoril zgodbo o absurdih in komičnih zapletih, do katerih pride, ko po padcu vlade žena malega politika, naivna ma-lomeščanka, postane gospa ministrica. »Ustvarjalci no-vogoriške uprizoritve so vez med zgodbo, ki je postavljena v prelom 19. in 20. stoletja, našli v naših novih političnih izkušnjah, kar predstavi vdihuje presenetljivo svežino, aktualno satiričnost in trpko občutje ob zrcaljenju stvarnosti - povzpetniš- jp' "ik-t if' Mm?, ■ te . ^^^^HR llflr -ifi Gojmir Lešnjak Gojc ke oholosti, nesramnosti, korupcije, prevar, komolčars-tva in protekcionizma,« so zapisali v gledališkem listu predstave. V soboto pa, tudi ob 19.30, občinstvo čaka nova poslastica, muzikal Sugar - Nekateri so za vroče, v izvedbi 17- članskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Zgodbo poznamo iz enega najbolj smešnih filmov vseh časov, Wilder j evega Nekateri so za vroče. Brezposelna glasbenika se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta celo kožo. Ker sta edini preživeli priči umora, jima gangsterji strežejo po življenju. Preob-lečeta se v ženski ter se pridružita ženskemu orkestru, ki odhaja na gostovanje v Mia-mi... Libreto je prežet z duhovitimi dialogi in prvovrstnimi komičnimi zapleti. Muzikal je režiral Stanislav Mo-ša, pesmi pa je prevedel Milan Dekleva. Lepa in naivna Sugar je Jana Zupančič, vlogi v ženski preoblečenih glasbenikov pa sta odigrala Gregor Gruden in Uroš Smolej. Gre za prvo slovensko uprizoritev tega muzikala. V nedeljo bo na odru SLG v spremnem sporedu Dnevov komedije kraljeval Gojmir Lešnjak Gojc v prvi slovenski uprizoritvi monokome-dije Fuzbal je vse! Gojc pripoveduje zgodbo malega nogometnega trenerja, ki se pripravlja na trening z novo ekipo, ob tem pa na duhovit način pripoveduje zgodbo svojega življenja, polno vzponov in padcev, drobnih sanj in hrepenenj. Režiser predstave, ki jo je pripravil Novi Zato iz Ptuja, je Samo M. Strelec. BRST ■Bi Sen kresne noči Prvo letošnjo predstavo KUD Zarja Trnovlje sem si ogledal na njihovem domačem odru Kulturnega društva Trnovlje. Že ob vstopu premišljeno in namensko za to predstavo prilagojena dvorana opozarja, da lahko pričakujemo visoko uprizoritveno raven. In nisem se motil. KUD Zarja in režiser Miha Alujevič sta dobro uigrana ekipa, ki sega v sam vrh ljubiteljskih uprizoritvenih umetnosti v slovenskem prostoru, kar dokazujejo tudi številna priznanja in nagrade. Tudi letos ostajajo zvesti svoji komediografski naravnanosti, a se s tem žanrom spopadajo, kot v ličnem gledališkem listu pravijo sami, drugače. Bolj zgovorno. Bolj gledališko. Nekdo mnogo pametnejši od mene je rekel, da skoraj vse drame govorijo o družini in ljubezni. V vseh svojih oblikah in pojavnostih. Pa naj bo to nastajajoča ljubezen, utrujena ljubezen ali ljubezen do igre in poklica. Zaradi svoje intimnosti in ranljivosti v takšnih situacijah je te na odru tudi najlepše gledati. In s takšnimi situacijami je prežet Shakespearov tekst. V veselje mi je bil začetek predstave, ki je zgrajen tako, da ... Dane bom izdal vsega, naj le namignem, daje lepo biti poln pričakovanja in zanimanja, še preden se predstava zares začne. Brez okolišenja moram pohvaliti tudi kostumografijo Darje Vrebac, ki izvrstno podpira zgodbe posamičnih likov in pomaga razumeti, iz kakšnega okolja kdo prihaja, scenografija pa na oder prinaša vse tisto, kar je potrebno. Bizarnost človeškega sveta nam pričarajo Niko Korenjak kot Tezej in Nada Jelen v vlogi Hipolite (ki nastopi tudi v vlogi Vilinčka), Tomaž Kranjc kot Lisander in Marko drman v vlogi Demetra ter Sabrina Železnik kot Hermija in nenazadnje Danica Lipičnik kot Helena. Protiutež jim nudijo mistična bitja, ki so jim življenje poklonili Frenk Železnik kot Titanija in Cvetka Jovan Jeki kot Oberon in njegov pajdaš Škrat, ki ga hudomušno uprizori Cvetka Videč, zanemariti pa ne smemo Ane Oštir in Katarine Me-lik, ki sta kot palčka v pomoč magiji. Obrtniki so s svojo humornostjo predstavi dodali dinamiko. Nesreča Srečka Centriha je v zadnjem trenutku skupino prisilila v zamenjavo, tako da je z vskokom mesto Klopčiča požrtvovalno zasedel Borut Alujevič, vlogo Gladka (in tudi Egeja) odigra Živko Beškovnik, Krešimir Vrebac kot Klinar in Marko Grad v vlogi Lakote pa zaključita celoto, ki ji gledalci namenijo iskren smeh. DAMJAN TRBOVC Sen kresne noči bodo Zarjani v svoji dvorani znova uprizorili v petek, 27., in soboto, 28. februarja, ob 19.30 ter v nedeljo, 1. marca, ob 18. uri. V SPOMIN Jože Zorko »Foto Zorko« smo ga ponavadi klicali. Največkrat sem se z njim srečeval na Gosposki ulici, ki se je nekoč imenovala Zidanško-va. Tam v okolici njegovega fotografskega studija, takoj za gostilno Ribič, ki je danes ni več. Vedno je bil pripravljen povedati kakšno šalo ali pa pričeti pogovor o marsikakšni zanimivosti iz njegove bogate fotografske prakse. Bil je namreč eden izmed prvih in tudi redkih fotografov, ki seje na Celjskem, pa tudi širše, ukvarjal z reklamno fotografijo. Tako so v njegovem studiju, tam od šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, nastajali številni posnetki za tako in drugače zasnovane marketinške akcije najrazličnejših podjetij. Pravzaprav sem ga tudi sam spoznal ravno preko ene izmed njih, v kateri pa sem se znašel povsem po naključju in predvsem zaradi izziva, da bi se srečal s »komercialnostjo«. Ta mi je bila že takrat, kot tudi še danes, močno tuja, ampak »Foto Zorko«, očarljiv možakar, vranje črnih las in brade, ki mi je deloval, kot da se je pojavil iz kakšnega Fellinijevega filma, je bil takrat dovzeten za vsak moj preblisk pri postavitvi motiva, ki gaje moral ujeti v fotografski objektiv. Prav videl sem ga, kako se je zabaval in še sam dodal kakšno duhovitost, ko sem mu razlagal, da bi rad naredil nekakšen »antireklamni« projekt, ki bi potrošnika nagovarjal in istočasno tudi odbijal od nakupa. Potem sva se videvala priložnostno. Kadar sem rabil kakšno fotografijo za osebne dokumente. Kakšne čase več in kakšne čase manj. Pravzaprav sem si ga le komaj uspel predstavljati, ko mi je začel pripovedovati, da teče. On... »Foto Zorko«, da bi tekal!? Hhm, hm...!? In povrhu še maraton? Tja v Logarsko dolino!? Vsekakor mije deloval bolj domače za kakšnim izmed mestnih šan-kov. A je držalo, saj je bil prav on eden izmed usta- noviteljev te zdaj že tradicionalne slovenske rekreacijske prireditve. Prav znamenita je bila tudi »oglasna omarica« pri vhodu v njegov fotografski studio. V njej so se zvrstile podobe različnih mestnih originalov, od klošarjev do svetnikov; še jaz sem se znašel med njimi. Razstavljene fotografije je »Foto Zorko« pospremil z domiselnimi in duhovitimi komentarji. Celjani so zato z zanimanjem sledili ljubiteljskemu »mestnemu kronistu«, ki pa je na privlačen način - kritično, pa tudi afirmativno - izražal utrip »belega mesta«. Nekoč sem mu omenil, da bi bilo dobro in tudi prav, da bi v Celju prišlo do pregledne razstave njegovih fotografskih del. Začudeno me je pogledal in mi odvrnil, da bi se moral globoko zakopati v svoje arhive, da bi našel »ta prave fotografije«. Seveda mi je bilo že takrat jasno, da bi bilo še bolje, če bi to, namesto njega storil, kdo drug. A žal do tega navkljub mojim sugestijam nikoli ni prišlo. Vem, da sije kaj takšnega po svoje močno želel in se po svoje tega tudi močno bal. Ko enkrat stopiš iz vlaka, je silno težko spet skočiti nanj... Ej, stari kamerad, »Foto Zorko«, pogrešal bom tvojo figuro, zdaj že s povsem belimi lasmi, tam na Zi-danškovi... pardon Gosposki. In pogrešal bom kakšen >špricerček< s teboj ob kakšnem >šanku<. In pogrešal bom tiste tvoje nenehne: »Naj ti povem še tega ...«ob najinih razhajanjih. In močno bom pogrešal tudi kakšno tvojo na zdaj že staromoden način - v fotografski temnici - narejeno fotografijo ... BORI ZUPANČIČ Antična Grčija skozi Korunove oči V Medobčinski splošni knjižnici Žalec se je z Borutom Korunom, avtorjem knjige Na začetku je bila Troja, pogovarjal pisatelj, popotnik in urednik nove književne revije OtočjeO Mare Cestnik, ki je tudi v pričakovanju nove knjige Postaja. Korunova nova knjiga je potopisni esej s potovanj po sredozemskih deželah, ki so bile nekdaj naseljene z Grki in so pripadale grški kulturi. Iz pogovora je bilo razbrati, da so Korunova potopisna premišljevanja žlahtno literarno opisovanje potovanja po danes manj znanih krajih antične Grčije, predvsem zaradi njegovega dobrega poznavanja antične grške kulture, mitologije in filozofije življenja starih Grkov. TT 0801063 PROMETNI TELEFON RADIA CELJE St. 16 - 27. februar 2009 Dva popotnika in pisca na večeru v žalski knjižnici Turistično društvo Celje je pripravilo tradicionalno ocenjevanje pustne okrašenosti gostinskih lokalov in trgovin. Med gostinskimi lokali je znova navdošila Pivnica Koper, med trgovinami pa je prvo mesto zasedla Mohorjeva družba (na sliki). Tam so oživele pravljice in obiskovalci so lahko preživeli nekaj trenutkov z Babico Tisočletja, ki je pripovedovala zgodbe o Piki Nogavički, Muci Copatarici in Zvezdici Zaspanki (ta je bila že tako utrujena, da se ni mogla udeležiti fotografiranja). (Foto: GrupA) Tradicionalna povorka v Mozirju vsako leto privabi maske od blizu in daleč, seveda pa poskrbijo tudi za podrobno predstavitev, kaj maske predstavljajo. Na posnet- Tudi letos je pustna komisija izbirala najboljše pustne maske. Posebno nagrado žirije so dobili Kremenčkovi, ki so navdušili z vozilom, oblačili in ljubljenčkom ku so etnološke maske iz Bolgari-Dinom. Nagrado za najboljšo skupinsko masko so si prislužili Kovačevi, družina, ki je predstavljala parodijo na reklamo za pralne praške. (Foto: GrupA) je. (Foto: SHERPA) I i Harvey Norman NOVA TRGOVINA V CELJU! POHIŠTVO ta TEHNIKA GOSPODINJSKI APARATI Hlfl.TV, VIDEO MMUfIKI St. 16 - 27. februar 2009 Med boljše maškarade v regiji sodi tudi sobotna v Mozirju, kjer se maske potegujejo za bogate nagrade. Letos so v pustnem šotoru slavili spermiji, buče na posnetku pa so osvojile 3. mesto. (Foto: SHERPA) Sodoben Martin Krpan (Foto: SHERPA) KUD Svoboda Zagrad iz Celja je na pepelnično sredo pripravila tradicionalni pokop pusta. Kot vedno je bila najbolj žalostna vdova, prišli so rablji, na koncu pa so pusta zažgali. Če je bil pokop dovolj dober in bo pomlad res prišla, pa bomo še videli. (Foto: GrupA): Mask je bilo v letošnji celjski povorki manj kot prejšnja leta, jih je bilo pa še precej med gledalci. (Foto: GrupA) nov izziv? Harvey Norman je eno največjih in najhitreje rastočih trgovskih podjetij v svetovnem merilu. Naša poslovna filozofija je, da so podjetje ljudje, ki s svojim znanjem, izkušnjami in pozitivno naravnanostjo ustvarjajo uspešno podjetje. Ponujamo vam možnost za delo v prijetnem delovnem okolju in uspešnem kolektivu. Za našo novo trgovino v Celju iščemo: vodjo administracije m/ž vodjo skladišča m/ž Delovno mesto obsega: - poznavanje dela v administraciji - odlične organizacijske sposobnosti - načrtovanje in vodenje dela v skupini - delo na področju računovodstva in financ - poznavanje dela saldakontist kupcev in dobaviteljev - poznavanje računalniških programov MS Office - aktivno znanje angleškega jezika - komunikativnost - samoiniciativnost in odgovornost pri delu - fleksibilnost - urejen videz Delovno mesto obsega: - poznavanje dela v skladišču - smisel za logistiko in organizacijo - načrtovanje in vodenje dela v skupini - prevzem/pregled; dostava/izdaja blaga - izdelava poročil za vodstvo - poznavanje računalniških programov MS Office - aktivno znanje angleškega jezika - komunikativnost - samoiniciativnost in odgovornost pri delu - fleksibilnost - urejen videz Zaželeno je vsaj 2 leti izkušenj na podobnem delovnem mestu ter najmanj V. stopnja izobrazbe. Možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Delovno mesto bo v trgovini Harvey Norman v Celju. Veliko več delovnih mest bo na voljo v novi trgovini Harvey Norman v Celju. Če želite dodatne informacije o delovnih mestih, ki bodo na voljo, prosimo poiščite več podatkov na www.harveynorman.si/zaposlitev ali pošljite življenjepis na naslov: kariera@harveynorman.si. Št. 16-27. februar 2009 -—— Kyll 18 ŠPORT noti tednik Andrej Kučer uspešno preko ovire v baražu. Konjeniški Hollywood na Lopati Konec tedna je bilo v Celju kakovostno konjeniško tekmovanje vpreskakovanju ovir. Center konjeniškega športa Celje na Lopati je pripravil prvo konjeniško tekmo v okviru zimskega nacionalnega tunirja, v pokriti jahalnici, dolgi 65 in široki 33 metrov. Brez podrte ovire, visoke so bile 140 centimetrov, je uspelo obvladati parkur trem tekmovalcem, v baražu, dodatni tekmi na poldrugi meter visokih ovirah, pa je zmagala Av-strijka Marianne Schindele pred Celjanom Jurijem Godcem in Andrejem Kučerjem, novim članom Športnega društva Center konjeniškega športa Celje. Drugi konjeniški turnir bo že ta konec tedna, od danes do nedelje. Na Lopati so pogoji skorajda sanjski, ja-halnica sprejme tisoč gledalcev, tekmovanje pa je možno spremljati tudi iz restavraci- je. Vredno ogleda, verjemite. Pogovarjali smo se z lastnikom centra Hugom Bosiem. »Začeli smo s konjeniškimi prireditvami na višji ravni. To je odraz dejstva, da imamo interes dvigniti konjeniški šport nasploh, da bi se lahko primerjal z uveljavljenimi deželami v Evropi, z Avstrijo, Nemčijo, Švico ... V ta namen smo tudi postavili naš center. Pokrita ja-halnica s površino 65x33 m je največja v regiji, tudi Dunaj, denimo, ima manjšo, primerljivi sta v Miinchnu in Milanu. Naša tla iz kremenčevega peska so namakana od spodaj, s sistemom Eb-be-Flut. To je nova zadeva, ki jo imajo le na severu Nemčije in na Nizozemskem, v Avstriji še ne. S tem smo pet let pred Avstrijci in Italijani,« je Bosio goreče nizal zavidljive podatke, a brez vzvišenosti. »Najprej štalca, potem pa krajca« ste si najbrž dejali in po zagotovitvi infrastrukture pridobili tudi nekaj vrhunskih konjenikov, mar ne? Povabili in privabili smo res najboljše. Naj dodam, da imajo pri nas obenem ohlev-ljene konje iz Radovljice, Postojne, Kranja, Murske Sobote, Maribora in seveda okolice Celja. Za primerjavo, vsak atlet, ki želi dosegati odmevne rezultate v mesecu marcu, mora imeti skozi celotno zimo primerne pogoje za vadbo. Kakšne cilje si boste zadah na državnem prvenstvu? Stremimo po najvišjih dosežkih. Želje v glavah kakovostnih jahačev pa ne bodo dovolj, potrebna je usklajenost s sposobnimi konji. Obstaja tudi možnost poškodb. Želimo pač pokazati, da z resnim delom in pristopom ter ob ustrezni infrastrukturi lahko dosežemo odlične rezultate. Če nam bo to uspelo dokazati, potem menim, da nam bodo marsikje po Sloveniji sledili s tovrstnim pristopom. Za katera imena gre? Primož Rifelj in Borut Kna-pič se bosta udeležila Sredozemskih iger in sta izpolnila normo za nastop na evropskem 1 prvenstvu. Poleg njiju imamo še izkušenega Andreja Kučer-ja in obetavne mladince ter še mlajše tekmovalce. Imamo torej ekipe, ki bi se znale uvrstiti na stopničke v vseh kategorijah. Vse pa bodo ciljale prav navrh. Nemalo cvenka je bilo potrebno za dvorano in zunanjo ureditev, za tekmovališ-če na prostem ... Vedno je težko govoriti o denarju. Človek mora biti zanesenjak, pravijo, da moraš biti celo malce »prismojen«, da se lotiš takšne zadeve. Hrvaška, za katero pravimo celo nekoliko zaničevalno, da je »na Balkanu«, da potrebuje še 10 let do Evrope, ima " 4 Hugo Bosio z ženo Niko na vhodu v izjemno dvorano. Za njima je eden najboljših slovenskih jahačev Luka Založnik. dve konjeniški zvezi, državno in zagrebško, Bandičevo (župan prestolnice, op. p.). Mesto Zagreb plačuje vsaki hali v mestu 20 tisoč evrov na leto, da se ukvarja s športom. Vsakemu jahaču krije 50 od- stotkov stroškov vsakršnega šolanja. V Sloveniji ne dobiš ne finančne ne moralne podpore. Glede tega je Hrvaška vsaj pet let pred nami. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Zelo soliden odpor Konec tedna je bil v Kobaridu zaključni turnir slovenskega pokala v malem nogometu. Ekipa celjskega Živexa je v polfinalu s 6:3 izgubila proti državnim prvakom iz Nove Gorice. V 4. minuti so z golom Mateja Banovška igralci Zivexa celo povedli z 1:0, a so se nato Novogoričani le razigrali in v pičlih dveh minutah z dvema zadetkoma preobrnili rezultat v svojo korist. Zivex je uspel do konca 1. polčasa z golom Draga Kuglerja izenačiti na 2:2. Marsikdo je pomislil na presenečenje, toda gostje so v 30. minuti že vodili s 4:2. V 33. minuti je Denis Delamea znova poskrbel za veselje, potem ko je z izjemnim prostim strelom zmanjšal na gol zaostanka in dodal ekipi še dodamo energijo za morebitno senzacijo. Slednjo sta v nadaljevanju povsem preprečila sodnika, saj bi morala doso- V Kobaridu je na 2:2 izenačil Drago Kugler. dih šesti prekršek Novogori-čanom. Pustila sta, da igra teče naprej, kar je izkoristil nasprotnik in v protinapadu preko Grželja povišal na 5:3, v zadnji minuti pa je za konč- nih 6:3 zadel še Goranovič. Državno prvenstvo se bo s tekmo Zivex - Sevnica nadaljevalo 27. marca. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Na pn/em turnirju na Lopati je bil izmed Slovencev najboljši Celjan Jurij Godec. Čestitala sta mu starša Alenka in Uroš. Športnikoma Prebolda Barbari Stiplošek in Julijanu Motohu je čestitala Brigita Bukovec. Športniki Prebolda V Preboldu so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim na področju športa za minulo leto. Najboljša posameznika sta člana Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter Juli-jan Motoh in Barbara Stiplošek. Čestitala jima je nosilka srebrne medalje z OI v Atlanti leta 1996 Brigita Bukovec. Moštvo leta imajo pionirji Košarkarskega kluba Prebold, najboljšo žensko ekipo pa starejše deklice Odbojkarskega kluba Prebold. Posebni priznanji sta romali v roke lokostrelcu Zlatku Ulagi in modelarju Julijanu Golavšku. Preboldčani so tudi javno čestitah domačinu, letošnjemu dobitniku Bloudkove nagrade, Adiju Vidmajerju. MJ, foto: DN m St. 16 - 27. februar 2009 NOVI TEDNIK 19 Lokalni dvoboji meri gledalcev po Ta konec tedna bomo priča lokalnim dvobojem (derbijem) tako v ligi UPC kot tudi v 1. B SKL. Gre za sosedska srečanja, ki po pravilu dvigujejo adrenalin tako igralcem kot gledalcem, ki dobro napolnijo dvorane na teh tekmah. In ni razloga, da ne bi bilo tako tudi tokrat. Po pokalnih sanjah resničnost prvenstva Šoštanjska Elektra Esotech je konec minulega tedna v Laškem doživela največji uspeh v 61-letni zgodovini kluba, saj je igrala v velikem finalu, s čimer je presenetila prav vso slovensko košarkarsko javnost. Kot v transu so igralci Elektre odigrali dve tekmi, bili soliden nasprotnik veliki Olimpiji, a medalje so spravljene in sanje odsanja-ne. Sledi namreč realnost domačega prvenstva, kjer jim v goste prihajajo prav Laščani, ki so se v pokalu poslovili prav tako proti Olimpiji (četrtfinale). Elektra še ni izgubila vseh možnost za ligo za prvaka, a za to potrebuje do konca tega dela sezone še vsaj dve, če že ne vse tri zmage. Bo pa Zlatorog sila težaven nasprotnik, kajti še kako je željan dokazati, da je še na- Nemanja Jelesijevič (z žogo) in njegovi Hopsi bodo pričakali Šentjurča-ne. Dejan Ćup (v modrem dresu) in preostali Šoštanjčani pa Laščane. prej naj moštvo Celjskega, ne glede na pokalni finale Šoštanjčanov. Ta bo samo še dodaten motiv za ekipo Aleša Pipana, ki v gosteh ne igra tako prepričljivo kot doma. V Laškem je bilo kar 35 točk razlike za Zlatorog. Pričakujemo lahko, da bodo Šoštanjčani prišli pozdravit in s plo- skanjem nagraditi svoje finaliste pokala, zato naj bi bila dvorana v Šoštanju končno polna in v veliko pomoč domači ekipi. Podpisal tudi Hafnar Nedaleč stran od Šoštanja, »čez breg«, kot se izra- žajo domačini, bo drugi lokalni derbi. Na Polzelo k Hopsom prihaja ekipa Alposa iz Šentjurja. Oboji so se v miru dva tedna pripravljali na ta dvoboj, koliko pa je kateri od ekip to uspelo, bo pokazalo jutrišnje srečanje. Hopsi so bili nekaj dni na pripravah v Pulju, Alpos je dvakrat dnevno treniral doma, kajti zaradi počitnic je imel tudi dopoldne prosto dvorano v Hrušev-cu. Na Polzeli so medtem pogodbo podpisali še z Grego Hafnarjem, ki še ne bo igral, medtem ko v Šentjurju zaradi odsotnosti odgovornih v klubu tega še niso storili z Američanom Mar-cusom Crenshawom, ki že od prejšnjega tedna trenira z ekipo in ga je trener Damjan Novakovič preizkusil v prijateljski tekmi z Zabokom (povsem je zadovoljil). Hopsi so mirni, saj so že v ligi za prvaka in se praktično že pripravljajo na drugi del sezone, Alposu pa sledi krčevit boj za obstanek v ligi, zato bi morebitna zmaga bila še kako pomembna. Do nje bo pot zelo težka, če že ne skoraj nemogoča, kajti glede na ekipi iz prvega dela sezone, v katerem je Alpos slavil za 12 točk, so Polzelani neprimerno močnejši. A košarka je šport, kjer odločajo malenkosti, zato seveda Šentjurčani ne gredo na Polzelo z belo zastavo, zavedajoč se, kaj jim lahko morebitna zmaga prinese. Tega se seveda zavedajo tudi gledalci v Šentjurju, ki jih bo zanesljivo precej v polzelski dvorani. Ob letošnjih zelo dobrih predstavah Hopsov je ta med najbolje obiskanimi v Sloveniji. Tudi v B ligi »lokalec« Tudi v 1. B ligi je na vrsti lokalni derbi, med Rogaško in Konjicami. Rogaška, ki je še vedno v boju za ligo UPC, gosti predzadnje Konjičane, ki jim gori pod petami, zato bi jim morebitna zmaga v mestu mineralne vode še kako prav prišla. A če želi ekipa Borisa Zrinskega še naprej ostati v boju za napredovanje, enostavno mora zmagati, tako kot v večini srečanj letošnje sezone. Še zadnjič bo zaradi kazni manjkal Velj-ko Petranovič, po poškodbi pa naj bi se vrnil Žiga Ravnikar, prav tako zelo pomemben člen. V Slovenskih Konjicah je Rogaška v prvem delu sezone slavila za neverjetnih 40 točk razlike, a od takrat je ekipa Konjic bistveno močnejša in takšne razlike zanesljivo ne bo dovolila. Bo pa zanesljivo znova polna dvorana v Rogaški Slatini, kjer imajo v letošnji sezoni povprečje gledalcev, kakršnega bi si večina prvoligaških ekip (iz lige UPC) lahko samo želela; po pravilu se zbere približno tisoč obiskovalcev. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Med tekmo z Domžalami na VIP-tribuni: levo predsednik kluba v odstopu Marjan Vengust, desno med pogovorom Franci Pliberšek in Simon Sešlar, bivša direktorja kluba, malce nižje v sredini pa v beli bundi Zoran Podkoritnik, vodja klubske sanacijske skupine. Šola: »Prvo mesto ostaja naš cilj« Odpovedovanje stroškom, ki ne bodo vplivali na športne načrte voju kluba. Odpovedujejo se sponzorske pogodbe, nove sponzorje je težko pridobiti, nekateri obstoječi pa bodo znižali pogodbene zneske. Ker v gospodarstvu na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih delam že 38 let, sodeloval pa sem tudi že v sanacijskih skupinah v gospodarskih družbah, menim, da bom s svojim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi uspel stabilizirati dosedanje finančne težave.« Zaveda se, da bo treba sprejeti ukrepe za znižanje stroškov, a le tistih, ki ne bodo prizadeli zastavljenih športnih ciljev. Apel igralcem Gre tudi za odlog plačila igralcem. »Zato apeliram na vse profesionalne igralce nogometa, da podpišejo anekse k pogodbi, ki smo jim jih vročili ali pa jih še bomo. V Na direktorskem stolčku Nogometnega kluba MIK CM Celje je na začetku sezone sedel Franci Pliberšek, potem pa ga je odstavil predsednik kluba Marjan Vengust. Zdaj ima celjski klub novega direktorja. To je pravnik Božo Šola, ki je bil vrsto let predsednik disciplinske komisije kluba, v preteklosti pa je priprav- ljal tudi pravila kluba, pogodbe in opravljal druge pravne posle za klub, sicer pa je zaposlen v družbi CM Celje, ki jo vodi Vengust. 38 let dragocenih izkušenj Skupščina kluba bo konec naslednjega meseca, na njej pa naj bi dokončno odstopil Marjan Vengust, čeprav se zdi, da se bo začasno umaknil zgolj formalno, kajti naslednika ni na vidiku ... Karkoli se bo že zgodilo, vajeti so tudi v rokah Šole: »Z NK Celje sem povezan dolga leta, zato sem tudi sprejel povabilo predsednika kluba v odstopu Marjana Vengusta, da prevzamem direktorsko mesto in še aktivneje prispevam k raz- Novi direktor NK Celje Božo Šola njih predlagamo igralcem, da se do konca sezone, to je do junija, odloži del plačila plače. Razliko do polne pogodbene vrednosti igralci dobijo ob morebitnem prestopu v drag klub, iz razlike vplačanih sredstev odškodnine pa bo klub tudi ostalim igralcem izplačal sorazmerni delež zadržanih delov plače. Prav tako lahko na dodatna sredstva računamo tudi v primeru uvrstitve v eno od evropskih tekmovanj. Finančna sredstva, ki bi jih prejeli kot nagrado za uvrstitev, bo klub namenil za izplačilo razlike plače. Za to pa bo klub uporabil tudi druge vire, ki jih bo pridobil,« pojasnjuje Šola v klubskem sporočilu za javnost, več pa naj bi povedal kmalu tudi »v živo« na novinarski konferenci. »Osrednji cilj še vedno ostaja osvojitev prvega mesta v slovenski ligi, najmanj pa uvrstitev v eno izmed evropskih tekmovanj. Menim, da imamo za to vse pogoje,« ambicij navkljub težkemu finančnemu položaju ne znižuje Šola. Skupščini kluba bo predlagal spremembo v pravilih kluba, torej da skupščina izvoli upravni odbor kot izvršilni organ kluba. S to spremembo žeh v delovanje kluba pritegniti še več ljubiteljev nogometa, ki bodo sooblikovali politiko kluba in uresničevali sklepe skupščine. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA GREGOR KATIC PANORAMA KOŠARKA 1. SL (ž), 18. krog:'Merkur Celje - Konjice 111:50; Hughes 24, Barič 16, Komplet, Ciglar 15, Matić 14, Verbole 12, Ke-rin, Jagodič 6, Klavžar 3; Šrot, Javomik 15, Kobale 11, Boži-čevič 5,1. Klančnik 4. ŠPORTNI NOGOMET 1. SL, 22. krog, Lendava: Nafta - MIK CM Celje (14), Velenje: Rudar - Interblock (15). KOŠARKA 1. SL, 20. krog, Polzela: Hopsi - Alpos, Šoštanj: Elektra - Zlatorog (obe 19). 1. B SL, 20. krog: Rogaška - Konjice (19). 2. SL - vzhod, 20. krog: Celjski KK - Grosuplje (18), Dravograd - Pakman Celje (19). 1. SL (ž), 18. krog: Kranjska Gora - Rogaška (19). Jadranska liga, 18. krog: Mladi Krajišnik - Merkur Celje (20). ROKOMET 1. SL (ž), 19. krog: Celeia Žalec - Zagorje, Celje Celjske mesnine - Olimpija (obe 19). ODBOJKA 1. DOL, 18. krog, Novo mesto: Krka - SIP Šempeter (20). 1. DOL (ž), 18. krog, Šempeter: Aliansa - Grosuplje (19). Nedelja, 1. 3. ROKOMET 1. SL (ž), 19. krog: Škofja Loka - Velenje (18). Ponedeljek, 2. 3. KOŠARKA 2. SL - vzhod, 20. krog, Podčetrtek: Terme Olimia -Ježica (20). Ü s_ i -M C @ t o o. V) Smola pri žrebu Velenje: Rokometaši velenjskega Gorenja so v osmini finala pokala EHF prepričljivo v izločili madžarski Debrecen, v četrtfinalu pa bodo naleteli na visoko oviro. Žreb jim je namenil Silkeborg, vodilno moštvo danskega prvenstva. Prva tekma bo 28. marca v Velenju, povratna pa 4. aprila. Gimnazijki najprej na ples Celje: Po presenetljivi zmagi nad vodilnim Šibenikom bodo košarkarice Merkurja jutri gostovale v Banja Luki in proti Mlademu Krajišniku odigrale odločilno tekmo za uvrstitev na zaključni turnir Jadranske lige. Zaradi maturantskega plesa bo doma ostala Lea Jagodič, dijakinji I. gimnazije v Celju Ines Kerin in Julija Lojen pa bosta pripotovali na w dan tekme. Bron na veliki nagradi Hamburg: Prvi dan judo grand prixa je Petra Nareks osvojila tretje mesto. Po zmagah nad Kubanko, Tunizijko in Nizozemko je v polfinalu izgubila s Kitajko Hongmei. (DŠ) i. Št. 16 - 27. februar 2009 m 20 novi tedni ERC St. 16-27. februar 2009 ARENA KARIERA * * u, \ * S *tl K C^ JAZ IN KLUB DRUŽABNO Začetki V NK Celje sem prišel leta 1992 na povabilo takratnega sekretarja gospoda Špeca. Najprej sem bil zadolžen za vzdrževalna dela na poslopju Skalna klet, saj je bilo po katastrofalni poplavi leta 1990 potrebno celoten kompleks adaptirati. Marca leta 1993 so mi ponudili delo ekonoma, ki ga opravljam še danes. Naj veselje Vsaka zmaga je zame veliko veselje. Vsekakor pa bi izpostavil osvojitev pokala Hervts v sezoni 2004/2005. Naj žalost Poraz 2:1 proti Mariboru, s čimer smo zapravili naziv državnega prvaka. Delo v klubu V klubu sem zadolžen predvsem za klubsko opremo (dresi, žoge...). Delo zahteva veliko časa, saj je potrebno opremo pripraviti za vsak trening posebej. Predvsem pa je pomembno, da je vse stoodstotno pripravljeno za tekme tako doma kot v gosteh. Skrbim tudi za garderobe, saj je za igralce zelo pomembno, da imajo ustrezen prostor za pripravo na treninge in tekme. Tu moram poudariti, da mi je pri delu v klubu v veliko pomoč in podporo žena irena. Delo v klubu me zelo veseli in ga opravljam z vsem srcem. Želje Želim si, da bi se v klubu uredile trenutne razmere ter da končno postanemo zdrava družina. Stanovanje Leta 2007 sva skupaj z zetom kupila stanovanjsko hišo, v kateri živimo skupaj - v enem delu jaz in žena, v drugem pa hči z možem. Prosti čas Prostega časa ni veliko, saj zaposlitev v klubu zahteva tudi popoldansko delo ter delo ob koncu tedna. Ukvarjam se z akvaristiko, šivanjem, zanima me tudi elektroinštalacija. Moj največji hobi je zbiranje klubskih zastavic, saj jih imam že približno 400. Drugače pa se rad z družino odpravim na enodnevni izlet. Publika Je nekaj takšnih, ki se hodijo na tekmo samo izživljat, veliko pa je tistih, ki so čustveno navezani na klub ter kljub porazom ostanejo pozitivni, Družina Žena Irena ter hčerki Mojca in Melita Glasba, film V mladosti sem zelo rad poslušal skupino The Beatles, sedaj pa najraje slovensko domačo glasbo. Pri filmih nimam priljubljenega žanra, všeč pa mi je, da je vsebina polna humorja. Med najljubšimi filmi je slovenski film Petelinji zajtrk. Domnevne študentske goljufije stojijo Kot smo poročali že v torek, se z domnevnimi goljufijami bivših vodilnih v Klubu študentov celjske regije ukvarjajo tudi na Hrvaškem. Potem ko naj bi že v Sloveniji posojali denar za oderuške obresti, naj bi tudi na Hrvaškem ogoljufali več kot 130 ljudi. Celjsko tožilstvo je julija lani podalo obtožni predlog zoper enajst ljudi. Kot pravijo na okrajnem sodišču, pa vse stoji zato, ker naj bi bila glavna trojica v tujini. Glavni trojici, bivšemu finančniku kluba Aleku Gradišniku ter samooklicani-ma predsednikoma Marku Romaniču in Danijelu Kocipru, tožilstvo očita goljufijo, oderuštvo in zatajitev. Poleg njih je v obtožnem predlogu navedenih še osem obdolžencev. Goljufije naj bi se začele s posojanjem klubskega denarja večinoma tistim, ki v bankah niso dobili posojila. Ko so dobili posojilo in podpisali pogodbo, v katerih so bile zapisane astronomske obresti, so po navadi podjetja, ki so denar posojala, propadla. Ljudje so morali tako vračati denar drugim družbam, kjer jim seveda niso verjeli, da so bili ob pogodbi sklenjeni ustni dogovori, da pa obresti vendarle ne bodo tako visoke. Čeprav naj bi bili lastniki propadlih in novoustanovljenih podjetij isti ... Kot rečeno, je celjsko tožilstvo obtožni predlog vložilo že lani. Kot nam je sporočil predsednik celjskega okrajnega sodišča Darko Belak, je sodišče odredilo vročitev obtožnega predloga obdolžencem, vendar pa glavna obravnava še ni razpisana, saj so nekateri obdolženi v tujini. Kot smo izvedeli, naj bi se glavna trojica na vse pozive sodišča lepo opravičila, da pač ne morejo priti, ker so v tujini. Sicer pa naj bi zasledili, da naj bi bil nekdo v Kaliforniji, pa v Dominikanski republiki, tudi na Hrvaškem. To dokazujejo dvigi denarja v teh državah z računov podjetij, teh naj bi bilo več kot trideset, preko katerih naj bi posojali denar za oderuške obresti. Zneski, ki jih dvigujejo, pa naj bi presegli celo milijon evrov. Kaj sodišču torej ostaja, če se bodo še naprej opravičevali za odsotnost? Belak odgovarja, da za sojenje v nenav-zočnosti pogoji niso izpolnjeni, saj vseh obdolženih v preiskavi niso mogli za-slišati. Bo pa sodišče preverilo, ali bi lahko postopke za posamezne obdolžence izločili in jih obravnavali posebej. Ob tem bi tudi presodili, ali »so podani pogoji za uporabo katerega izmed ukrepov, ki jih zakon predvideva za zagotovitev navzočnosti obdolžencev in za uspešno izvedbo kazenskega postopka,« kot še pravi Belak. Glede na to, da se zgodba vleče že sedem let, kot kaže nimajo več veliko časa, saj bo zadeva zastarala čez približno štiri leta. ŠK Sled v vozilu kaže na Miroviča AmMxmaßovtUcur Na celjskem okrožnem sodišču se je pred dnevi nadaljevalo sojenje Nenadu Miroviču in Gregorju Britovšku, ki sta obtožena vpletenosti v umor 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka. Tega so 19. marca 2002 našli ustreljenega pri ljubljanski Gramozni jami. Na zadnji obravnavi so zaslišali izvedenca dakti-loskopske stroke Andreja Gerjeviča, ne pa tudi sestre prvoobtoženega Vesne Pejko-vič. Izkoristila je možnost, da ji zaradi sorodstvenih vezi ni treba pričati. Kot priča se na sojenju tudi tokrat ni pojavil Miran Obrez iz Domžal, h kateremu se je usodnega večera odpravil Matjaž Volk, da bi od njega izterjal dolg. Gerjevič bo moral svoje izvedensko mnenje še dopolniti. Izkazalo se je namreč, da v materialu, ki so mu ga poslali z ljubljanske policijske uprave, manjka kar nekaj sledi, ki so jih odkrili na vozilu pokojnega Volka. Sicer pa je izvedenec pojasnil, da se sledi na zunanji desni kljuki na vratih avtomobila ujemajo s prstnim odtisom palca leve roke obtoženega Miroviča. Ob tem je še dodal, da ne obstaja metoda, ki bi lahko natančno pojasnila starost nastanka sledi. Zagovornik namreč vztraja, da bi lahko Mirovič sled na vozilu pustil že v Celju in ne v Ljubljani. Zagovornika obtoženih vztrajata pri neposrednem zaslišanju Mirana Obreza, tožilstvo pa pri zahtevi, da se javno predstavijo telefonski pogovori med vpleteni- mi v dneh pred umorom in na sam dan umora. Glavna obravnava se bo nadaljevala in verjetno tudi končala 6. aprila. GORDANA POSSNIG Foto: SHERPA Nenad Mirovič «ali k» warn KRONIKA 21 Koliko je »vreden« umor človeka? Prvi po umorih za zapahe, drugi na psihiatrijo, tretji na kazni za javnost včasih nepravične prostost - Pravične Pred dnevi je javnost šokirala »le« osemletna zaporna kazen v primeru Global, ko je bil v Ljubljani do smrti pretepen 20-let-ni mladenič. Videti je, da je javnost željna glav morilcev in storilcev najhujših kaznih dejanj. Vsak primer je specifičen in višina kazni je odvisna tudi od številnih podrobnosti, ki ostanejo javnosti skrite, vendar ključno vplivajo na višino zaporne kazni. Kljub temu je tudi na Celjskem kar nekaj primerov, kjer bodo nekateri morilci ostali za zapahi 30 let, spet drugi, obtoženi v primerih brutalnih umorov, pa so z izreka sodbe odkorakali kar na prostost ... Za enega najbolj brutalnih umorov, ki je presenetil tudi kriminaliste, ki so ga preiskovali, še vedno velja umor šoštanjskega brezdomca Marjana Jančiča - Majca leta 2003. Peterica, mednjo tudi 40-letni Darko Bačov-nik in trije mladoletniki, je Jančiča več ur trpinčila. Obtožnica je na plan prinesla grozljive podrobnosti. Brezdomca so slekli, po telesu udarjali z različnimi predmeti, mu zažigali dlake, urinirah po njem, ugašali cigarete na njegovem telesu, odšli pit, nato se vrnili in nadaljevali trpinčenje. V zadnjico so mu potiskali baterijski vložek in steklenico, na penis zlivali vroč vosek in ga popolnoma razcefrali ... Vse to se je dogajalo v stavbi v središču Šoštanja! Bačovnika so obsodili na deset let zapora, dva mladoletnika sta s sodbe odkorakala na prostost, ker sta leto dni zapora odslužila že v priporu, tretji mladoletnik je danes prav tako že na prostosti. Po Šoštanju je lani odmeval velenjski umor 27-letnega Simona Flandra, ki se je zgrudil zaradi devetih vbodov z nožem, med drugim tudi naravnost v srce. Izkrvavel je na parkirišču pred Rdečo dvorano. 21-letni morilec bo moral v zapor za osem let, dvojica pomagačev je na prostosti - nad mladoletnikoma menda bdi center za socialno delo. To je bila njuna kazen. Dvajset let zapora za bolnika Medtem ko bodo ti čez par let že zunaj, to kar nekaj časa ne bo uspelo Francetu Frece-tu, ki je pred tremi leti v Babnih Brdih na območju Šmarja pri Jelšah umoril svojega očeta, spraviti se je skušal še na svojo ženo. V sodni dvorani se je jasno videlo, da ima Frece zdravstvene in psihične težave, kar je potrdil tudi psihiater dr. Slavko Ziherl, vendar so kasneje zahtevali novo psihiatrično mnenje. Ziherl je dejal, da je zanj najbolj ustrezna dolgotrajna oskrba v posebnem socialnem zavodu, kljub temu mu je senat izrekel 20-letno zaporno kazen. Frecetova zagovornica Albina Vedenik se je na izrečeno kazen pritožila: »Glede odločitve vrhovnega sodišča o pritožbi in morebitne vložitve izrednega pravnega sredstva se bom posvetovala s svojim klientom. Zaenkrat še nismo izkoristili vseh pravnih možnosti, ki jih Zakon o kazenskem postopku dopušča.« Bo bolni France Frece, ki je umoril očeta in napadel tudi ženo, zdržal v zaporu 20 let? Vedenikova je ves čas sojenja opozarjala na slabo zdravstveno stanje obtoženca, vendar je sodni senat za to ostal gluh: »Moj klient ima hude zdravstvene težave in pogoste epi-leptične napade, zato toliko težje prestaja pripor in vse to spet dodatno slabo vpliva na njegovo že tako slabo stanje. Zato lahko zatrdim, da se je obtoženčevo zdravstveno stanje premalo upoštevalo.V priporu ni na razpolago posebnega oddelka za tiste, ki imajo resne probleme z boleznimi. Tam je sicer zdravnik, vendar na primer, če želi pripor-nik k svojemu osebnemu zdravniku, ki že od začetka pozna naravo njegove bolezni, potrebuje za to odobritev sodišča. V spremstvu paznikov lahko obišče zdravnika, specialista ali pa ga zdravnik obišče v zaporu, ampak gre vse na stroške pripornika ali zapornika. Priporniki so že tako omejeni pri svojih pravicah. Imajo sicer pravico do dveur-nega gibanja na prostem, kar je seveda daleč premalo za nekoga, ki ima psihične težave.« Če gledamo laično, se ironija pokaže v tem, da bo na primer Frece v zaporu za svoje dejanje moral presedeti toliko časa, kot grozi storilcu kar štirih umorov v Tekačevem leta 1997, če bo prišlo do epiloga v tej zadevi. Ne glede na zdajšnjo možnost 30-letne zaporne kazni za umor bodo domnevnem morilcu iz Tekačevega sodili po starem kazenskem zakoniku, po katerem je bila 1997. leta za umor kazen največ 20 let zapora. Toda Vedenikova opozarja, da se ne glede na to vseh primerov ne sme posploševati: »Višine kazni so res različne, vendar je težko med seboj primerjati kazenske zadeve oziroma odmere kazni, čeprav obstaja neka primerljiva sodna praksa. Seveda je odvisno tudi, ali se nekomu očita umor ali posebno hudo telesno poškodbo. Vsak primer je poseben Albina Vedenik, odvetnica Franceta Freceta in sodišče razpolaga z dokazi, ki javnosti niso znani, in zato so ljudje včasih presenečeni, ko slišijo za višino neke kazni ali oprostilno sodbo. Človek, ki se znajde v kazenskem postopku, ne sme biti prikrajšan pri pravici do obrambe. Vsak si zasluži odvetnika, torej gre za zagovarjanje človeka, ne kaznivega dejanja. Prestajanje tudi enomesečne kazni po nedolžnem je lahko huda travma za človeka.« Nižje Nižjo kazen od Freceta sta dobila tudi Danijel Operčkal in Jože Dolšak. Operčkal je pred leti kar pred trgovskim centrom Merkur na Mariborski cesti v Celju in pred očmi mimoidočih z vojaško puško pokosil Zelj-ka Jeliča. Dolšak pa je iz neposredne bližine na šolskem igrišču na Hudinji vsem na očeh ustrelil partnerko. Umor je videla tudi njena takrat mladoletna hči. Kljub temu, da sodišča pač sodijo na podlagi gotovosti in se odločijo tako kot se, javnost večkrat pograja, da se na nekaterih sojenjih storilci tudi najhujših kaznivih dejanj gladko »izmaže-jo« zaradi sklicevanja na neprištevnost ali (bistveno) zmanjšanje prištevnosti. 21-letni Martin Plahuta iz Janškovega sela pri Vinski Gori, ki je lani z nožem poskušal umoriti svojega znanca, bo za zapahi tri leta, hkrati se bo zdravil zaradi alkoholizma. Svoje dejanje bi morda celo dokončal, če se ne bi 42-letnik uspel obraniti. V času dejanja, so dejali na sodišču, je bil zmanjšano prište-ven. Zaporniških rešetk pa ne bo videl 36-letni Ivan Plaskan. Ta je julija pred dvema letoma pri Polzeli umoril lastno mater, napadel naj bi celo očeta. Mamo je zabodel z nožem, ko je počivala, izkrvavela je pri vratih, zatem ko je poskušala poiskati pomoč, a zaradi hudih poškodb ni zmogla prehoditi nekaj metrov. 36-letniku so dosodili obvezno psihiatrično zdravljenje, ki sme trajati največ deset let. V času umora je bil neprišteven zaradi hude bolezni. Prav tako bo kazen v psihiatrični ustanovi in ne zaporu odsedel 59-letni Franc Rebevšek, ki je pred leti v Kovinarski ulici v Celju umoril svojega prijatelja. Pretepel ga je z lesenim ročajem po hrbtu in glavi, nato naj bi ga še obrcal. Tudi njega sta zaporne kazni »rešila« alkohol in posledično neprištevnost ... »Samo« ah »kar« deset let bo v zaporu 35-letni Zlato Farčnik, ki je svojega 78-letnega znanca predlani po glavi s sekiro namahal kar štirinajstkrat. Pomagal mu je alkohol, zaradi česar je bil menda bistveno neprišteven, zato so mu dosodili deset let zapora. Triletno kazen pa je že zdavnaj odsedelo mlado dekle, ki je pred leti na Mariborski cesti z nožem umorilo Zvonka Pratnekerja, vendar tudi ne v zaporu, temveč na oddelku za zdravljenje odvisnosti od drog v Ljubljani... To je le nekaj primerov z našega območja, za nekatere odmevnejše umore na Celjskem se sojenja sploh še niso začela, kaj šele, da bi se končala ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Kristijanu Kameniku za štiri umore v Tekačevem prav tako grozi 20 let zapora... KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE »Policist pustnjak« Pust je posegel tudi v delo policistov. Eden od občanov v Mozirju je očitno presodil, da bo potrebno na pustno soboto poskrbeti za varnost v prometu. Oblečen v policijsko uniformo se je v Mozirju odločil ustavljati vozila in usmerjati promet. Policisti so »pustnjaku« zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju izdali plačilni nalog. »Policist pustnjak« bo za svoje »delo na črno«, pri čemer ni kršil javnega reda in miru, plačal kazen v višini 100 evrov. Govorice, da naj bi mu uniformo posodil eden izmed mozirskih policistov, so na Policijski postaji Mozirje zanikali. Mozirski »policist« namreč ni nosil originalne policijske uniforme, temveč se je odel v dele različnih uniform. Kapa, ki jo je nosil, je bila na primer imitacija kape avstrijskih varnostnih organov. Občan je vsaj za en dan izživel otroške želje postati policist in nič hudega sluteč priskočil na pomoč »kolegom«. MJ VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Mala šola Začetni tečaj B-BH Nadaljevalni tečaj Reševalna enota 90 EUR 140 EUR 100 EUR 110 EUR 90 EUR Opomba: Cene veljajo za člane Vpis v sredo, 4. marca, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 St. 16 - 27. februar 2009 m DAN ŽENA MALO DRUGAČE ... Rezervirajta romantični pobeg iz vsakdana v hotelih Družbe dobrega počutja Thermana taško Dnevni počitek za dve osebi, romantična kopel z večerjo, kozarček penirse v sobi, kopanje, savnanje... 7. ali 8. marca '09 že od 116 €. Za našteto poskrbimo mi, ostalo prepuščamo vama in vajini domišljiji: Pokličite 03 423 2100 ali obiščite naSo spletno stran www.thermana.si (l^THERMANA Št. 16 - 27. februar 2009 Pogled na najvišjo stavbo na svetu od spodaj B ■ ■ ■ V ■ ■ Na najvišji stavbi sveta Nočno življenje na ulici Taipeija basice z brandyem pred lokalno pivovarno in občudovali pagode ob visokogorskih jezercih. Po nekaj dneh uživanja mirne narave in podeželskega življenja je bil čas, da odi-demo na sever v 250 km oddaljen Taipei, prestolnico države, ki ima več prebivalcev kot naša Slovenija (2,6 milijona). In kako bi lahko to storili hitreje kot z vlakom, ki je lahko našim le vzor. Na najhitrejšem delu poti doseže 279 km/h, na kar so potniki opozorjeni s svetlobnimi napisi, sama pa rajši sploh nisem pogledala skozi okno, saj sem se bala prevračanja želodca, ki se je že nevarno tresel. Višinsko in nočno. doživetje Taipei me je očaral: ulice polne ljudi, med katerimi vijugajo skuterji, visoke stolpnice z azijskim pridihom, vmes pa majhni pravljični templji in parki z (za nas) nenavadnim zelenjem. Obvezna turistična točka v mestu je Taipei 101 - trenutno najvišja stavba na svetu. Najhitrejše dvigalo na svetu te potegne pol kilometra visoko in ko se ti ušesa končno »odprejo« od nastalega pritiska in si končno upaš odpreti oči, se kot na dlani pojavi čisto drug svet. Mesto izgleda kot otroško igrišče, sestavljeno iz majhnih stolpičev in ce-stic, po katerih vozijo rumeni avtobusi, veliki kot mravljice. Turisti se čudijo pogledu na človeške stvaritve s ptičje perspektive in navdušeno Od nekdaj sem si želela videti Azijo. Z zanimanjem sem listala po člankih o največji celini, njenih rumenih ljudeh, riževih poljih, pisanih tržnicah in hkrati domovanju največjih gospodarskih velesil tega sveta... Ko se je pred tremi meseci pojavila priložnost, da se na svoji poti v Avstralijo ustavim na Tajvanu, četudi samo za nekaj dni, sem jo zagrabila z obema rokama. Kitajska republika (uradno ime Tajvana) je otoška državica, vehka za 1,5 Slovenije, a s kar 11,5-krat več ljud- mi. O točnem datumu ustanovitve države je več teorij: je bilo to leta 1949, ko so po zmagi revolucije na Kitajskem poraženci na otok umaknili pred komunistično stranko, ki je zavladala na Kitajskem, ali je bilo to leta 1991, ko je državica razglasila suverenost od celinske Kitajske ali pa Tajvan sploh še ni ustanovljen, saj je priznan le s strani 23 držav? Najprej podeželje Po 12 urah vožnje in premiku kazalcev za 7 ur naprej se znajdeš na Tajvanu. Po za- četnih problemih s privajanjem na časovno razliko se končno zaveš, da si na drugem koncu sveta in se prepustiš popotniškemu vzdušju. Najprej je bil na vrsti ogled notranjosti otoka, kjer se je potovanje skupaj z domačini izkazalo za zelo koristno. Ne samo, da ni bilo treba skrbeti glede sporazumevanja (ja, angleščino govorijo le mladi, pa še ti bolj slabo), znali so pokazati dih je-majoče znamenitosti, ki jih ni v turističnih vodnikih. Tako smo se lovili z ovcami na visoki planoti, pokušali klo- Zaradi milega podnebja uspeva najrazličnejše sadje. Tradicionalno in moderno sprehajajo po 89. nadstropju, sredi katerega visi 660 ton težka krogla, ki predstavlja zaščito pred močnimi sunki vetra. Najbolj se mi je vtisnila v spomin in me prevzela nočna tržnica. Ko pade mrak, se na tisoče ljudi zgrne na ulice, ki zaživijo v čisto drugačni luči kot čez dan. Najrazličnejši prodajalci postavijo stojnice, gneča pa te uk-lešči in vleče svoj tok. Prodajalci z vpitjem na mega- fon privabljajo pozornost ljudi. Vsepovsod se pečejo rakci, praži govedina, reže to-fu, seseklja sveže sadje in zelenjava. Plišaste in plastične igrače »pojejo« vedno iste pesmi, zrak pa je napo-jen z najrazličnejšimi vonji. Da prehodiš eno ulico, potrebuješ skoraj dve uri, kar ti izpije vso energijo. Vsa čutila so polno zaposlena in na koncu se ti od vsega že kar malo vrti. NEŽA POGORELČNIK Podrobnosti na spletni strani WWW.palma.si U.KAMA.:Sl/2« 36 90, U. K M-SIC 11/52 02 TOO, Mfc-Plan«lt&0!/«