ACCEPTANCE FOR MAILIING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SEOTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. štev. 30.—No. 30.	JOLIET, ILL.. 25. JULIJA (JULY) 1923..	Leto IX.—Vohune IX.
BEG IZ NORIŠNICE.
Chester, 111. 23. julija. —Iz Illinois državne blaznice za hiulo»lelee je sinovi pobegnilo 41 jetnikov. Najprvo so napadli stražnike, zatem podrli o grajo in utekli. V tem spopadu stki bila dva stražnika s kuhinjskimi noži napadena in sicer James Dennev in Ralpb Dildav; nek blaznež je Dildaja tako obklal, da ne bo vec o-kreval. Pri begu iz blaznice je bil zamorec \Vm. Jackson na m^stu ustreljen od nekega st ražnika.
Takoj zatem je drzen beg naznanila velika parna piščalka s posebnimi si renskimi signali- kar je bilo čuti več mili tla leč. Prestrašeni stanovale' mesta in okolice so nato zbeža li v svoja domov ja , kjer so o boroženi prečuli vso noč. Kei je med ubeglimi blazneži mnogo hudodelcev in morilcev, si ljudstvo iz strahu preti njim' ne upa na plan.
Takoj prvo noč so ujeli 1." pobeglih blaznežev, danes do poldne pa štiri, na svobodi jih je zdaj še 22.
Danes je šerif najel okrog 100 svojih pomočnikov ki s kr Vitimi psi preiskujejo travni ke, polje in grmičje v bližini da bi izsledili kakega izmed pobeglih blaznežev. Ker je med temi dosti jako nevarnih in nasilnih, se je bati najhujšega; ti blazneži bodo vdrli v hiše bližnjih farmerjev, zahtevajoči živež, obleko in orožje; takim osebam je življenje po stranska stvar.
Enega izmed blaznih kaznjencev je neka kmetica zalotila na drevesu blizu njene hiše; končno ga je z lepa pregovorila in izročila stražnikom; nekega drugega blazneža se našli na dvorišču neke bližnje hiše, ki se je igral z domačim psičkom; ko so begunca zagra bili. je pričel na vso moč vpiti in jokati; tretji je pa neve-doma pritekel po stranski poti pred glavna vrata blaznice.
Za časa upora v blaznici. se je ondi nahajalo 276 kaznjencev (norcev). V boj z desetimi neoboroženimi stražniki se jih je spustilo 100, od katerih je zatem 41 pobegnilo. Boj med blazneži in stražniki je bil nepopisen in hud; čudno da ni pri tem več stražnikov podleglo. Med temi je opasno ranjen tudi sivolasi ravnatelj blaznice, Dr. Stublefield, ker ima zlomljeno roko.
Sladkosnedni Newyorčani.
New York, N. Y. — Zdravstveni komisar našega mesta je izračunal, da se v mestu Nevv York použije letno do "60 milijonov kvartov sladoleda (Ice Cream). Ta množina znaša letno 10 kvartov na vsako osebo.
Spomenik ameriškim junakom
Dne 15. julija 1.1. so Francozi v Chateau Thierrv postavili krasen spomenik v počast ameriškim vojakom, ki so pred 5 leti nazaj (15. jul. 1918) ob reki Mame ustavili nemško ofenzivo ter tako pospešili poraz Nemcev.
MEHIŠKI BANDIT VILLA UMORJEN.
Chihuahua City, Mehika, 20.
julija.—Zlogasni mehiški ba'n-ban11 i t ,ge n. Fra nci sco (Pan ch o) V i Um, večletni poveljnik usta->ke armade v Severni Mehiki je bil danes ustreljen po njegovem privatnem tajniku Mi-guel Trillo na posestvu ViIIk* v Canutillo, Duraugo.
General Villat se je s svojimi možmi vračat iz mesta; v neki gorski soteski ga je napadlo iz zasede sedem mož, njegovih bivših vojakov, ki so mu zaprisegli maščevanje. Taikoj po napadu so vsi ušli na konjih, katere so imeli skrite v neki kotlini.
Villa je na mestu izdihnil, ker je dobil 16 strelov, 4 v gla-*'o, 12 pa v telo.
Ubiti gen. Villa je bil najbolj prosluli r ilzbojnik Mehike tekom zadnjih 10 let; na svoji vesti ima na stotine ropov, napadov in umorov. Najbolj se je pisalo o njem ko je s svojimi pristaši 6. marca 1916 pri Columbus, X. M. napadel lamošnjo aaneriško kolonijo in ustrelil 17 Amerikanov. Vlada Združenih držav je zatem poslala v Mehiko posebno ekšpedicijo poti vodstvom gen. Per-shiuga, da vjame glavarja ban-ditov (Villo) živga, ali mrtvega; ta izjalovljena ekspedi-3ija, ki je trajala 9 mesecev, je veljala vlado Združenih držav okrog 100 milij(i::.ov dolarjev.
Uradno naznanilo.
ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA.
Uradno se naznanja, da se prične zasedanje glavnega od- j bora K. S. K. Jednote dnef 13. avg. t. 1. ob osmi uri dopoldne v glavnem uradu. Bratje glavni uradniki Jednote so bili slu-! žbeno obveščeni o zborovanju glavnega odbora, ter se prosijo, da se getovo zborovanja vdeležijo. in to pravočasno, kakor v uradnem pismu naznajeno.
Vsa krajevn adruštva, ki imajo priporočati kako premem bo k pravilom, ali imajo k&ke nasvete, priporočila ali pritožbe za predložiti prihodnji konvenciji, se tem potom prosijo, da pošljejo vse tozadevne stvari na glavni urad najkasneje do 6. avgusta, 1.1.
Vsa priporočila, nasvete in priporočila za zboljšanje Jed-notinega stanja, se bo predložilo pravnemu cdboru, ki bo skupaj zboroval z gospodarskim cdborom in pripravil vse potrebne točke za predložitev prihodnji konvenciji. Vse pritožbe in apelacije se bodo predložile porotnemu odboru v razpravo in rešitev.
Čas na prihodnji konvenciji bo zelo drag. Konvencija bc stala veliko denarja. Da se pa XV. glavno zborovanje kolikor megoče hitro zaključi, ter tako prihrani kolikor mogoče denarja, zato se prosi in opozarja vsa cenjena krajevna društ va, da predstoječe vpoštevajc in vse, kar imajo v korist Jedno ti priporočati na prihodnji konvenciji, da pošljejo pismena po redila do 6. avgusta na glavni urad Jednote, nakar bo pravni odbor skupno z gespodarskim odborem pripravil in sestavil v smislu poslanih poročil vse potrebno, za predložitev konven ciji. S tem se bo prihranilo veliko časa in denarja.
Z bratskim pozdravom, '
Josip Sitar, gl. predsednik. Josip Zalar, gh tajnik.
ZMAGA CESTNIH ŽELEZ NESREČNA MATI. NICARJEV V CHICAGU. Champaign, IU. — V našem Chicago, IU-, 21. julija, — mestu je pivd kratkem umrla Med zastopniki unije cestnih | Mrs. Kate \Valton; zdravnik železničarjev in lastniki se ji <izjavlja, tla ji je počilo sree v-danes doseglo sporazum glede! sled žalovanja nad svojim iz-obnovitve plačilne lestvice. | pridenim sinom. Vozniki in sprevodniki bodo i Njen sin, Rov, ki je bil pred dobivali tekom leta 1923 po3c|3 leli poštni uradnik na želo-vee na uro (?3c) prihodnje le izniči, je postal potem pošto-to po 5c več ali 75e na uro. S; postopa*; nekoč je napadel tem je preteča stavka cestnih blizu Chicaga Illinois Central železničarjev našega mesta od j vlak,	°ropa; v tem boJu st ranjena. .i«' ullil t'"«*« policaja, bil je _ pa tudi pri tem sam ubit. Ko
Chikaška Delavska Federacij, > " K"v"v	L
obsoja komuniste.	OlucHfCo po nje«.«o truplo, jo
TU OO • r-	bil na potu do smrti povožen.
Chicago IU. 20. julija. — Nesrečni sin je torej povzročil Minuli teden, se je vršila v na I .t 1Mmema ^ sVojemu o-
šem mestu važna seja delega tov Chik:.'ške Delavske Fedt
racije. Na tej seji ho zastop niki jasno p6»vdarjaU, da ste vilne podružnice te federacije-nikakor ne odobravajo zloglasne zveze "The \Vorkers Part\ of America" pod diktatorst vom Wm. C. Fosterja. Chikaš ka Delavska Federacija, se pač
četu in žalujoči materi.
Nov slovenski odvetnik.
Cleveland, Ohio, .— .Josip Zorman iz poznane Zormano-ve družine in^bratf našega slo-vensko - ameriškega pesnika Ivan Zormana, je z dobrim u-speliom prestal odvetniško
n « i ki \	i nuim i,|«, -i mi -	,	.	...
i	. skušnjo pred državno komisijo
zavzema za povsem drugo sl |S ' "J	„ „
i • 4 • .4 v	v ... v Columbusu. Mr. Zorman je
rauko, m to ie .Nationail far-	, .. .
Devetletnica začetka svetovne vojne.
Jutri, na sv. Ane dan, dne dne 26. julija bo poteklo že devet let, odkar se je vnela s-vetovna vojna- trajajoča 4 leta. 3 mesece in 11 dni. Dne 26. julija 1914 je namreč izdala Avstrija na ukaz Nemčije svoje mobilizacijsko povelje; dva I dni kasneje (28. julija) je pa j že napovedala vojno Srbiji, kar je potegnilo v vojni metež 32 raznih držav in narodov.— Ta svoj zloben čin sta morali Nemčija in Avstrija drago plačati. K porazu slednje je dosti pripomogla junaška Srbija, borila in branila se je proti Avstriji, čeravno ji ni nikdar napovedala vojne.
Važno za delegate, potujoče preko Chicaga!
S tem se naznanja, tla zA glavne ui .ldnike, ter delegate in delegatinje, ki botio potovali na konvencijo preko Chicaga, bodo preskrbljeni posebni železu, vozovi na postaji v Chicagu; zato se prosi vse cenjene delegate (i:: je), ki nameravajo potovati na konvencijo preko Chicago, da mi blagovolijo to pismenim potoni sporoViti, tla se zamore zadostno število vozov na ročiti. Iz katere postaje in ob katerem času bomo odpotovali, hočem pravočasno naznaniti v "Glirvilu."
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
ii r> ^ d • . i graduant Marshall Lav nur-ljaboc Partv". Pri tem £ , , ... . , , • i
i -ii j • ■ School. Kje in kuaj l»o oapri se te povdarialo, da spadajo k	. J, .. „ J.
i> • • * i-	.... i <voi urad-<lo-iej se ni znano.
I ( stertevi stranki sami sindi ,U'JU	;	. ,
. ..	..* i . i . .. . Mr. Zorman bo ie	slo-
kahsti radikalci, komunisti tu . . - , .	..
boljševiki ki bi radi vlado Zd v«»skl Svetnik y nas zna n ruženili držav s silo ovrgli. i ameriški slojensk. metropol,.
, Iskrene mu čestitke!
Pijani vrabci.
Oskrbniku mestne hiše v Camden, N. J. so že dlje časa delali nadležni vrabci in go-lobje na poslopju mnogo preglavice, Da bi se jih na lahek način iznebil, je premeteni hišnik nedavno namočil več žita v fino visko ter dobro natresel naokrog mestnega poslopja. Učinek je bil iziboren. V dobi ene ure je zatem z malo mrežo nalovil nad 2000 vrabcev in nadležnih golobov, ki so so u-pijanili vsled alkohola v žitu.
Nezadovoljni Filipinci.
Manila, F. I. 23. julija. — V obeh zakonodajnih zbornicah je bila danes sprejeta resolucija za takojšen odpoklic guvernerja gen. Leonard "SVooda, ker ljudstvo ni ž njim zadovoljno. Prepis te resolucije je bil poslan predsedniku Hardingu v Alasko.
IZ URADA PREDSEDNIKA POROTNEGA ODBORA K. S. K. JEDNOTE.
Ker sem prejel zadnje čase več pritožb od ri-lzličnih 'ženskih društev zaradi volitev dolegatinj za prihodnjo konvencijo, zato tem potom uradno naznanjam, da društvena zastopnica je prva opravičena biti delegatinja na konvenciji, izvzemši, če se zastopnica odpove kot delegatinja, ali če ji .je nemogtiV konvencije se vdeležiti.
V .-led tega se opozarja vse predsednice in tajnice prizadetih društev, da brez oporekanja takoj podpišejo poverilne liste svojim zastopnicam, ker drugače bo porotni odbor postopal proti takim uradnicam v smislu Jednotinih pravil.
Martin Težak, predsednik porotnega odbora.
Joliet, 111., 21. jul. 1923.
Rekordna vožnja ameriške križarke.
Meti Filatlelfijo in Nev Vol kom so 13. julija t. 1. delali poskusno vožnjo nove zasledovalne križarke 'Richmond'. Ta bojno ladja prekaša glede brzine vse druge na svetu, kaj ti prevozila je povprečno po : 35 vozlov na uro.
U. S. S. "Riclimond" ima stroje močne 35,000 konjskih | sil. Glede brze vožnje prekaša ; celo za 7 vozlov naš največ ji parni k "Leviathan."
VAŽNO ZA VSE DELEGATE IN DELEGATINJE.
Vsem cenjenim delegatom in delegat in jam za 15. glavno zborovanje K. S. K. J. se naznanja sledeče:
Sedaj je že slehernemu delegatu in delegatinji znano, kdo bo zastopal Jednoto na 15. glavnem zborovanju v Clevelandu, Ohio. Z alt o tem potom prosim, da kdor žeU imeti privatno stanovanje in domačo hrano, itatj to naznani takoj spodaj podpisanemu. Ravno tako naj naznanijo tudi tisti, kateri želijo stanovati v hotelu, da se jim preskrbi soba.
Kakor se poroča iz glavnega urada Jednote bo letos okoli 189 delegatov in delegatiuj in 20 glavnih uradnikov; to bo precej veliko število, kakoršnega še Jednota ni imela na kaki konvenciji v svoji zgodovini.
Ker je pa čas kratek, je treba takoj na delo, da se preskrbi za vse potrebne prostore.
Nadalje opominjani, da kateri izmed zastopnikov, ali zastopnic ima kake sorodnike, in če misli da bo lafliko pri njih i-miel stanovanje, tisti se lahko obrne direktno do svojih sorodnikov. Kdor pa nima sor<xlnikov v Clevelandu, naj pa takoj meni naznani, kakor gori omenjeno. Naša naselbina je res velika, ampak je tudi raztresena, in storilo se bo vse, kar je mogoče, da se dobijo stanovanja kje v bližini, kjer se bo zborova-
.	v,	#	^
nje vršilo.	......
Končno pozdravljam vse delegate in delegatinje, in V am
kličem: Na veselo svidenje v Clevelandu!
Anton Strniša, 1001 E. 72nd Plače. . Cleveland, Ohio.
(Tajnik konvenčnega odbora.)
Nemci spijo na tleh.
Berlin. — Vsled neznosne draginje posteljne oprave je mnogo nemških revnejših družin primoranih spati na tleh brez postelje. Danes velja v Berlinu navadna postelja iz medenine (mesinga) 4 in pol milijonov mark; za samo leseno posteljo se zahteva tričetrt milijona mark; za žimnico (matroc) pol milijona mark; za eno rjuho 150,000 mark in j za en podzglavnik od 300,000 do 500,000 mark.
Smrtna obsodba nemškega grofa.
Aux La Chapelle, Francija,
—Te dni je francosko vojno sodišče vsled sabotože na smrt obsodilo nemškega grofa Von Keller Scliult, Ludwiga. Slič-na kazen je bila izrečena tudi nad nemškim industrijcem Ri-irenderjem; med tem ko je bil trgovec Lerber obsojen v dosmrtno ječo pri težkem delu.
Američani na poti v Rusijo.
Plymouth, Anglija, 22. julija. — Danes so senik s j dospeli trije Američani, ki so na potu v Rusijo, da prouče sedanje tamošnje razanere. Ti so: senator Ladd iz Sev. Dak.; sen. Klug iz Utah in k on grešnik Burton iz Ohio.
Vsled žalovanja v smrt.
Aurora, Ind. — V našem mestu se je te dni ustrelil bivši poštar Win. A. Donnerluve v-sled prevelikega žalovanja za svojo pokojno ženo.
Največji oljni vrelec v KaU-forniji.
Lcng Beach, Calif. — Pri
Signal hribu v Južni Kaliforniji so nedavno navrtali nov petrolejski vrelec 4690 čevljev globoko. Ta vrelec je znan pod imenom Milev Mills št. 4 in je največji svoje vrste v naši državi. Dnevno meče iz sebe od 28,000 dt> 32,000 sodčkov surovega petroleja.
Velikanski rak.
Dne 15. julija t. 1. so v sladki vodi ob Noanku v Connec-ticut ujeli 21% funtov težkega raka. Krasen eksemplar tega velikega Škarjevca so poslali v nek muzej v New York.
Konj ubil otroka.
Pana, IU. —Ko se je štiriletni sinček farmarja A. Thompson, nedaleč od tukaj preveč približal domačemu konju, ga je slednji s tako silo brcnil v pr^a, tla je deček čez 4 ure zatem z groznih mukali umrl.
Napredno mesto v Kaliforniji.
V vrsti srednjevelikih mest z nad pol milijona prebivalci je med vsemi, drugimi najbolj bogato mesto Los Angeles, Calif. Njeno skupno vrednost ozir. premoženje se računa na $2,676,000-000, tako da pride na vsakeera posameznega sta-novnika $2974.
Temu mestu 6ledi Cleveland, Ohio z 844,000 prebivalci ia $2,001,968,000 skupnega premoženja^. ozir. $2372 na vsako osebo.
Društvena naznanila in dopisi
▼▲BILO NA SEJO. I te te sv. maše dne 29. julija ob Is urada tajnika dr. Marije De- j 8. uri, da s tem počastimo god vice št. 33, Pittsburgh, Pa. i ali praznik naše društvene pa-
Tem potom naznanjam članom našega društva, da se prihodnja mesečna seja prične točno ob 1. uri popoldne, ali eno uro prej kakor po navadi. Se-
jtrone; izvzete naj bi bile samo one, katere zadržuje bolezen. Upam, da boste to naznanilo vpoštevale.
S sosestrskim pozdravom do
ja bo prej začeta zaradi tega, vseh 5iailic našega društva, ker imamo ve)3, važnih točk na Mary Hoge, predsednica, dnevnem redu v korist drust-	_
va in Jednote; osobito še vsled! Društvo Marije Magdalene št. tega, ker bo to zadnja seja pred,	m Cleveland) 0.
konvencijo. Treba je, da se I	s08e8tre:-
prihodnje seje vdelezi dosti | Tem potom
vas uljudno pro-
članov, kjer bo imel vsakdo ^ vabim? da bi 8e v pol. priliko povedati svoje mnenje | uem šteyilu vdeležUe prihodnje seje dne 6. avgusta v navadnem prostoru; na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu. med tem tudi nekaj točk v prid prihodnje konvencije K.S.K.J.
Neljubo mi je, pa sem pri-morana ponovno vas opominjati, da bi bolj redno, ali vsak mcsec sproti plačevale mesečne asesmente. Vedno so ene in
v prilog konvencije.
Kakor je bilo zaključeno na zadnji seji, da priredi naše društvo meseca avgusta t. I. banket v proslavo 30 letnice s-■vojega obstanka; zatorej vas prosim cenj. člani, da bi prišli v večjem številu; kakor je navada, da so vedno eni iu isti člani na sejah, ali kakšnih drugih prireditvah in proslavah, tako tudi pri tia&ih prilikah de- ;st€s j-j v tem za0stajajo; taka
lajo eni in isti; drugi pa celo na sejo ne pridejo, da bi saj zibali kaj se dela. Zatorej bratje, bodimo bolj agilni in «a-ktivni, saj imamo vsi enake pravice do premoženja in podpor, ki jih društvo daje.
Prosim vas še enkrat, da pridete zanesljivo ua- prihodnjo sejo v polnem številu, da se na-
razvada ni lepa. Čemu se ne
držite v tem oziru reda, saj vendar veste, da asesment mora biti plačan, to pa čim prej, tem boljše.
Asesment lahko plačate v-sak prvi pondeljek rv mesecu j.pri seji in vsak drugi četrtek v mesecu od 6—7 uri zvečer v šolski dvorani; poleg tega jem-
redi boljši program v spomin ijem tudi na domu asesmente, in proslavo 30 letnice obstanka j t<Mja najkasneje do 20. v mena šega društva. — Toliko blagohotno vpostevanje.
M. Pavlakovich, tajnik.
vj.secu. Lepše priložnosti za plačevanje ne morete nikjer dobi-ti. Torej dvakrat v zboroval-ni (šolski) dvorani, potem pa šc doma. To pa opominjam v-led tega- ker je toliko sester zanemarilo svoje društvene dolžnosti, da ne pridejo plačat drugače, če.se jih parkrat na to ne o pom ne; to si pa same predstavljate, da tako delo za tajnico ni lahko.
Drugi vzrok je tudi ta, da človek nikdar ne ve, kdaj in kje se mu bo kaj hudega pripetilo, da zboli itd. Ce nima taka članica v redu svojega asesmenta plačanega, tedaj ne mole f>d društva zahtevati kake i odpore. Vsaka tudi ve, da če » stane dva meseca društvu na
Društvo sv. Srca Marijinega
št. 111. Barberton, Ohio.
Opozarjam vse članice našega društva, tla se zanesljivo in brez izjeme vdležite prihodnje seje dne 12. avgusta, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Na tej važni seji bo tudi volitev zastavonoše, botrov in botric. Ker bo to oadnja seja pred razvitjem nase društvene zastave, treba bo urediti vse, kako so bo ta slav-Boat vršila- da ne bo potem nepotrebnega prerekanja od strani uradnic. Pridite torej na sejo vse; tudi one, ki živite izven mesta, ker društvo je v- j dolgu ne da bi se pri tajnici o-seni enako potrebno; torej je pravičila, da sem primorana vas vseh dolžnost, da tudi po-j tako članico suspedirati. Jaz magate kaj največ mogoče, i ne morem takih članic zakla-Pregovor pravi: Kovač kuje j dati iz svojega žepa, ali celo železno dokler je vroče. —Ta- j iz društvene blagajne, če jih je ko moramo tudi me gledati,da preveč, se pravočasno oprimemo dela.
Morda s« bo katera izgovarjala, da ne more priti vsled tega, ker mora paziti na otroke, — da je prevroče v dvorani itd. Toda vse to so sami prazni izgovori. Pomislite cenj. sosestre, da brez truda se ne more doseči nobenega uspeha; posebno za to delo ki nas čaka l>o treba storiti marši kak o stopinjo predno bo stvar v redu.
Sestrski pozdrav Josephine Menart, tajnica.
in K. S. K. J. mu je izplačala meseca februarja odškodnino za izgubo nog $500. kar mu je bilo v veliko pomoč v njegovi nezgodi. Ob jednem je bil tudi član društva "Edinost" št. 13 g.N.PJ. od katerega jo tudi prejemal bolniško podporo do svoje smrti.
Pogreb se je vršil 13. julija zjutraj s sv. mašo. Društvo sv. Barbare štev. 23 K.S. K.J. mu je priredilo krasen pogreb, ki ga je polnoštevilno z zastavami spremilo v cerkev in na pokopališče sv. Antona v Blaine, Ohio, kjer smo izročili njegove zemeljske ostanke materi zemlji. Tudi lepo število članov društva "Edinost" št. 13 S. N. P.J. se je vdeležilo pogreba in mnogo drugega občinstva kar priča o priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je užival pokojnik med tukajšnjimi Slovenci.
Dragi John, trpljenja tvojega je konec; odšel sd od nas s-kozi šest mesečno muke poino pot; upamo, da si prejel pia-čilo pri Vsegamogočnemu za tvoje zemeljsko trpljenje. Počivaj v miru, naj ti sveti večna luč, ostaneš nam vedno v spominu, da se zopet snidemo nad zvezdami!
Dne 14. julija se je ponesrečil rojak Mart bi Berus; ko s<e je vračal proti domu, ga sreča neki avtomobil in po krivdi voznika zadene rojaka s tako silo, da je po celem telesu poškodovan in nogo ima zlomljeno, prepeljan je bil v bolni šnico sv. Jožefa v Wheeling, W. Va., kjer se nahaja v opas-nom stanju. Mlademu rojaku želimo kmalu okrevanje.
.los. Longar« član dr. sv. Barbare šteV. 23 se tudi nahaja v bolnišnici radi poškodb, ki jih je dobil na nogo v majni; zd ravje se mu obrača na boljše, in upamo da kmalu okreva.
Z delom gre še dosti dobro letos po .tukajšnjih premogo-rovih; želimo le da bi ostalo to razmerje vsaj do jeseni.
Pred kratkim sc je poročila tukaj hčerka dobroznanega in >" poštovanega rojaka Jožef Straus, Frančiška; zbrala si je i:a tovarša na svojem zemeljskem potovanju, moža vrlega A meri kanca. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu.
Na počitnice se jo vrnil iz Callicoon, N. Y. naš mladi dijak Stanko Hoge, kjer bo pri svojih stariših,dokler ima prosti čas. Želimo mu mnogo razvedrila pri dragih domačih.
K sklepu pozdravljam vse dobro misleče Slovence in Slovenke širom Združenih držav in znance v stari domovini.
Mihael Hočevar.
Bridgeport, Ohio.
Dne 11. julija je v bolnišnici sv. Jožefa v Wheeling W. Va. umrl tukaj splošno znani in priljubljeni rojak John Gregorčič, po dolgi, blizu šest mesecev trajajoči mučni bolezni. V bolnišnici se je nahajal od
26. januarja- kjer so mu vsled Ni moj namen Vas siliti, am- gnitja odrezali obe nogi pri
pak jaz vas le opominjam- u-pam, da bo vsaka storila svojo dolžnost.
V nadi, da boste ta moj poziv vpoštevale, Vas sosestrsko pozdravljam
Jennie Ozbolt, tajnica.
NAZNANILO.
Naznanjam vsem članicam našega društva sv. Ane štev. 123 Bridgeport, Ohio, katere
kolenih v nadi, da mu rešijo življenje. Trpel je grozne bo ločine; noge so se mu bile pozdravile, a vsled oslabelosti krvi in hudih bolečin je hiral, ("a se je reveč smilil vsakemu, ki ga je videl.
Pokojnik je bil doma iz Dvo ra pri Žužemberku, kjer je bil lojen leta 1882. V Ameriki je bival od leta 1905 in se je nahajal vedno v Bridgeport, O.,
se niso vdelezile seje dne 15. delal je kot premogar. Tukaj jiilija, da je bilo sklenjeno, da'1 zapušča dva brata in eno sest-bode društvena sv. maša na \ro,. v stari domovini pa že prirast sv. Ani na nedeljo, dne 29. j letnega očeta in enega brata julija, ne pa na sv. Ane dar. in sestro; poleg teh zapušča še
!36. julija. Društvo je to maso zato na nedeljo prestavilo, da se da priliko, vsem članicam vdeležite se sv. mase.
Torej, cenj. mi sestre, s tem delovali na to, da spravijo na-Vas prosim- da "se vse vdeleži-
številno sorodnikov tukaj, ka-kot tudi v Jolietu in Clevelan-du.
Pokojni je bil član društva sv. Barbare štev. 23. K. S.K.J. od leta 1905- ki ga je tudi podpiralo v njegovi dolgi bolezni
slovenskih listih! Res radoveden sem, kako imenitno se vršila označena nedeljska
prireditev naših mojstrov keg-Ijačev; morda so kroglje celo v zrak, ali pod vodo metali. ker so taki junaki; saj je bilo o tem že v št. 28 tega lista poročano.
No, kaj bo pa prihodnjo nedeljo, dno 29. julija na dratov-ni? Znano društvo Vit. sv. Jurija priredi na ta dan nekaj posebnega. Tam se ne bo vršil "fajt" s kroglami; tudi ne z britkimi slabljicami, ampak i-meli bomo vse kaj boljšega. Ta dan bo cenj. gostom na razpolago na prostem fina pečena svinjska pečenka in hladno ? procentno pivo. Poleg tega bo na programu še več drugih točk, katerih ne smem tukaj javno navesti. Rečem samo to: Kdor hoče vse videti in skusiti, naj pride dne 29. t. m. na ta piknik. Tudi pesmi v to svrho se skladajo, katero bodo na dnevnem redu. Svojo vdeležbo je obljubil tudi naš slavnozna-ni Krjavelj iz Blatne Brezovice. Govori se celo, da je za ta dan povabljena njegova znana prijateljica iz Zolijeta, Miss Špela Komar, katero so zopet nekje izsledili; plesala bo s lvrja vi j em "solo".
Na še omenim- da se je dne 16. t. m. tukaj poročil naš dobro znani rojak Avgust Gre-igorka z gdč. M. Samotorčan; oba sta doma iz Sopga pri Vrhniki. —Na oklicah sta pa rojak Josip Petrovčič in njegova izvoljenka Katarina Stal-car. Novim parom želimo mnogo sreče v zakonskem stanu.
Kmalu bo nastopil pomembni mesec avgust, ko se vrši XV konvencija naše dične K. S.K. Jednote, da se bodo delegatje in tudi delegat i nje v Clevelan-du »kujiaj zbrali v svrho izboljšanja naše podporne organizacije. Prepričan sem, da je v-sako krajevno društvo iz svoje sredine izbralo najbolj vešče može in žene, ki bodo v resnici šo Jednoto na najvišje stališče. Mi bomo z največjo nestrpnostjo in veseljem pričakovali konvenčne zapisnike. Naj bo zopet geslo tudi te konvencije: Vso za vero, dom in narod!
S pozdravom do vsega članstva K.S.K. Jednote.
Član dr. št. 53. K.S.K.J.
ZAHVALA JOLIETČANOM _ IN SLOVO.
Vroča je bila pot v tem solu cu od hiše do hiše----A ni bila pretežka ob misli na tisoče zapuščenih otrok tam onkraj
morja--Se bi jo hodil,
prav do vseh sorojakov, a čas ne pripušča več. Dobrim srcem je itak vedno odprta pot k dobrodelnosti....
Najsrčnejša Vam hvala, so-rojaki, za Vašo naklonjenost! Bog poplačaj Vašo darežlji-vost! Kar damo trpečemu revežu, z dobrim namenom, damo Bogu samemu!....
Denar bo do centa porabljen za namen, v katerega ste darovali, za zapuščene povojne ot-ročiče. Nabranega je bilo do sedaj $461.65, kar sem takoj s čekom No 140278 in No 140279 The Joliet National Banke dne
Zamjena, da jih zastopa in tolmači na shodu njihove ideje in želje. Ob enem pa prosimo še ostale organizacije in društva, predvsem pa vse vodilne katol. može — v prvi vrsti seve čč. gg. duhovnike — da mu nemudoma sporooe vse i-deje, nasvete, želje in načrte glede medsebojnih stikov, priseljevanja itd-, da jih predloži katoL shodu. Vsakdo izmed nas ima v tem oziru svoje vtise, želje in misli. Zdaj je čas, da jih pove. Katol. shod v Ljubljani je prvi po svetovni vojni in bo neprecenljive važnosti za vse nadaljno življenje našega naroda. Z njim začenja brezdvomno nov list v zgodovini Slovencev----
Dr. Zamjen se vrača koncem t. m. v stari kraj. Vse poši-ljatve naj je odresirati: Do 4. 18. julija 1923 odposlal"Druš-^ avgusta na: Dr. Srečko Za-tvu za mladinske domove" v mjen> 429 E. 12th St. — New
North Chicago, 111. Cenjeni g. urednik:—
Prosim vas nekoliko prostora, da malo opišem, kako se imamo na tem prijazno obrož ju michiganskega jezera. Ta kraj je kakor nalašč za nas u-stvarjen, da ob njem prirejamo svoje zabave in izlete (piknike) na znani "dratovni", ali Wire Mili zemljišču. Ta je osobito za nas Slovence prikladen prostor, ker je v naši neposredni bližini da se v poletni vročini pod košatimi drevesi lahko hladimo. No„ vročino i-mamo pa baš sedaj zadosti hudo.
Dne 15. t. m. se je pripravljal za svoj piknik mlajši od-oddelek društva Presv. Imena; >.al pa, da jim je dež vse pokvaril. Minulo nedeljo, dne 22. julija so so pa skorajžili naši "ta močni"; oni, ki so se v zimskem in pomladnem času bojevali s kroglo na kegljišču. Eni pravijo, da je v tej borbi dosti kugel v planke zletelo. Kaj se hoče, saj tudi planka nekaj šteje. Pa kako se ti junaki postavijo! Kar svoje himne priobčujejo v raznih
Lokalne vesti.
Smrtna kosa.
Minulo soboto zvečer je u-mrl v bolnišnici sv. Jožefa rojak Anton Mustar. star 57 let, živeč na 310 Smitli St., član dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, Jv.S.K.J., bolehal jo 6 tednov za legarjem.
Br. Anton Mustar je bil rojen v vasi Kompolje okraj Vel. Lašče na Dolenjskem; v Ameriki je živel okrog 30 let, ter je delal po prihodu semkaj več let v premogovniku v Coal Citv, 111.; zadnje čas se je pa preselil s svojo družino v Joliet. Zapušča ženo in dva že odrasla sinova. Svetila mu večna luč!
Dvojčki.
Dno 20. julija se je mudila štorklja pri družini Wm. J. Vertina na 1609 Broad\vay ter ji pustila v dar kar dva novorojenčka (dvojčka), katera so še isti dan krstili za Rajmonda in Roberta. H krstu sta ju nesla ponosna botra Mr. Steve G. Veriin in njegova soproga, ki sta stric in teta novorojenčkov. Mati in dvojčka so vsi zdravi. Iskrene čestitke!
Obisk.
Minuli teden se je mudila na obisku pri družini Mr. in Mrs. John Gralika iz Clevelanda, Ohio došla Mrs. Anton Gliha v spremstvu svoje male hčerke Lillian. Poleg svojih, tu živečih sorodnikov je obiskala tudi več znancev iu prijateljev.
Ljubljano.
Prav posebna zahvala dobremu Rev. Plevniku za njegovo krepko priporočilo in prisrčno gostoljubnost! Enako vrlima "Glasilu K.S.K.J." in A-merikanskemu Slovencu" 'za priporočilo in zvesto naklonjenost skozi celo kampanjo. In kako naj se zahvalim požrtvovalnemu Mr. Marko Blutu, ki me je prav za svojo 68-letnico še z mladeoiškhn navdušenjem, v največji vročini spremljal od hiše do hiše? Marija Pomočnica naj mu bo velikodušna plačnica! —
Vsem pa bo že vsaj malo poplačilo — molitev naših ot-ročk.... Otroška molitev oblake prodira — Skrb vzgojiteljev pa bo vzgojiti te otročke v dobre katoličane in dobre, zavedne Slovence!..
York City, N. Y. Po 4. avgustu pa na: Mladinski dom Ko-deljevo — Ljubljana — Jugoslavija.
KJE SO
Generalni Konzulat Kraljevine Srbov,Hrvatov in Slovencev v New York Citv- 443 West 22nd Street naproša spodaj navedene osebe, da mu nasna-uijo svoja sedanja bivališča. Prosi tudi vsakega, kom ji je kaj znano o pogrešanih, da to prijavi konzulatu.
Jane Kari: Zaposlen je bil pri tvrdki Root &. Comp. Me-dina, Ohio. Išče ga mati Neža .Jane, Vas Ravni št. 11 pri Krškem.
Marija Jesih: rojena Zu pančič. Išče jo nečakinja Ani-
Na drugem mestu objavlja- ca Zupančič, Zgornja Šiška št. 1110 podroben seznani darov in 100 pri Ljubljani, darovalcev. Kjer nismo potr-j Orešnik John: iz Gomilske tikali. ima še vedno priložnost i;raj Celje. V Ameriki biva ic zato.	| nad 25 let. Išče ga Antonija
Bog plavaj stotisočkrat! Bog Pagharnioi, Prisojna ulica 2,
z Vami, prijazni Jolietčani!
Dr. Srečko Zamjen,
Ml
Maribor, Štajersko.
Ferles Josip: rojen leta 1891
išel
I mlinski dom, Kodeljcvo ..
t htui vama	|V jU- V Ameriko je prise
— ui^JAiNA	<1914 leta. Zadnji njegov nas
t .T11 lntsmviM-1	. - _ -r ° _
(Jugoslavia.)
ZA KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJJANI.
Prošnja.
Avgusta bo v Ljubljani veliki katol shod vseh katoličanov Jugoslavije. Ker menda ue bo mogoče poslati na shod Maribora, posebne delegacije amer. Slovencev, so razni čč. gg. duhovniki in razna slov. ameriške katoliške organizacije naprosili sorojaka Rev. Dr. Srečko
' lov je glasil: Josip Ferles, I Pa in ter & Decorator, 427 E. 81, St., N.ew York Citv. Išče ga njegova mati Katarina.
Schuh Hedviga: Bivala je v Clcvclandu, Ohio «1» 1922 leta. Išče jo sestra Ana Trinko iz sedaj v Zagrebu, Vodovna ulica št. 15.
Aljančič Josip: rojen leta 1887. V Ameriko je prišel le-a 1910. Išče ga brat Ivan Aljančič iz Kovora pri Kranju.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Nad vse potrtega srca naznanjamo tem potom, da je Vsemogočni dne 10. juija t. 1. k Sebi v boljše življenje poklical našo ljubljeno mater, gospo
APOLONU O KOSTELEC,
ki je večkrat previdena s sv. zakramenti po mukotrpni bolezni za vedno zatisnila svoje oči, v starosti 57 let.
Zahvalo izrekamo v prvi vrsti g. župniku Rev. J. Plevniku, g, kaplanu Ren*. M. Butala in ča*»t. šolskim sestram, ker so jo prišli večkrat obiskat in tolažit. Zahvala vsem številnim prijateljem in znancem za iraz sočutja; vsem darovalcem vencev; vsem onim, ki so jo prišli pokropit; hvala članicam dr. sv. Ane W. C,. O. F., ker so molile ob rakvi pokojnice; hvala Pevskemu zboru, cerkve sv. Jožefa zai ganljivo žalost i 11 ko pri pogrebu; hvala deklicam, ki so nosile vence in hvala lepa vsem o-nim, ki sojo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče.
Preblugo in .nepozabno našo«pok. nv.iUor priporočamo v molitev in blag spomin.	x
Žalujoči ( stali:
John, Frank Kostelec, sinova.
Angela Kostelec, hči.
Mary cmož. Spelich, hči.
Joliet, 111., 20. julija 1923.
IZKAZ
dobrotnih darov, nabranih v Joliet, 111. za deco Mladinskih Domov v Sloveniji^
Po $10.00: Marko Bluth; Mi-ci Libersar; Martin Liberšnr Sr.; Math Simonich; Po $6.00: Anton Pezderc; Po 5.00: Anton Nemauiich Sr.; Frank Duša; Joe Zalar; Anton Oolol>R-Joseph Dunda; Mike Uršich; Mike Kočevar; George Lopare; Frank Ouiig; John Kirinčič; Martin Gor-šieh; Mike Papeži ml.; Ančka Liberšar; Marv Papesh; Ana Simonich; Neimenovana; John D. Strutzel. ' Po $400: Marv Hribar; Po $3.00: John Grahek; Josip Musich; Josip Slapničar; Martin Jurfeič;
Po $2.50: 1/orenc Grošelj; Jernej Pire;
Po $2.00: Blaž Križ; Jerry Lavrich; John Butala; Martin
Liberšar Jr.; Ana Bolte; Frank derle-Petan; Martin Fir; Annv Rogelj; John Požek; Rosie Itos-tinger; Louis Muren, John Petri eh; Agnes Dajčmun; John A. Težak; John Jerman; Si-
John Horvat; Frank Horvat; Mary Popek; Jakob Plut; John 2logar; Mary Vlašich; Martin O o vodnik; John Kramar ič; John Kambič; Math Vmnešič; Martin Dragovan; Joe Kocijančič; Anton Trlep; Rozalija Ramuta; Jožef Željko; Marv Metež; Joe Metež; Anton Pla-nic; John Rožič; Louis Strniša; Peter Anzel; John M ožina; Jakob Popek; John Fido; Edvard Stukel; Aleks Plut; Jakob Solnce; Nikolaj Vrani','ar; Mike Wardijan; John Wardi-jan; Blaž KugKč; Marv Bar-bič; Katarina Svetletič; Barbara Adamič; Leopold Flan-der; Joe Anzel; John N. Težak; Mart in Kramarič; .John Adamič; John Simonič; Genevieve Dake; Frank Wise; Louis \Vi-se; Dr. Chmeliek; Mike Zoran; Maiy Rolla; Helen Sekola; Frank Konda;
Po 75c-: Ivana Skrinjar; .Joseph Ambrožič; Martin Cin-
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K, S. K. Jednote.
št; 60..'
Barberton, Ohio. Tudi jaz se strinjam in večina našega društva št. 111 z raznimi članki v "Glasilu", priobčeni pod rubriko Razmotrivanje. Posebno odobravam nasvet, da bi se list tiskal tudi v angleškem jeziku, ker večina Mladinskega oddelka ne more slovenščino citati.
Odobravam uvedbo posel) nega sklada za onemogle.
Priporočam uvedbo 20 letnega zavarovanja; jaz imam dva sinova pri naši K.S.K. Jednoti in pri Security Life Insurance Co.; tretjega sina bom tudi v pisala v novi oddelek K.S.K.J. ko bo 16 let star. Pri Life Insurance plačujem $21.51 na leto in sicer za prvi razred. Naj bi se poškodninski sklad Po 50c.: Je>hn Vidmar; John j. razdelil na večjo podporo $500 Želj ko; Frank RačiV; Katarina j in $1000; za operacije ravno Bronskole; John Horvat; .Jo- tako, za izgubo rok ali nog in
vida na $500 n $1000,in naj se vsakdo sam zavaruje kakor hoče. Dosedanjo posmrtnimi
naj se zviša tudi na $1500 in $2000.
la bi vsi glaso >šno centralizacijo
ker vidimo, da je ista neobhodno potrebna. Želim, da bi to točko vsi
lin Kambič; Katarina Petrič Barbara Klepec; Marv Mejaš-
mon šetma; Štefan Htanfel;.ki; JgUHC Gregorii?; ,Iukob Tr_
George Stonich; Ivan Zupan; lep; Agnes Grošelj; Ana Fink; Ana Rogina; John Mahkovec;JJennie Oregorič; Barbara Ma-John Grsich; Frank Struna; Vk; Terezija starešinič; An- Dalje želim, « Pavel Dolinšek; Fntoha-^ fttiren; Ana Bukovi,; vali ia splošne net.č; Jožef \,detich; Jernej Jeniej Punt.ar; Ana Težak; bolniško podpore Muhich; Ana Oblak; Martin John Rudman. Ana Keca;
Jurkas; John Meiidel; John I | Marv ^.iukoVCC; Hosio Mar.
vee; Joe Zupane*; Math Gab- tin^.; Ant()u Nojllgar; Tonvlcenj. delegatje dobro premis-rijan; Frances Strajnar;Joe Si- 2agar; ,jak<,b Mejak; Peter lili, kakor tudi gotovo veru-tar; Marv Spelie; .Jakob Bae- Malldel; jolin Suhadolc; Katie jem, da se bo vsak potrudil za nik; Alojz Brulc; frank Zel)- prus.
ko; Štef. Kočevar; John Bo- Kmli-
it______________________v
trebno vidi, če se bo vse to rezerviralo za pojasniti na konvencije, s tem se bo potratilo veliko časa, med tem ko se bi stvari lahko v naprej pojasnilo. Članstvo je opravičeno hiti o vsem točno informirano.
Za v korist K. S. K. .J. polagam na srca vam bratom delegatom, in sestram dclegatin-jum, da je čas da se izvoli kolikor mogoče novi glavni odbor. Že pregovor pnlvi: da nova metla boljše pometa kot stara in to maramo upoštevati tudi pri naši K. S. K. Jednoti.
Uradniki, ki so izvoljeni zaporedoma po .pet, šest ali več terminov postanejo preveč oblastni. Jemljejo si nekake kraljeve p red prav ice in samo-
pašno delujejo. Mislijo si: Samo mi smo sposobni voditi usodo te velike organizacije. —Bratje in sestre! Ne verjemite, da so stfmo sedanji uradniki zmožni voditi organizacijo. Dandanes imamo sposobne nu/'i za važne urade, ljudi, ki delajo v rudnikih, tovarnah, plavžih in pri drugih podjetjih. Ti ljudje so ravno tako sposobni kakor oni, ki.se domiš-1 ju je jo: "iih smo učeni in skušeni in< kot taki nedoniest-ljivi, kaj bodo oni, ki so navadni delavci...."
Kot znano, je Jednota p<
do zavarpval tudi pri Jednoti za bolniško podporo,ako se ho-
I Če; čo je dotično društvo pi i Jednoti za bolniško podpor » ali no ;društvom naj se pa prsti še nadalje imeti svojo bolniško podporo, katero hoče.
Videla sem tudi, da nekat< -ri priporočajo, da bi postal > "Glasilo" dnevnik; tega p.i jaz ne odobravam ker v idil i kako deficite imajo z dnevnikom pri neki drugi Jednoti. V resnici je nam potreben kat< -liški dnevnik, toda isti naj 11 se vstanovil na kak drug način da bi ne bil naši Jednoti v breme.
Priporočala bi tudi, da bi 83 nas stare člane(ice) zopet nazaj uvrstilo, kakor smo bile ob času pristopit, ako je to mogo-
v
ee.
Da, tudi pri Mladinskem oddelku so potrebne nekatere premombe pravil.Zdaj n.pr. ne more biti noben otrok zavarovan ko doseže 16. leto ako ne prestane zdravniške preiskave (pregleda). Naj torej prihodnja konvenčna zbornica določi vsaj fanrt.ninsko zavarovalnino!«
Št. 63.
.Toliof. Tli. 4 Tudi jaz, podpisani so zanimam in pazno čitam razna raE-motrivanja kojili je bilo že do minulega tedna 59 po, .številu priob^enih v prilog pnhoitnje konvencije. Ker pa vsak po svoje misli, fcaj bi bilo v kor»«t društvom in K.S.K.J., zato tff-di jaz mislim svoje in že viu*-prej izjavljam da s temi svojimi vrsticami ne želim nikogar razžaliti, temveč cenj. članstvu K. S. K. J. razodet i svoj^ misli kar se tiče raznih točk raznih trivanja in sicer bom omenil le bolj važne stvari.
Ker se toliko čita o splošni centralizaciji bolniške podj>o? re, želim, da bi mi kdo pojasnil sledeče v slučaju, da bi ne pri naši Jednoti v resnici vpeljalo prisilni bolniško eentralizaci-jo:	4
1 )Naj mi kdo pojasni odkod naj vzame denar kako veliko društvo za redne društvene stroške, katerih je okrog $400 na leto, ali pa še več in sicer: za plačo uradnikov, najemnino dvorane za tiskovine, znamke,
„	i	• »,, ,. i itd. Poleg tega imajo se torko
za člane prestopilo iz M adni- , .	v
,	. n i	, i. ,, i ki veli, da se za vsakim nmr-
skega cddleka v odrasli odde- .. .,	, v . , x, , ,
i , . i i • i- i • , , lmi elanom plača iz drust. bla-lek ce so bolni ali kaj pohab- • i v i
. ,	.	. .. ! ga me dedičem pok. .>.»0 za po-
ljem da ne morejo prestati zd-1 &
ravniške preiskave. Vzemimo na vzgled sledeči slučaj: Kaka družina vpiše sv o,je ga dveletnega otroka v mladinski oddelek; takrat je še zdrav;ko
gerb ali nagrobni spomenik,
II. Od kod vzeti denar za člane(ce) ki ne plačajo redno vsak mesec svojega asesmenta ! Na ta način bi se moralo v-sakega suspendirati, ako bi so ga iz društvene blagajne ne
pa doseže 16. leto mu morda
1 manjka roka, noga oko, ali je j '!'' ■ id i a -ii i	i	zalagalo? Ah bi take člane v
drugače bolan, da ga zdravnik
ne priporoča za sprejenj v od-
Klobučar; Math dober cilj in uspeh naše dične državnim nadzorstvom. Ako Jakob Kapele; Marv Jednote, na katero smo vsi po- j zavarovalninski uradi slutijo ^^^ (^j(](i]elc Tako je"ta družina plačevala celih 14- let za onega otroka in nazadnje ga vržejo iz .Te*dnote. V tem se
ber; Frank Korevec; John Želj- Mo,ek; Joe ()guUn; ,VUn. Ver-1 nosni, ko; Frank Skulj; John Pa^|dnik. Frank Kižnik; J(^nn Su- j Naj ;
dere; Leopold Jerman; Kat.i- Joe vi?K... Anton StražiA- .;tVo sv______________
nna Malesic; John Muc; Aii-;ilik; Ant<m Kocijančič; John bro napreduje z o<lraslim in. j zo ton Suklje; Frank Venišnik; Canjkar; John Starešinič; tudi z mladinskim oddlekom. |t.
»ta m kaj v redu, se kmalu
,_______,_____________, . ... ,	še omenim, da naše dru- \ znajdejo v glavnem uradu dr-
derc; Leopold Jerman; Kat«.- J(>e Vičič; Anton Stražiš- štvo sv. Smi Marije št. 111 do
tem slučaju morda Jednota zalagala !
III.) Ali bi se mogoče našel kak tajnik(iea), da bi take, sicer dobre člane(ee), ki jih mogoče brezdelnost ali kaka
Po $1.75: John Markeljc; Po $l-55: Matt Hibler; Po $1.50: Ignac Grozdni k; Frank Lavrič; Frank Vidic; Joe Bučar; Clara Blaes;
Po $1.25: Marv Sila; Mile Papež;
Po $1.00: Frank Mikli/■; J< e F .i bi jan; Martin Skerjanc; Frank Žagar; John, Jaklič; Frančiška Lavrič; Joseph Je-riša; Jože Trlep; Barbara Žu-
Martin Konda; Mike Smre- Letos elne 3. septembra bonu
kar; Steve Smrekar; Louis Smrekar; Frank Skrinar; Math Omota; Jack Cinderle;
opazimo,
imele blagoslovljenjc in raz vit je že ilolgo zaželjene naie društvene zaatave; ta slavnosi Joe Gregorčič; Jack Miklav-j se bo obhajala tudi v že dolgo neki, večkrat izvoljeni in *kun !"ič; Frances Muren; John Le-
I	T
kan; John Nemanič; John M išk"; John Tušek; John dar jio tolikih
dosegli.
Po sv. maši se bo vršil ban ket v dvorani društva "Domovina". Na to slavnest in
žavni nadzorniki ne da bi opo-j ,rili glavne odbornike. S; tako priza(letim otrokom | —' "
a n o, da je v • . ,. . 1 .	. ... druga enaka nesreea zadene,—
V	v. . ! .tudi Maršem gotovo krivi-i .
ca.
Dalje vam cenj. delegatje in
m je torej pov* :kori>t Jinlnote, ako se večkrat i premeni glavne uradnike.
Ako se ozremo nekoliko nazaj,, , . ... . v ,
la bi nekoč kmalu golega .nje priporočam, da se
zaželjeni naši novi fari Srni štni" uradnik, kljub strogemu Jezusovega, katero smo ven- nadzorovanju privedel K. S. K.
KreMi; Frank Oašperič; Frank Kos; Marv Trlep; Joe Trle]); Barbara Škof; Frank Hren; Kari Kompare; Ana Zobel;
letih Čakanja i J., v propast. Zato še enkrat
pri volitvah ne prenaglite, o sobito pri takih uradnikih na ! kojili ramenih takorekoč slevni naša Jetlnota, da če bi ,ti urad-
svojim denarjem zalagal in sicer po več mesecev, kakor se jih sedaj iz društvene blagajno zalaga ?
Torej od kod bi bile res koristi za društva in K.S.K.J. O katerih dopisnik radi splošne ali prisilne bolniške cent-
povdarjam, da bo v korist Iv. ™ki h !"al°T z^knili svojo ra-; ia,izacije sedaj sanjajo. Spo-S. K. JJrtlnoti, ako se bo m mo' ^ Jednota bi bila da- minjam se, ko se je pri neki
gelj; Leopold Vesel; Štefan \jck Babič; Ana Stukel; Ru banket uljudno vabim vsa bornikov. Kukar; Katie Klemenčič; Jo- dolf Koleto; Joe M aren; Agnes' cenj društva, da nam prisko-hn Judnič; Jožef l^egan; Joe Soelec; John Živec; Peter Mu-|čijo na pomoč. Pridite polno-i
bodoči ^konvenciji izvolilo kolikor največ mogoče novih od-
Matija Pogorele.
Kolenc; Nick Pož; Pavel Lav rich; Louis Horvat; Jožef Jurjevič; Martin Urbančič; John Strle; Ana Klobučar; Jat k Konte; Joe Erjavec; Anton Liberšar; Anton Koši^ek; Ed. V.'.
ši;*; Peter Štefanič; Joe Hrvat; Anton Muhič; Louis Mar-tinčič; Ana Pulman; . Mart n Dečman;
Po 35c.: John Papež; Po25c.: Louis Slad i/; Helei a
številno, »la se malo razvedri te; svirala bo izborila godba in za dobro postrežbo bo skrbel edbor.
Jennie Zgainer, delegatinja.
Roseutreter; Amalija Uršicli; graj Marv jOTlte8. Anton Ma.
Mike Šeti-n«; Mar\' Flajnik;	— • & ' ... 0 ..
, .	user; Frances Sustarsic; Rudi
Katarina Vertin; Mike PVan
. j-
št. 61.
S pota.
Bližamo se XV. redni k on 1
Št. 62.
Cleveland, Ohio. i Naj se tudi jaz ])ridružim k j razmotrivanju prihodnje kon-! vencije. ker pazno zasledujem vse razprave. Posebnega novega ne bom navajala, pač pa o-S pota. menjam nekaj točk, ki so bile ! v teh predalih že obelodanjene.
Po nasvetu našega glavnega tajnika bi bilo res umestno, da bi se pri naši Jednoti uvedlo - 20 letno zavarovanje; ta uvedba bo osobito za mlade člane
nos že Bog ve kje. Ne bom navajala vzrokov zakaj. To vsakdo ve. Kdor zasleduje delovanje enega izmed takih naših gl. uradnikov, koliko je že on storil za Jednoto in članstvo, in
St.); Ana Slobodnik; Pavel Tomac; Jennie Novak; Frank Jp<; m ju	^ ^
Ambrožič; Margaret Musie; Bahor.
Andrej Kolman; Frank K<»1-. SkuJ>aj toraj v Joliet> ,„ ;
man; Anton Kolman; Fr. Papež; Jožef Težak; Joe Rus; Anton Lilek; Agnes Kocjan; Anton Križ; Antonija Kumins; .Joe Špolarič; Louis Šega; Jakob Šega: Katie Šraj; Math J ud ni'?; John Zaletel; Martin I kovič; Frank Papesh (Hie-korv St.); Anny Kolenc; Katarina Jeriha; Joe Videtič; Marija Ahačič; Josip Zalokar; Frances Dene; Katarina Štu-kelj; Gregor Groznik; Marko Žnidaršič; Rosie Rus; Martin Kolar; Math Zagoda; John Rus; Joe Horvat; Tom Muhič; Martin Zmaje; John Kralj; Ig
$461.65
Vsem velikodušnim dobri t-nikom najsrčnejši "Bog plačaj!" v imenu društva in vseh
ameriške slovenske naselbine, pač pa je ena izmed največjih kar jih premore tudi naša tuž-na rodna Slovenija.
Ko potujem po naselbinah
velikega pomena, četudi ne za nas starejše.
Jaz nikakor ne odobravam sprejet ja splošne bolniške centralizacije, ker danes je dosti
me člani povprašujejo, koliko takih društev, kjer plačujejo
delegatov in delegatlnj se bo snidilo na tej konvenciji v (Me-
otroČk'Mladinski domov! 'd^jPovprašujejo me tu-
di, kaj je vzrok da društva ne
spore/"'e imen delegatov na gl.
kler bo le en tak dom in en o-i trok v n jem, bo ta deca molila I za svoje ameriške dobrotnike! I Ako je v zgornjem Izkazu; kaka napaka, prosim javite jo, | da je popravim. Moj začasni
KJE JE?
Rad bi zvedel naslov moje-
tajnika K. S. K. J., ker do sedaj še ni bilo opaziti v Glasilu niti enega imena od izvoljenih delegatov. Dalje sem bil v-prašan o oir.em, ki je bilo v za-
>o
vlada povrnila Jetlnoti zaplen-jeni denar dedičev, kateri so
članice samo 50c na mesec v bolniški sklad, pa dobivajo po $1 na dan bolniške podpore. Znano mi je celo društvo, ki daje samo za 25c mesečno po $6 bolniške podpore na teden. Ako bo pa vpeljana splošna centralizacija, ne bo zadostovalo niti 75c na mesec za en dolar dnevne bolniške podpore.
Na zadnji konvenciji ko je bila vpeljana bolniška centra-
to je naš sedanji glavni tajnik J Jednote
drugi organizaciji vpeljala e-naka prisilna centralizacija; koliko je bilo tedaj hrupa iu nezadovoljnosti, in je radi tega več članov odstopilo ter se priklopi lo k društvom naše
Vem iz lastne skušnje ko sem ustanovila dr. siv. Ane št. 120 pred 15 let r- kake težkoče smo imele tedaj, tudi glede iakrat-
Na podlagi zgoraj omenjenih razlogov se tudi jaz strinjam s sosestro Marv Blaj in dr; gi-mi, v tej zadevi enakimi somi-
nega gl. tajnika, ko nismo U]jenki ter vsem kličem: Bodi-
med vojno živeli v sovražnem j lizacija je bilo določeno, da
nac Kostelc; Kvirin Nasembe- ga brata Frank Anzick, doma ni; Jakob Gombač; Mike Pa-(jz Škofeljce, fara Šmarje p d pe'sh; Joe Gregorič; Jeimie Mo- Ljubljano. Pred 4 leti je živel star- Martin« Lazar; Frances nekje v Clevelandu, Ohio, od Avsec; Katarina Avsec; Annvf tedaj pa ne vera, kje se naha- v korist K. Wolf-Peter Božič; Filip živic; ja. Rad bi mu sporočil zelo zadeve bile Ferdinand FerKn; Terezija važne novice iz stare domovi-Kuglič; Joe Gršff; Anton Plev-j ne nik; Marv FiWk; Anton Kra-^
ozemlju.
Od moje strani ni mogoče dajati tozadevnih odgovorov, ker sem pa nadlegovali cd ljudi se moram izraziti, da bi bilo korist K. S. K. J. ako bi take
mora v to centralizacijo celo društvo pristopiti, ali pa nič, z namenom, da bi društveni tajniki ne imeli preveč dela; aH danes pa imajo vsi enako priliko za pristop v ta oddelek.
marič; Mary Gregoras Mežnari?; Frank
Plankar; v
John Anzick. 580 San Bruno Ave. San Francisco, Calif.
ra^jasnene v Gla-jNaše društvo št. 162 ne spada
silu. Te stvari bi morale biti pojasnene pred konvencijo, tako, da bodo bratje delegat j 3 in sestre delegatinje v naprej informirani. Meni se nepo-
k bolniški podpori Jednote, vendar pa ima že take članice, ki so prišle k društvu s pre-stoplim listom ;zato bi jaz svetovala, da naj bi se lahko vsak-
mogle nobene stvari dobiti iz gl. urada. Nihče ne ve tega, nego samo oni, kdor preskusi. Kako težka je ustanovitev novega društva, osobito še tedaj, če ne moreš dobiti od gl. tajnika ne pojasnil in ne listin. Sedanji gl. tajnik je pa silno dober za to. Noben krajevni taj nik se ne more pritoži ti,ako ni morda osebno jezen nanj; o-sebnopiti pri tej stvari ne smejo imeti prostora. Zato sem to napisala, ker veni iz skušnje kako marljiv in neobhodno po treben je naš sedanji gl. tajnik. Kolika dobrota je pri vsakem društvu dober, pošten in vesten tajnik v svojem poslovanju, toliko bolj pa še glavni tajnik tako velike organizacije kakor je naša Iv. S. K. Jednota katerega imamo sedaj. Zatorej kot takega toplo priporočam v ponovno Izvolitev celi delegaciji; seveda brez v-sake napake pa ni noben človek na svetu.
Na veselo svidenje na kon-vemciji drugi mesec mestu!
Članica dr. st. 162.
Certif. 2067
Svetovno delo izvršuje energija, ne pa veleumi.
Vedno zaposleni ljudje potrat ijo le malo časa.'
mo svobodni v svobodni republiki. Vsako društvo na j spada v centralizacijo bolniške podpore če društvo tako ženi- nikakor pa ne društva v to siliti, kar ne ugaja, ker le na ta način smerno upati, da bo vladala zadovoljil os t med članstvom K.S.K.J.
Tudi 20 letno zavarovanje spada k zelo važnim točkam; le žal, da je bilo dosedaj po mojem mnenju ,to premalo pojasnjeno. Oitai sem o tem poročilo sobr. gl. tajnika v 'Glasilu ' št. 20. Tam ni nič povedano, ali je tak član(ica) deležen posmrtnine za slučaj, ako bi v teku enoga ali več mesecev po pristopu v ta oddelek umrl. In ali bi prejel njegovi dediči celo zavarovalnino, ali le <Kd iste. Dalje sem zopet čital njegovo razmotrivanje v št. 29 tega lista, da bi se asesment članov (ic) ki se zavarujejo za 20 let smelo porabiti, ozir obrniti v stroškovni sklad. Od kod bi se pa potem plačala posmrt-v našem j nina, ako bi dotičnik že par mesecev po pristopu umrl? kakor tudi, da bo sobr. gl. tajnik na konvenciji obširneje o 20 letnem zavarovanju poročal. To pa po mojem mnenju nikakor ne zadostuje, kajti zadeva je tako važna, da bi o tem natančno morali vedeti vsi (Nadaljevanje na 4. strani.)
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"!:	ML
Bog, da bi ne bilo med član-st
Izhaja vsako sredo.
Kranjtko-Slovenake Katoliške Jednote ▼ Združenih državah
ameriških.
1M4 N. Chicago St
Uredništvo in npravniitTO: Telefon 104«.
JOLIET, ILL.
Ea liane, aa E* nečlane Ka inozemstvo
Naročnina:
leto
41 JO .$2.00
J&.0*
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wedne»day.
1104 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL.
RAZMOTRIVANJE.
(Nadaljevanje.)
člani (ice) K. S. K. J. še predno pošljejo svoje delegate (inje) na zborovanje in jim naročiti kako naj glasujejo,za ali proti; ker kolikor jih več zna, toliko je več zanimanja in razmotrivanja o važnih točkah,o katerih se bo na konvenciji sklepalo. S tem bi se tudi prihranilo dosti časa, kojega itak vedno manjka na gl. zborovanjih pri razmotrivanju in debatiranju raznih točk. V-sako društvo naroči svojemu delegatu za kaj naj se poteguje in za kaj naj glasuje. Ka ko se bo pa za 20 letno zavarovanje potegoval, ali bil proti, če bi mu društvo nič o tem ne Jiaročilo? Kar na svojo pest v takih zadevah glasovati je bolj težko. Rado se zgodi, ko se tak delegat vrne med svoje društvene siobrate. mu člani navadno razne stvari predbacivajo, zakaj je tako glasoval, da ni nasprotoval itd.
Tudi nekateri priporočajo, da naj bi pristopalo članice e-dinole k ženskim društvom iu da naj tje jim sploh, ne dovoli-
se ničesar ne ukrenilo- kar bi se dvomilo, da bi sedaj, ali pozneje imelo škodovati trdni podlagi, ozir. solventnoeti naše K.S.K.J.
Simon Šetina, zastopnik tir. sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J.
Št. 64.
Kansas Oity, Kans. Razvidno je iz '4Glasila",da se članstvo marljivo poslužuje razmotrivanja isi vsakovrstnih predlogov povodom glavnega zborovanja K. S. K. J., vršeče-ga se prihodnji mesec v Cleve-landu, O.
Tudi jaz se pridružujem k temu blagemu delu, da predstavim neko točko v pravi luči v pogled vsemu članstvu in delegatom 111 v pravično razsodbo. Vprašanje nastane pri tem: Ali je skupna bolniška centralizacija članstvu katoliške Jednote v korist, ali propast. —
" Kadar bo Jednota še bolniško podporo plačevala, potem bo pravo bratstvo in ljubezen med nami," tako je vpitje mnogih članov sedaj pri K.
lo pod nobenim pogojem pres-jS'K' Jednoti. Ako ssuno površ-topiti od ženskega k moškemu 110 pogledamo m lahkomišlje-
društvu. Kje je to enakopravnost in »oboda? Ali ni popolnoma vseeno, ali je članica ženskega, ali moškega društva, samo da plačuje svoj ases-mont in po katoliško živi kakor pravila zahtevajo. Na ta način se toliko razume, da ako eni članici 110 ugaja pri ženskem društvu, radi enega ali drugega vzroka, ali če noče sploh k ženskemu društvu pristopiti, ne bi smela taka poštena žena ali dekle sploh biti članica naše K.S.K.J. Na eni strani se nekatere potegujejo za enakopravnost iu svobodo, in zopet na drugi strani jo hočejo popolnoma zatreti. Torej, svoboda, stopi na dan in ne daj se zatirati na noben način, ne od zunaj, kakor tudi ne v konvenčni zbornici.
Tudi glede i4Glasila" naj bi bile ženske svobodne, oziroma katera ga želi imeti, naj bi ga dobivala za isto ceno kakor člani; uradnice ženskih društev bi ga morale dobivati, a druge pa prostovoljne kakor že omenjeno; in katere bi ga ne dobivale, bi tudi zanj ne plačevale. To omenjam radi tejja- ker spadam k eni drugi Jednoti kjer ga dobivamo sa-
no, se nam zdi, da je to gola resnica. Ce pa bolj natanko zasledujemo in preiskujemo pridemo do jasnega in resničnega prepričanja, da je skupna bolniška centralizacija za slovenski katol. narod tukaj v Ameriki strup in prej ali slej propast. Ali ni gola resnica, da društva po naselbinah brez društvene blagajne so ravno tako, kakor vojaki brez bojnega orožja. Kaj pomaga naselbini Slovencev v Jolietu, ali na Elv, Minn. itd. kjer so glavni seideži Jednot, ako so v Jedno-tini blagajni milijoni, a v društvenih blagajnah pa nič. A vse drugačno sije solnce društvenemu življenju v naselbini, ako imajo društva močne blagajne. Povej mi cenjeni čita-telj, ako si resnicoljuben, komu gre prva čast v vsaki naselbini za njeni napredek? Ali ne društvom iste? Koliko so katol. društva plemenitega dela napravila, da so priskočila z denarnimi sredstvi na pomoč, kot samim sebi v svoji naselbini. Ali ni resnica? Moraš mi potrditi, ako si resnicoljub, da je res, pa bodisi to pri gradbi cerkva, šol, ali pravih narodnih domov, društvenih dvoran itd. Smelo trdim, da pri vsa-
mo člani, članice pa ne, pa tu-', ' , , . '	-. 1 " ~
. .v ' .. ! ^ kem takem plemenitem delu v ,1, ZJU.J mr ne plaeojejo; rav-1 fc.
no tako bi se lahko pri naši Jednoti vpeljalo.
Je še mnogo točk, o katerih bo razmotriva, toda radi pomanjkanja časa zaključujem te vrstice z željo, da bi mi na prva tri vprašanja, katera som navedel v tem razmotrivanju, kdo dal jasen odgovor radi prisilne bolniške centralizacije kar se tiče večjih, ali manjših društev, ki se s splošno bolniško centralizacijo ne strinjajo.
Končno naj še izrazim iskreno željo, da naj bi bila glavna naloga XV. konvencije, da bi
mi je
položilo prvi vogelni kamen. Toraj katol. društva z močnimi blagajnami so kras in ve-
vom 02. delegati kaj^ takega! Zato ker želim prav iz si ca v-eem slovenskemu katoliška mu članstvu oz. društvom K. S. K. J. vse najboljše.
Po mojem mnenju ravno mala in mlada društva po manjših in novih naselbinah, nimajo tistega, kar jim najbolj manjka, ne svoje cerkve ne katol. šole, ne svojih dvoran. In resnica pa je,da naselbina brez gori navedenih stvari no more pričakovati ne dušnega in ne telesnega napredka. Članstvu manjših društev jo pa treba pomniti, da ista moončt, hogata društva na članstvu in z blagajnami, so bila v začetku njih ustanovitve ravno tako revna in majhna, kakor ona. katera so danes še majhna in uboga. Seveda je resnica, da je glav-?:i namen društva podpirati 9-tfoje bolne člane v bolezni in nesreči. Ker pa nismo mi samo člani in bratje društvu nego 'udi člani sv. Katol. cerkve in bratje in sestre v Kristusu, zato naš namen ne sme biti samo skrbeti za časno — ampak veliko bolj za večno življenj?. Zato pa, ker so bila dozdaj društva K. S. K. J. kot dobri in verni člani vedno . .-»prav Jjefii. da so pripomogla pri e-nem ali drugem plemenitem delu napredku iste naselbine, zato vidite dragi sobratje in sosestre, jaz vidim večjo korist, ako ostanejo bolniške blagajne pri društvih tako kakor so bile dosedaj.
To kar sem dosedaj povedal o slabih posledicah skupne bolniške podpore ni vse, nego ima jih še veliko več. Naj še o-menim samo nekoliko: Društva spadajoča v skupno bolniško centralizacijo, nimajo prav nikakega pomena za mesečno zborovanje in sploh društveni uradniki so nepotrebni. Cemu so pa uradniki pri takem društvu ? Nadalje morajo plačevati od dvorane najemnino in še več drugih stroškov je vsaki mesec. Dostikrat je eu ali drugi sobrat v stiski, da ne more plačati redno svojega asesmen-1a, a tajnik društva pa mora na Jednotin urad odposlati pclrio svoto o pravem času v-sak mesec. In tu pa pride glavna stvar, odkod vzeti denar za pokritje vseh stroškov, za morebitni primankljaj asesmenta-oziroma neplačanega od članstva. Te uganke se ne more rešiti kar tako, da se ne bi nalagalo društvenim bratom novih bremen na pleča. Čemu je treba pri takih društvih sploh odbora; njč nego en član naj bo imenovan iz glavnega odbora za kolektorja, da bo kolektal skupaj asesment, katerega naj pa plačuje Jednota in ne društvo. Tako upam, da sem pojasnil nekoliko slabih sadov ki bi jih nam prinesla bolniška centralizacija, našemu katol. narodu v tej novi mili domovini.
Zato prosim vso članstvo,da naj ta moj dopis, kakor tudi vse delegate XV. glavnega z-borovauja K.S.K. Jednote pazilo prečitajo in naj si narode sami svojo sodbo. Napisal sem to iz lastne izkušnje, ki sem jo doživel in iz prepričanja dol-gili let. Apeliram posebno na vso čč. duhovščino, posebno kateri spadajo h K.S.K. J., da
Št. 65.
Joliet, 111.
(Piše urednik "Glasila".)
Samo še tri tedne, in kon-venčno razmotrivanje bo zaključeno. Dosedaj sem se že dvakrat v teh predalih oglasil, in ker gre vsaka stvar rada še vtretje, prihajam zopet z naslednjimi trenri točkami, k ah
500 članov v odrasl. oddelku, lem, ko je začela centralizaci-Torej deset društev, broječdh ja poslovati na uraidno poroci-s k upa j samo okrog 200 (dve- lo glavnega tajnika, da se bo sto) članov je spravilo v inici- 'nekaj moralo ukreniti, ker <5c ativo kako važno točko ki bo na mesec asesmenta, ne zados-obvezna za vseh trinajst tisoč tuje- Naše društvo pobira 60c. članov. Torej bi se morala 1 nsesmenta za $7.00 bdmške velika večina pokoriti manjši-J podpore na teden, in se člani ni članstva.	j zavarujejo tudi za $2 dnevno
Baš to točko glede iniciative1 to je $14.00 na teden, toda jih
tere sem vsled važnosti nalašč i je treba povsem izboljšati in je malo zavarovanih za $2.00* 1 • - M -"	1	r	1 vzrok za to je, ker je skoraj v-
za sedaj prihranil.
I.) Jaz smatram točko
36
predrugačiti.
_ _______________w Poglejmo iia primer, na kakbak član pri dveh ali treh, ne-
Jednotinih pravil člena VI. na način je mogoče izpremeniiti | kateri še pri več društvih. Ker strani 34 za nepopolno in neu-!kako točko ustave Združenih | imam o v nasi naselbini 8 ra-mestno; ista se glasi: "Ako se držav. Najprvo se mora tako ^nih moških, ozir mešanih izprazne mesto kakega glavne- J p r omembo odobriti z dve tret- društev 111 dva izključno saga uradnika vsled smrti, ali jinsko večino v kongresni in'mo » ženske, vemo da se !>o drugače, imenuje predsednik senatski zbornici, zatem mo-1 kateri oglasil, da naj elaini pu-
'(Jednote) v teku 30 dni drugega za izpraznjeno mesto dokler se ne vrši volitev."
ra pa isto še tri četrtine, ali 36j*tijo več društev, ker pri cen-posameznih držav naše Unije; tralizaciji se bodo lahko zava-• dobriti. Tudi v slučaju, da se vali za $2.00 $3.00 ali mogo
nec vsake naselbine. 1	t	- —
Pri raznih društvih in J ed-'°B! ^resnicoljubi spregovo-aal. ««	x___le v Glasilu' o <rori omenieni
notah so nekateri dolgo časa jokali brez solz jiad manjšimi društvi rekoč, kako težko shajajo. A to so bili le prefrigan-ci. Ko so dobili enkrat imetje organizacije vse na en kup, tedaj so prišli z drugimi načrti. Da so dosegli centralizacijo še niso bili zadovoljni tisti,ampak so potem začeli trgati ka toliška imena in društev in Jednot. Ali ni resnica? Ia rav-
gon omenjeni stvari, ker ravno XV. glavno zborovanje, bo odločilo procvit in napredek naše Jednote v bodočnosti, ali pa nazadovanje, katerega pa nas Bog varuj s svojo mogočno roko.
S tem zaključim in pozdravljam vse članstvo K.S.K.J. kakor tudi vse bralce tega lista. Peter P- dterk.
428. N. 5th Street.
Pri tem nastane vprašanje: premembo ustave zavzame-kaka volitev ? Ali posebna i j') posamezne državne zakono-votitev, ali še le volitev na pri-; daje, mora točko dve tretjini hodnji konvenciji? V vseh zakonodaj odobriti, dosedanjih slučajih isprasmje-l Našo dosedanjo točko glede ni h mest gl. uradnikov je bil inicijative in referenduma naj vedno novi (nadomestni) gl. [bi se premenilo takole: uradnik imenovan po gl. pred- Pravilno sestavljen in od-sedniku; o kaki volitvi zatem, glasovan iniciativni predlog ali na konvenciji sploh ni go- kakega krajevnega društva bi vora. Dotični uradnik je os- moral biti pred vsem od gl. od-tal na svojem mestu do konca bora potrjen, na kar naj se termina, torej še nekaj mese-, objavi v "Glasilu". Doba cev po konvenciji, dokler se ni! razmcltrivanja o označenem moral morda umakniti redno predlogu naj bi trajala 90 dni. izvoljenemu novemu gl. urad- v tem času bi pa moralo predniku,ali je bil pa tudi lahko še1^ podpirati toliko društev iz
ponovno izvoljen za' 11 ja tri leta.
prihod- 13iznih držav, da skupno repre-prezentirajo najmanj 35 ali 40
Rekel sem že, da je ta točka odstotkov vsega članstva Jed
nepopolna in naravnost neu- note, ne pa samo 10 poljubnih
111
mestna. Vzemimo n. pr. slu- čustev v 5 raznih državah.
čaj, da odstopita ali umreta Če bi bil predlog na ta na'," kmalu po konvenciji kar dva rprejet, še le potem gre ina važna gl. uradnika, (kar je vse splošno glasovanje, pri kojem lahko mogoče) in sicer gl. taj- naj bi bili merodajni dosedanji ;! i k: in blagajnik. Na podlagi, predpisi glede odglasovanja, sedanjih pravil bi br. gl. pred-1 bodisi že z nadpolovično, ali sednik imenoval namesto teli <lvetretjin.sko večino, kakor dva druga, ki bi bila v uradu važen je že predlog. Če bi n.
do konca termina. l'rad gl. tajnika in blagajnika je preveč važefl, da bi se zanj kar imenovalo dotičnika. Pri tem gl. predsednik lahko ravna po s-voje, da izbere kakega dobre- j ga, ali pa slabega.
Ve'"ina drugih bratskih or-'< ganizacij ima v svojih pravilih ■ točke, da naj se vsako izpraz-
pr. pri inicijativni razpravi predloga ne ]»odpiralo preglpi-ano število celokupnega članstva, bi ne sjpel priti dotični predlog na splošno glasovanje-
Nai enak način naj bi se pokopalo tudi z iniciativnim pre-1 logom, katerega bi morda prožil gl. odbor.
111.) Ker je postala naša
nega glasovanja od strani čin ust va ne pa po eni posamezni osebi.
. jeno mesto gl. uradnika izpo- organizacija že milijonska, k«r polne potoni posebnega sploš- >e njena blagajna in članstvo
"vedno veča, (premoženja ima nad 1 milijon dol. članstva pa 21,000 tisoč) se tudi veča njeno To točko bi bilo treba torej poslovanje in odgovornost v po mojem mnenju plemeniti, j glavnem uradu, oziroma izboljšati, (la naj osta- Ker mi je znano, da imajo ne po predsedniku začasno i-, ^oro vse velike bratske pod-menovani gl. uradnik toliko 1 pome organizacije določbo v časa na svojem mestu, dokler1 svojih pravilih, da mora glav-se ne vrši posebna tozadevna ni predsednik iste delati in vo-volitev; recimo v dobi 60 dni. diti poslovanje v glavnem u-Vsako društvo naj bi imelo i radu, bi bilo menda tudi za napravico na seji postaviti in i- šo K. S. K. Jednoto umestno, menovati kandidata za izpraz- da bi prihodnja konvencija to njeno mesto gl. uradnika N&j- točko odobrila. Glavni pred-prvo naj bi se vršile nomi- ^ sodnik naj bi v uradu Jednote nacije, ali takozvane primarne: pomagal in posvetil vse svoje
volitve; trije kandidatje, ki so dobili pri nominaciji največje število glasov, naj bi šli po tem na splošno, redno glasovanje; kdor je izvoljen z nadpolovično večino vseh oddanih glasov, naj bi nastopil svojo uradniško mesto do prihodnje konvencije. II.)
lelo ter moči Jednoti in naj bi se mu zato določilo tudi primerno plačo.
Ivan Zupan.
Št. 66. Sheboygan, Wis.
Ker se od povsod društva,
kakor tudi posamezni člani Jaz tudi ne odobravam oglašajo z raznimi idejami in načina o naši incijativi in spi o- nasveti za prihodnjo konvenci-šnem glasovanju (referen-j jo, t-(ko prihajamo tudi mi s
sledečimi vrsticami:
1.) Članstvo našega društva, je proti prisilni bolniški
dum) kakor je oznaVen pod členom V. točka e) ma strani 301 Jednotinih pravil. Ta točka
te mi dozdeva preveč staroko-; centralizaciji, ker v prisilni pitna in nedemokratična, kar centralizaciji ni pričakovati 1	------ J-1-- napredka zakaj, ako bi bila
centralizacija tako dobra in koristna za društva in Jednoto, bi posamezna društva sa-
vam bom skušal s slučaji dokazati.
Recimo, kako majhno društvo, broječe okrog 20 članov je za odpravo, ali premembo kake važne točke naših pravil. Incijativni predlog je pravilnim potom poslano gl. uradu
če še več iu ne bodo imeli toliko sitnosti glede sej in ases-menta. Nesmiselno bi bilo to misliti, da član, ki sedaj plačuje 50 ali 60 centov ta $1.00 podpore na dan, da bi pustil društvo, in bi pri centralizaciji plačeval 25 centov na mesec več in bi dobil $1.00 na teden manj podpore; dobra je centralizacija za taka društva, kjer je -amo eno društvo v vsem mestu; zatorej mjše društvo je proti prisilni centralizaciji; naj bo prostovoljno, kot je sedaj. Ako bo prihodnja konvencija vpeljala spošno, ali prisilno centralizacijo, ne bo treba nobene nagrade, ozir. kampanje za suspendacijo članov, kakor je bila kampanja pridobivanje novih čljjnov, ker člani bodo sadili radi odstopali, in kdo se bo potem brigal za društvo in društveno dagajno, to pomeni tudi napredek v naselbini in tudi izven. naselbine, zakaj ? Naj o-menimo samo to, kar se je že logodih) pri našemu društvu. !\o se je fcidala šola v naši naselbini, je naše društvo daro-valo iz svoje blagajne $75.00;
je društvo darovalo zop t $25.—; ko se je omislilo novo -lovensko pokopališče je dru-tvo zopet kupilo dve loti za >100.— to je bilo tudi pomoč a cerkev; nadalje za prizude-e vsled povodnji v Pueblo, Co-o. je naše društvo darovalo -p50.—; ha nedavno prošnjo iz Leadville, Colo. za pomoč da bi sezidali novo cerkev ker jim je statro uničil požar, je društvo zopet darovalo $25.— in še na lešteto manjših prošenj od »azilih dolgotrajnih bolnih članov sobratov je društvo darovalo na vsako prvo prošnjo $5.— in ko je član v drugič prosil $2.—. Tega ne poročamo, da bi se hvalili; temveč la bodo sobratje vedeli, kje bi se ta svota dobila, ako ne bi i-melo društvo svoje lastne blagajne; iu vendar ima naše društvo še denarja v blagajni $2,466.55. Društvo je bilo u-stanovljeno z 12 člani, danes jih šteje 153 v odraslem iu 109 v mladinskem oddelku. Kdo bi se brigal za pridobitev toliko članov, če ne bi imeli društvene blagajne?
In š<# nekaj, če se u pelje splošna prisilna centralizacija, potem so vse društvene soje brez }>omena in ravno tako vsi društtveni uradniki; zadostoval bo vam potem samo e-den "agent", ki bo kolektal a-sesment in »prejemal nove člane kakšn bo sam hotel; potem bo pa K. S. K. J. kmalu tam, kjer je bivše društvo sv. Barbare.
y) Društvo je zalo, d* se zviša podporo za operacije, toda le prostovoljno; kateri član
Ta predlog podpira dešet ena-1 se oglašajo, oziroma zavzema-k<> malih društev v 5 različnih j jo za centralizacijo le taki čla-
ma prostovoljno pristopila k , se hoiVzavzeti za večjo podpo-centralizaciji Večina razma- ~ ~ ' trivanj je za splošno centralizacijo; toda po našem mnenju
v slučaju operacije, bo seveda moral nekoliko več ases. plačevat;.
3.) Jednoia naj vpelje še dva zavarovalni:nska ratereda
i
K. S. K.
-----s
Uttanorljen« t Joliet«, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraa* * Jolietu,7"' državi Illinois, dne 12. januarja 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, IIL	Telefon 10«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
u Od ustanovitve do 1. julija 1. 1923 znaša skupna izplačana podpora $2^222,931.00. GLAVNI URADNIKI: Glav;ii predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet IIL I. podpredsednik: M^tt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th Št., Waukegan, JU. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Graliek, 303 American State Dank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh Pa NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ' John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet. IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IU. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj s». pošiljalo glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL. uop:«e, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pi ua "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IlL
RAZMOTRIVANJE. j V BLAGOHOTNO UVAŽE-
(Nadaljevanje.)	I	VANJfc.
4.) Jednota naj vpelje Pri čitanju raznih razmotri-sklad dolgotrajne bolezni, za- vanj v prilog XV. konvencije kar naj pobira asesment od v- sem zadnji čas opazil nekaj eakega člana in članice po 2 takih besed in stavkov, ki ne centa na mesec; mislimo da te- spadajo v predale razmotri-niu ne bo nobeden nasprotoval j vanja, tako tudi ne v javnost, iu potom ne bo skoraj na Vsaki J 'Nekateri dopisniki rabijo d ruš t v. seji ena prošnja od so-! preveč odurne izraze; tu in
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednoto.
IMENA DELEGATOV IN DELEOATINJ ZA 15. KONVENCIJO K S. K JEDNOTE.
Društvo sv. Štefakia, 1, Chicago, 111.: John Žefran, John Jerich, John Terselich.
Društvo sv. Jožefa, 2, Joliet, IU.: Anton Fritz, John Filak, John A. Težak, George Stonich.
Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Joseph Klepec, Anton Nemanich, ml.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minil.: John Te-k.iVc, John Zobitz, ml.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111,: Joseph Gende,- Alojzij Bedenko.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Peter Culig, John But-kovich,- Rev. Ciril Zupan, Dr. Jos. F. Snedec, Joseph Russ, John Kukar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111/ Frank Duša, John Barbich.
Društvo sv. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111.: Joseph Faj-
far.
Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Martin Muhič, Frank Zidar, Andrej Oračem.
Društvo sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont.: Charles Preiesnik, John Malerich.
Društvo sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa.: Matija Malich, Matija Jakša.
Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Nick Jamkovich. Društvo sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Micli.: Joseph Maurin.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Frank Primozich. Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Louis šuštar-
Šič.
Društvo sv. Vida25, Cleveland, Ohio: Anton Grdina, John Mele, Dr. J. M. Seliškar, Joseph Ogrin, John Widerwol..
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Simon Šetina, J oha Gregorieh, Frank Lavrich, Mihael Kochevar, Frank Štig-
lic, st.
Društvo sv. Pettra 30, Calumet, Mich John R. Sterbenz, Math. F. Kobe, John P. LatauJth.
Društvo sv. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa.: John Fi-lipčič, Math Pavlakovich.
Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: George Veselich, Joseph Russ.
Društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minil.: John Povslia, Jo-
st ph Zajec.
Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Louis Rihtaršič, J.:hn Jevnikar.
Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Rev. Luke Gladek,
bratov dolgotrajnih bolnikov,1 tam zbadajo drugega dopisni-
ker potem bo tak član poslal ] ka ali glavne odbornike naše	Marko Kofalt, Martin Žlogar.
samo eno prošnjo na glavni u-1 Jednote in to povsem na ne- Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.; Jolm Derzaj,
rad in bo dobil nedvomno več! opravičen način. Včasih se z-	Frank Petelin.	. __
podpore, kakor sedaj, ker je bdaljivo in žaljivo dotikajo Društvo sv. Vit. sv. Flonjana 44, So. Chicago, 111.: John
prav mvllo društev, ki bi kaj. tudi drugih Jednot.	Makovec, John Likovich.
darovala.	I Bratje in sestre! že pri otvo-' D™tVo Cirila il1 Metoda	U*k'na' Mont: JoSeph
Alojzija 47, Chieago, 111.: Martin Kremesec,
ostane rit vi razmotrvanja Vas je br. •
! urednik "Gladila" opozoril na Društvo sv
1 ank Kozjek.
Društvo sv. Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa.: Geor-
">.) "Gladilo" naj kakor je sedaj.
6.) Delegate na konvencijo | to, da pišite stvari v lepem in naj plačujejo društva iz svoje i dostojnem tonu, ne pa koga
bodisi že postrani ali narav- vveiselicn.	.
nost napadati. Kritika je sicer Društvo sv. Marije Sedem Žalosti 50, Alleghenv, Pa.; Jo-umestna, pa mora biti tudi se-'slPh Snefer, Frauk Cadonič, Math Mravintz, Frank Golobic.
blagajne.
7.) Glavnemu tajuiku naj
dovoli k on v en" na zbornica primerno plačo, iz katere naj sam pk£uje pomočnike v glavnem uradu; pomočniki morajo biti člani, ozir. članice K. S. K. J.; ako pa mora sani vse izdelovati,—svobodno mu, toda čezur-no delo se mu ne sme plačevati.
8.)	Jednota naj ostane oziroma izostane strogo katoliška ne santo na papirju.
9.)	Konvohcijo naj vodi stalni Jednotin odbor, če se je zaupalo Jednoto skozi tri leta odboru, torej se naj zaupa še tisti teden konvencije, saj če predsednik dela pristransko na konvenciji, ima kon-venVna zbornica pravico in mora zahtevati, da naj predsednik svoje mesto prvemu o-zir. drugemu podpredsedniku odstopi.
K sklepu ži>li naše društvo XV. konvenciji najboljši uspeli v zadovoljil ost vseli, ali vsaj večine članstva.
Odbor:
Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Jakob Sli wei.
Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar, Rsv. Cvril Orendac.
Društvo sv. Jožefa 53, \VaukegaHk, 111.: Fr. Ferina, Frank Barle.
Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Cbishohn, Minn.: Frank First, ml.
Crested Butte, Colo.: Matt Za-
stavljena na tak način, da ne žali nobene osebe, ali stranke, tem najmanj pa še kake druge bratske organizacje. Živimo v svobodni deželi in vsakemu jo dano na prosto voljo, da se zavaruje pri tej, ali oni Jednoti. Mi tega ne smemo nikomur
braniti, tem manj pa še graja- Društvo sv. Jožefa 55, ti načela drugih. Je pač našai krajšek.
dolžnost, da rojakom in roja- j Društvo sv. Jožefa 56, Leedville, Colo.: Frank Klun, Math kinjam,ki so našega mišljenja j Jamnik.
in prepričanja v prvi vrsti j Društvo sv. Jožefa 57, Brooklvn, N. Y.: Gabriel fassotti, priporočamo našo K.S.K. J<h1- j J,;hn Murn.
]toto	.	| Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: * rank
Ker bodo do prihodnje kon- Peterim, Amton Fritz, John Kuzma v ene i je izšle še štiri številke Društvo sv. Jatieza Krstnika 60, \Y
jc
"Glasila", naj služi ta moja opozoritcv vsem dopisnikom, da naj se drže pri razmotrivanju lepega sloga in tona- ne pa naobratno.
Uredništvu "Glasila" sem vsled tega naročil, da naj se v tem oziru strogo drži in ravna; ozir. da i\aj razmotrivanja žaljive vsebine ne priobči.
Toliko v blagohotno rav-»
enona, 111.: Michael
rnich	H|
Društvo sv. Vit. sv. Mihaela 61, Youngsto\vn, Ohio: John Bajs, Frank Selllers.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak, Rtv. J. J. Oman, Jakob Resni k.
Društvo sv.	64, Etna, Pa.: John Skoff.
Društvo sv. Jan. Evangelista 65, Mihvaukee, Wis.: Frank . i Frančič, John AVohlgemuth.
Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Blaž Be-lobrajdič.
Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Joseph Palcher,
John Grandlič, zasitop.'	K.S.KJ.
(Društveni pečat.)	j Joliet, 111., 23. julija 1923.
Ag-
John Otrin.
Peter Novšek, predsed. I r«aaaje!	Društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111.: Stephen Lach.
John Udovič, tajnik. |	Sitar, gl. predsednik 1>ni{;tv(> Marijo Vnebovzete 77, Forest Citv, Pa.: John O-
solin, Matija Kamin.
Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Mary Grego-
--j	rich, Ana Celar, Mary Blaj.
Število prebivalcev mesta Jo- i LISTNICA UREDNIŠTVA.	Društvo Marije Pomagaj 79, Waiukegan, 111.: John Gerčar.
liet, 111.
Ravnateljstvo tukajšnje Višje šole je nedavno izdalo svoji« poročilo o letošnjem popisovanju šolarjev iu ljudskom »tetin našega mesta.
Dne 1. julija t. 1. jc štelo samo mesto Joliet 40,950 prebivalcev; v enem letu smo torej napredovali za 677 duš. Mesto Joliet s svojim okrajem (Township) je pa štelo 65,66« prebivalcev, od katerega števila odpade 17,348 šoloobveznih otrok.
Jos K. Joliet. 111.— Vašega Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111.: razmotrivanja nismo mogli j nes Mahovlič, Louise Likovich, Uršula Kučič. vsled gotovh vzrokov priobči- . Društvo'Marije &ed)em Žalosti 81, Pittsburgh, Pa.: Ana ti. Citajte današnjo opozoritav Solomon, Justinal Lokar.	__ _
br. gl. predsednika.	! Društvo Marije Čistega Spočetja 85, Lorain, O.: Mary
M. B. Chicago, 111.— J. B.	Bombach. Youngstown, O.,— Vaše razr Društvo sv. Srca Marije 86, Rocksprimgs, Wyo.: Jotoana
motrivanje sledi v prihodnji	Ferlic.
številki.	Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Fnmk h. \ la-
ničar, Paul J. Laurich.	,
Dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa: Štefan Hretft-, Mitko
Matešič.	.. ?	. . .
Društvo sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Anton
vostjo.	. jlJ1.Jl:x I Krašovec. ,
Voz sreče in blagostanja ne smeš samo riniti, ampak ga je treba tudi muzati s potrpežlji-
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: George Kroteč, Kudolph G. Rudman.
Društvo sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa.: Marv- Nova-gradac.
Društvo Friderik Baraga, 93, Chishohn, Minn.: Fr«tok Laurich, Frank Setina.
1 Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Mihael Mali.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdiale, 111.: Frank Keržič.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, O.: John Piškur.
Društvo sv. Jožefa 103, West Allis Wis.: Fratnk Lipo-glavšek, Anton Kozlevčar.
Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo.: Ana Princ
Društvo sv. Ane 105, New York, N. Y.: Marija.Willer.
Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, Illitoois, Mairija Golobitsh, Antonija Struna.
Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Alois Arko.
Društvo sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio Jennie Žgajnar.
Društvo av. Jožefa 112, Ely, Miou.: George Schnel!er, Joseph Gesel j.
Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo.: George Pavlakovich, Štefan Preiesnik.
Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kalns.: Katarina Majerle, Josephine Zupsai.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Agnes Piškur.
Društvo sv. Ane 120, Forest City, Pa. Maiy Oražem, Mary Skodl ar.
Društvo sv. Jožefa 122, Rocksprings,Wyo.: Matt Leskovec.
Dru-štvo sv. Ane 123, Brid geport, 0.: Marija Hoge.
Društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111.: Uršula Jeriua, Katarina Mauser.
Društvo Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Alaton Skubic, John Debeljak.
Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Frank Erznožnik.
Društvo sv. Ane 134, Indianapolis, Ind.: Antonija Kos.
Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Efehul.
Društvo sv. Družine 136, \YiHard, Wis.: Johto Bajuk.
Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: Terezija Besa'1.
Društvo sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Shebovgan, \Vis.: John Grandlič, Rev. Jakob Cerne.
Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Nikolaj Klepec.
Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Joseph Lekan, Dominik Blatnik.
Društvo Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa.: Ana Kroteč.
Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, CoLin.: Martin Hor-vath.
Društvo sv. Ane 150, Cleveland, Ohio: Terezija Janchar.
Društvo sv. Mihaela 152, So. Deering, 111.: John Pavletieh.
Društvo sv. Jeronima 153, Canionsburg, Pa.: Anton Bevc, ml.
Od društva sv. Ane 156, Chisholm, Minil.: Marv Chain pa, Mary Pluth.
Društvo Kraljice Maijnika 157, Sheboygan, Wis.: Marv Prisland.
Društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: Frances Zulich, Helena Mallv, Frances Debevc, Josephine Menart.
Društvo sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Gratčan, Matt Brozenich, Josip Bartolič.
Društvo Marije Pomoč. Kristjanov 165, West Allis, AVis.: Ana Lepush.
Društvo sv. Elizabete 171, Xe\v Duluth, Minn., Frank Gimpel..
Dr. Presv. Srca Jezus. 172, West Park, U.: Josip Grdina.
Pooblaščenci.
Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., zasto-]iano po delegatu Anton Krašovec, So. Omaha, Nebr.
Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradlev, 111., zastopano po delegatu Rev. John Plevnik-u, J(diet, 111.
Društvo sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., zastopano po delegatu Jos. M. Sasek, East Helena Mont.
Društvo sv. Jurija 73, Toluca, 111., zastopano po delegatu Mihael Cernich-u, \Venona, 111.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo., zastopano po delegatu Matt Leskovec-u, Ročk springs, AVyo.
Društvo sv. Družine 109, Ali<piippa, Pa., zastopano po delegatu Nikolaju Klepec, Beaver Falls, Pa.
Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y. in dr. sv. Alojzija 161, Gilbert, Minn., zastopan:* po delegatu Frank Gimpel, Ne\v Duluth, Minn.
Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, IU., zastopano jh» delegat kiji Tereziji Besal, La Salle, 111.
Druitvo sv. Jožefa 168, Bethlehem, Pa.; zastopano ik» delegatu Geo. Weselic!i-u, Pittsburgh, Pa.
Društvo sv. Ane 170, Chicago, 111.: zastopano po delega-tinji Agnes Piškur, Rockdale, 111.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
SLAB ZRAK V RUDNIKU.
V zraku se več ali manj nahaja povsod nekoliko ogljikove kisline (carbon dioxide). Ta plin izvira iz razkrojitve in zgorenja organičnih snovi; isti plin izdihu je jo ljudje in živali, potem ko pljuča vpora-bijo kisik, ki je v zraku. Količina ogljikove kisline v rudui ku je seveda povečana vsied dihanja, gorenja rudarjev s-vetilk, požarjev, eksplozij in razstreli). Malokje izvira tu plin. iz skalnih plasti, kot na primer v rudnikih pri Cripple Creek, Colora<lo ali Tintic, Nc-vada. Ako—kakor se pravi— je nekje zrak pokvarjen, je to večinoma odvisno od količine
ogljikove kisline v zraku, sam na sebi ta plin ni stnipen-am-pak, če ga je preveč v zraku-utegne povzročiti slabosti, u> zavest in tudi smrt.
Polprocentna ogljikove kisline v normalnem zraku že povzročil je neznantno povečanje dihanja. Pri treh odstotki ii mera človek že dvakrat hitre j še dihati; pri petih odstotkih človek že jako težko sopiha. Deset odstotkov je težko prenašati več kot malo minut.
O raznih plinih v rudnikih jc rudniški urad izdal jako zanimivo brošuro, ki se more dobiti, ako se piše na: DeparL of t.he° Interior, Bureau of Mineš, AVashington, D. C.
* VESTI IZ JUGOSLAVIJE {
> «o*o	♦©♦©♦©♦o
LJUBLJANSKA POROTA.
Ljubljana, 15. junija 192.3. Neža Jane obsojena na smrt na vešala.
Današnji slučaj, zadnji sedanjega porotnega zasedanja, je grd, krvav, kajti če žena u-bije moža na način, kakor pobija mesar vela, to ni vsakdanje. Razprava sama je bila v resnici d rama trčim. Sokratova Ksantipa je bila v primeri z Nežo Jane rojena leta 1880, v-zor miroljubne žene. Jančeva je 13. aprila 1923 v Dvorski vasi pri Begunjah na Gorenjskem s sekiro pobila svojega moža. Ogor.-en je vzkliknil predsednik senata svetnik dr. P. Skaberne, ki je energično-temeljite in živahno vodil razpravo nad obtoženko: "S sekiro ste tolkli po moževi glavi tako, kakor pobija mesar v»>-lo!M Naval k razpravi je bil velik.. Votanta sta bila .svetnik Sajovic in okrajni sodnik K ml j, obtožilo je zastopat prvi državni pravdnik Domenic ), Janeevo je zagovarjal dr. Smole. Jančeva je pri razpr.i vi nastopala zakrknjena. Ni mogla prikrivati, da je močno sovražila svojega moža. Kajni Jane je bil dober gospodar, varčen, bogat kmet. Neža jc bila njegova druga žena in bi bila rada, da bi pripadlo pos -stvo njenima, in otrokoma iz prvega zakona. Varčni nji n mož ji ni dajal denarja, ona je pa sama prodajala pridelki-kar je povzročilo večkrat prepire in pretepe. "Pravi pek 1 je bil ta zakon," so pripovedovali vaščani, "ker je ona hotela nositi hlače in njega i::-podmakniti kot gospodarja.4' Radovljiško sodišče je dvakrat sodilo: leta 1917 ji je prisodilo 7 dni zapora, ker je 11:1-hujskala vojake, da so njen > ga moža privezali na drevo, in leta 1921 je dobila v Radovljici zopet 7 dni, ker ga je na zelo grd način poškodovala in vgriznila v palec. Njeno zasli-šavanje je bilo mučno. "Ali ste ga fentala?" jo je vprašal predsednik. — "Sem ga ja!" —"Kaj ste naredili z njim, ko ste bili leta 1917 in 1921 po en teden zaprta?" — "Jaz nič!" —"Kako je bilo tisti večer?"
—	"Trikrat je zamahnil s sekiro proti meni. Iztrgala sem mu jo." — "Kaj se je potem godilo?" — "Kaj se je potem /godilo, čisto nič ne vem."— V Radovljici in.v preiskovalnem zaporu v Ljubljani je povedala, da je s sekiro dvakrat udarila po njem in da po drugem udarcu ni bilo slišati nobenega glasu več od njega. "Predsednik: "Ali ste rekli pri sodniji tako ali ne?" — "Lahko da sem, pa ne vem."
—	Sodnijski ogled in raztele-senje je ugotovilo- da je Neža tolkla po moževi glavi, po vratu in po rami. Sekira je krvava. Tolkla je z ušesom in ostrino. Veža je vsa krvava. Tudi zid je oškropljen s krvjo, ker je kri brizgala kakor voda iz vodometa. Rajnik je bil precej nezavesten, umrl je v petih ali šestih minutah. (Izpoved sodnega izvedenca dr. Trav-nerja.) Priče so v ilustracijo dogodka povedale:: Priča Trr-kar: "Po dejanju je rekla: Moža sem ubila!" — Neža: "Rekla sem: Ponesrečilo se mi je!" — Priča: "E, kaj boš, tako si rekla, kakor sem povedal." — Druga priča je povedala, da je po dejanju Neža rekla: "Boljše bi bilo, če bi ga bila že iz početka zakona ubila, ker bi zdaj že kazen prestala. Tako sem bila pri njem v ječi 18 let, zdaj bom pa še deset let." — In ko se je mož vrnil od vojakov, je rekla: "Dru-
gi so tam ostali, naš je pa nazaj prišol. Boljše bi bilo, da bi bil tam (na bojišču) ostal."— "Ali ste to rekla?" — "To sem res rekla." — Mariji Ne-pretovi je po dejanju povedala: "Mož se je stegnil in crknil." — Priča je pristavila: "Njen mož ni bil pijanec, ni bil zapravljivec; bil je tih človek, tudi če je bil pijan ni bil nasilen in nevaren", kar je potrdil tudi gostilničar Gogala, ki je še povedal, da se je rajnik svoje žene bal. Nikdar se ni baJial, kar se tako rado pove, da bi svojo ženo pretepava!. Bil je dober gospodar, premožen, tri gozde je imel- za en gozd se mu je ponujalo pol milijona kron, a ga ni prodal. Anton Avsenek je tisti večer slišal rumel. Slišal je grčenje. Hčerka Marija Jane je klicala: "Mama, le fejst ga!" In ona je odgovarjala: "Prav je h...č Ta h...cev dec mora crkniti!" — Lojze Avsenek je tisti večer slisal take. udare >, kakor v mesnici: 8—10 jih je bilo. Ona je prišla ven in rekla: "Sosedje, zdaj pa le pe.p.e in poglejte, kako dec cika!" —Milka Avsenek je videla s-kozi okno v kuhinjo, da je n-cer rajnik držal sekiro v roki, mahal pa nji z njo proti njej in se ji je celo umikal. Slišala je, kako so padali mehki "/biki" v veži. Druge priče so pii-čale, da ga je še pred leti t b neki priliki dvakrat udarila s sekiro po glavi in da se je ni >-žu u lila kri iz nosa.
Razprava, ki je bila čez pr idne prekinjena, se je nadalj >-vala ob 4. popoldne. Zaslišana je bila še zadnja priča, katc .'i je Jančeva pri nekem prepiru izbila edini zob. Porotnikom je bilo stavljenih troje vprašanj in sicer: radi umora, ub >-ja in prekoračenja silobran i. Ves dejanski polož.aj je porotnikom ponovno opisal prvi državni pravdnik Domenico. P >-vdarjal je, da so se taki suro i slučaji zanesli na Kranjsko iz Štajerske, ter povdarjal, da ie treba iste že v kali zadušili. Po govoru zagovornika in po pravdnem pouku predsednika dr. Skaberneta so se podali norotniki v posvetovalnico. Po četrturnem posvetovanju so ::p | vrnili in prvomestnik je pre *i-| tal rezultat, s katerim so poi r-dili prvo glavno vprašanje. Državni pravdnik je predlag?;!, da se Jančevo kaznuje po e<'i-ni kazni paragr. 136 kazenskega zakona. Predsednik je ob tričetrt na sedmo uro preči tal obsodbo. Jančeva je bila obsojena na smrt na vešalih.
Smrtna kosa. V Dolenji vasi ;i?i Ribnici je umrla v staro*?! 73 let gospa Marjeta Stei le, mati našega znanega akad. slikarja in ravnatelja umetniške j Šole "Probuda" v Ljubljani. Pokojnica je vživala vsestransko spoštovanje. Naj v mirno v Bogu počiva.
Smrtna kosa. V Hrastniku 'je umrl veleposestnik Ferdo Roš.
Povezan mrlič v Ljubljanici.
V Ljubljani so potegnili iz Ljubljanice pri Kobijevem s-'kladišču na Ižanski cesti truplo M. Jarea« 56 letnega posestnika iz Črne vasi št. ,1 Barju. Mrtvec je bil cel po*'h < vrvjo, zlasti krepko je bila z vrvjo privezana leva roka na levi, desna pa na desni ro-gi. Samomor je že z ozirom na povito truplo popolnoma izključen in gre le za vprašanje, če se je na Jarcu izvršil umor ali roparski umor. Jarc je baje živel doma v zelo neurejenih rodbinskih razmerah. Na lice je prispela oblastvena komi-
sija, ki je ugotovila dejanski stan. Policija je uvedla obsežna poizvedovanja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo obducirano.
Definitivna meja in drugo. Iz Hotodršice poročajo: Razmejitvena komisija bo v kratkem določala definitivno mejo v logaškem okraju. Menda je ni občine, ki bi bila vsled dosedanje provizorčne meje tako prizadeta, kakor ravno IToted-rštea. Razdeljena je tako, da ima vodovod, tri četrtine najboljšega polja in ves g tfd v f-taliji. Nepregledni so stroški in sitnosti, ki jih ima prebival stvo- z raznimi izkaznicami za prekoračenje meje od italijanskih- pa tudi od naših oblasti. Takšno stanje je nevzdržno. Ni torej nič čudnega, da je ljudstvo že izgubilo potrpežljivost in mu je vso eno, naj bo tukaj ali tam, samo tla je rešeno večnih šikan in nepotrebnih stroškov. Dolžnost na"e razmejitvene delegacije je, tla zahteva pravično mejo tako, da bo cel občinski kataster jugoslovanski.
Kulturno tlelo Čitalnice v Hotedršici vrlo napreduje. V kratki dobi šestih mesecev si je uredila prostorno dvorano z odrom, ki prekaša s svojimi mojstsko naslikanimi kulisami vse okoliške odre. Dosedaj je priredilo že 10 dramatični v predstav, izmed teh 2 združeni s petjem, deklamacijami, recitacijami itd. Tudi knjižnica,ki šteje sedaj nad 500 zvezkov, deluje izvrstno in nudi članom pa tudi nečlanom proti mali odškodnini obilo zdrave duševne hrane in zabave, t i-talnica je strogo nadstrankar-sko, kulturno-narOdno društvo in zasluži občo pohvalo 1.1* vsestransko podporo. Odlomek iz vojaškega pisma. Pišete mi radi onega fanta iz Ljubljane, kateri je umrl tikaj. (Bramlšteter). Res. lahko hi se ozdravil. Godilo se je takole: Imel je baje trebušni tifus. Prvič je padel na vežbi. Komandir čete ga je surovo spravil, kvišku, da je moral z veliko težavo nadaljevati so-kolske vaje. Drugi dan se je javil na "lekarsko pomoč" (k zdravniku), a ga ni hotel narednik vpisati. Odgnal ga je s "švindlerjem". rez par dni ga je na ponovno prošnjo sprejel. Dobil je od zdravnika dva dni "poštede" (opravljal je doma lažja dela). Kmalu so je zopet javil zdravniku, a z l-ravnik ga ni sprejel. Ker je bil pa vedno slabejši, ga je moral zdravnik dati v "ambuhtn-co" (t. j. domača bolnica). Cez dva dni so ga napol mrtvega odpeljali v vojaško bolnico v Belgrad in čez 6 dni je došla telefonična vest, da je u-mrl. Marsikateri se, je že pritožil domu, kako se nam godi, a kaj. ko so šla pisma v koš ali peč. Pred kratkim je koman-dat. bataljona podpukovnik Lazar Popovič prepovedal pisati domu. kako se tu godi. Rekel je še celo, da kdor bo šel tožit domu, da mu gre In
NA PRODAJ
imam 80 akrov obsegajočo farmo v Harriette, Mcihigan, okraj Waxford. Polovica zemlje je že obdelano, druga polovica je pa go-zd.
Farma se nahaja 4 milje od železniške postaje.
Na farmi je hiša v 5 sobami, hlev za 4 konje in 12 krav, velik skedenj za 30 ton sena in razna druga mala gospodarska poslopja, in razno poljede-ljsko orodje. Sredi farmo teče potok z dobro pitno vodo.
Tu raste vse; osobito grozdje, sadje in druga zelenjad.
Za druga pojasnila in ceno se obrnite na lastnika:
Matt Evetz Hariette, Mich.
(Waxford County.)
siabo, bo kaznovan. Vsakdo se mora hvaliti, da se mu dobro godi. Plačila imamo 13.-j0 Din. Pa moramo dati za različne potrebščine 2J> Din. Samo za perilo vsak teden 12 K. Ako su ubije kaka šipa, plakati jo moramo vojaki, kupiti s; moramo krtače za ribati, metij*. Ako hoče kdo pisati dom<i in potrebuje znamko, mori kupiti tudi zavitek in papir C vina obleka je bila skoro vsmi u-kradena.
Kraljica bo porodila, na Bledu. Belgrajski dopisnik poroča, da se je kraljica Marija odločila- da bo za čas poroda bivala na Bledu. V to svrho se vršijo žesodaj detaljne priprave. Naročena sta dva zdravnika —specialista, ki bosta stalno v kraljičini bližini. Poleg tega pripravljajo vse drugo, kar se bo potrebovalo na Bledu Istotako se napelje (če se že ni) iz Belgratla na,Bled direktna telefonsko zveza. V to s-vrlio ,je dal minister pošte ua razpolago najboljšo bakreno žico. V letošnjem poletju namerava večji tlel belgrajski h bogatašev poeatiti Bitni. Zategadelj so tako hiteli, da izvršijo nov telefonski vod Belgrad—Bled.
Slovenec imenovan za škofa v Trstu. Iz Rima se poroča, tla je bil imenovan škofi,m Tr/.aš-ko-koperske škofije dr. Alojzij Fojar, duhovni vodja centralnega semenišča v Gorici,in ki je goriški rojak.
Severova zdravila vzdrzujejo (( zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa^
Balzol
(pr*J zu*ti kot ŽivljfUnki B.ilifcuu) Priporočen za
ueprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 in 85 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.

^J-IJ-r i i M'" * *" ""
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1- odprto
PiSite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu io jkolici naznanjava, da sva od prla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadejo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Gor. Hickory & Marble St-Telefon 455?» Joliet. 111.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5% odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot. 7 Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo vec obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.

IMAM NA ZALOGI PRAVE
L11BAS0VE HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa-tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon PI., Brooklyn, N.Y.

Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v j obče učinkovit pri svojem , delu, ampak pazi tudi na to, ' kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnost 1 stne skrinjice za depozite po } 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891.
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
\Vm. Redmond, predsednik; P. F. McManus. podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
I
Točna in hitra postrežba, zmerne cene
to je ceslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja cmogocuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovaljatvo časih rojakov.
Razun rednih poiiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1.00.
Vloge obrestujemo po	1181 lctO.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.

FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini Wiscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE NEW YORK CITY.
Izseljevanje iz starega kraja je zopet otvorjeno Do 1. junija 1924 pride lahko v Ameriko	*
6426 oseb.
Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike semkaj dobiti, pišite mi takoj, nakar bom jaz za vas vse uredil.
Denar pošiljatve v kraj. Vložili oddelek.
Potniški oddelek.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE. NE SV YORK CITY.
Izvirna pisma iz stare domovine.
(Piše*—ar—) II.
FAUSTRECHT" ALI "NA PEST".
Kako se čudimo srednjeveškemu valpstvu, da je zamogel
kot človek vihteti bič nad u-bogim kmetom in nad kmečko rajo v robstvu plemen itaše v. Žlahtiči v srednjem veku so sedeli pri polnih loncih mesa, pri sodih rajnega vina, pri polnih žitnicah rumenega žita. V krasnih gradovih so se gostili čez mero zmernosti in v družbi cvetoče in zažarele mladine so si plemenataši kratkočasili svoje nasladno življenje. V zlatih kočijah so se vozili v senci košatih drves in nenasitno ihteli po uživanju naslade in pohotnosti, med tem so njihovi robovi in hlapci od lakote umirali v temnih, »zemeljskih ječah, trdnjavskih gradov živi gnili in trohneli na kame-nitih tleh v brezdnih grajskih jec in stokali v obupnih verigah grajskega vlpta . Nežna deca in mladeniči in dekleta z materami in osivelimi starci in starkami so upadlih lic in na smrt izmučenimi udi vlekli pluge in brane na grajskih njivah ob pekočem solncu tiho in molče.Uprti v poljska orodja in upreženi v težke vozove vlekli so poljske pridelke iz njiv navkeber v grad in uspe-hani nosili žita v žitnice nena-sitljivili plemenitašev, grofov in baronov. Nad njimi je pel in žvižgal usnjev bič grajskega valpta, ki je ošabno v smrtni obleki in v širokem klobuku jalial težkega vranca. Plačilo vročega dneva in truda-polnega dela je pogosto zaslužila kmečka para, mladenič ali dekle, mati ali otrok, starec ali starka kmečka trdo ležišče brez večerje lin kozarec votle v smrdljivi, od miši in golazni zaduhli ječi. Večerni zvon v grajski kapeli mu je pogosto pel mrtvaško pesem mesto večerno molitev.'.Delavci, kmet je, — bili so to časi nadčloveškega čuta in obup zanje. In vendar so bili, trajali dolgo vrsto let. Trpeče ljudstvo je z-dihovalo, solzilo -se in prosilo za rešitev. Človek .bi mislil, da so to le sanje in vendar je bila resnica. So li bili ti plemeiiita-ši ljudje in njihovi valpti ljudje, bližnji kmečke raje?
In vendar dandanes za las ni boljše kmečki pari, delavcem v rudokopih in ubogim revežem pri trudu in delu. Stopimo v deželo srednjeveških manir, na zemljo ognjevitih tal ■— v Evropo. Vlade nekaterih graščin so uprav takšne, kakoršni so bili pohotni ple-menitaši v srednjem veku. .Valpti pojedinih vlad so prav po uzorcih srednjeveških val-ptov. V svetovni vojski poglejmo izmučenega vojaka v strelnem jarku, očeta petero sestradanih otrok doma in njegovo ženo in njega sivolasega očeta od slabosti sključeno mater z motiko na celinski njivi. Ni to krasna in resnična fotografija srdenjeveškega k-meta, ki plačuje krvni davek in krivično tlako! Manjšinski narodi v državi močnejšega in vlatlajočega naroda so pravcata kmečka para, ki se trudijo v potu svojega obraza in trpijo do smrti. Plačilo jim je desetina vsega.	' ^tef. V Italiji robuje goriški, kran-ejki in istrski kmet, v Jugoslaviji hlapčuje Slovenec in Hrvat, v Čeh oslov ašk i trpi Slovak, na Poljskem zdi huje Ma-lo-rus, na Angleškem se poti za pravico Irec, v Ruinuniji joče hraber Bolgar in v Turčiji nuiira krščauski Armenec.
Še hujše trpi manjšinska stranka v lastni deželi, med svojimi. Slovencki narod v Sloveniji ima jednake plemiče iz srednjega veka. Tukaj je sred-
njeveške (krivice na cente. De-m okra ta k a stranka z roparsko tolpo" Orjuno pobija ustanovitelje in snovatelje Jugoslavije. Kolje z noži in mori z bombami lastne slovenske sinove. Z revolverji strelja kmete in njihove otroke. To je mogoče le v Slovani ji, V Italiji, v "kulturni državi" fa~ fistje ubijajo svoje brate jih ) oživinsko mučijo, na pol pobijejo in tako onemogle skopi-j >, jim odrežejo glkvo in enostavno pomeeejo v cestne jarke ali v morje. Nepopisno divja ravnajo fašisti z Italijani in trjunci y Sloveniji z onemoglimi brati. Človek bi se vpra-> »1: Je-li mogoč* v; tem elolet ju početi?
Resnično, a žalostno. Kar za tisa turških vojsk skoro mo i-'oče ni bilo, godi se zdaj v Italiji in Jugoslaviji. Jednako se t pfca pravica na raznih kon-iorencah širnega sveta. Svet je splošno podivjan. A ugiblje-jp se UKiepi. Zgodovina uči, t a je v srednjem veku trpin molče premišljeval grozodej-i::ga valpta grajskega. Zgodili se zna, da tudi sedaj, ko v :'ednjem veku, vstanejo trpini, in združeni udarijo po val-]»ih. Lahko jih ukrotijo in obračunajo z njimi. Kmečka vo-l'a in pogum delavcev in jeza t. pinov čez noč lahko izbruhne Ii» vladajoči valpti se bodo valjali v mlakah krvi. V ina-I m se te grozote že gode po Evropi, v večjem pa se lahko začne po celem svetu še pred večerom dneva, ^l.r io moremo i či, da svetovne vojske ni še konec.-Stradajoči in trpeči preklinjajo roke, ki so podpisale piavico do vojske, preklinjajo možgane predrznih povzroči-i ljev svetovnega klanja. Tre-l a pozornosti v obilni meri. I jndska volja ni igrajoči ba-1 nček. Zavlada naj pravica v '»seli državah. Delijo naj se i arov i pravičnosti višjim in j ižjim. Vsakemu gre svoje, v-s ni pa vse.
V Jugoslaviji ali v kralje-,s'vu SHS se ravna napačno. \ ladajoči imajo vse in podlo-f liki malo, ali nič. Bratom j- lovencem dajte Slovenijo, llrvaiom pustite Hrvaško,Ma-i donei naj imajo Macedouijo, Srbi, bratje gospodarji naj ži \ i,jo ko starejši v hiši enega • •četa in naj se vesodijo v edin-jenju treh narodov v kraljest-vu. Tedaj bo zadovoljnost narodov vstopila v državo. Drugače bo šlo tako brez konca in kraja naprej. Vladanje bo j a imelo velikansko coklo pod kolesi vladnega voza, ki bo gazilo še povrhu v groznem .Ilatu ncprodirn^ c(ste. Vla-tlajmo se motlro in edinstveno hi sijalo bo zlato solnce nad svobodnimi državami in pri-
»tno bo ogrevalo narode pri njih presre&iem obstoju. "Faustreelit" proč in pravica naj vlada! Dau se nagibi je k zatonu.—
4 leta v roškem ojetništvi
Piše Josip Grdina,W«at Park, Ohio I
(Nadaljevanje.)
Ponovni težavni načrti za po-vratek v domovino. Pred va žnim odlokom. Trden sklep.
Kozaki so zatem odjahali naprej, ter naa mirno pustili rvojo pot proti domu, kamor .vmo srečno dospeli.
Ko se niizprevidel, da s potovanjem preko Voroneža ne bo nič, tako ,tudi ne s potovali jem preko Moskve, tedaj sem pričel ukrepati drugače. Da bi vrgel puško v koruzo, tega ne. _ Pogum velja, — sem si mislil. Ako tam ne gre, bom krenil po kaki drugi poti: dpmov pa hočem priti na vsak način.
— Zopet sem vzel v roke zemljevid, ter pričel študirati, kod bi jo mahnil! Načrt za potovanje je bil kmalu gotov; odločil sem se potovati čez mes-to.Caricin, o breki Volgi v sa-rotovski guberniji ob meji do-nske pokrajine. Do železnice nu ne bi bilo tako daleč ker je iz Urjurpine držala železnica preko Caricina; od tam bi pač moral precej daleč iti naokoli ob hrovskem morju v Rovstov.
Ko sem se odločil za to potovanje, sem mislil, da najboljše, če grem prej v Urjupino glede informacij o tem potniškem načrtu. Da no bi hodil peš, je gospodar Peter zapre-gel_konja, nakar sva se podala v od kozakov zasedeno že o-značeno mesto. Že med potjo fcvo zvedela novico, da so bas prejšnji dan kozaki vzeli po hudem boju iz boljševiških rok tudi mesto Povorin, glavno železniško križišče.
Dospevši v Urjupino, sera se takoj podal na kolodvor vprašat glede vožnje do Caricina. Tu sera pa zopet žal dobil slabe in formacije; nič boljše, kot v Novohapjorskem; železnica jo blizu Urjupina je bila zelo poškodovana in za promet nerabna; tudi ob tej progi so se vršili boji; celo v Caricinem sasmera, so se boljševiki in donski kozaki hudo bojevali; vendar je bilo mesto še v rokah boljševikov, oblegano od bojevitih donksih kozakov. Tudi na postaji v Urjupini se je videlo, da ni nobenega prometa; nekaj praznih vagonov je stalo na progi ter dve loko-jnotivi brez pare. Vlaki tudi v-sled tega niso mogli voziti, ker ni bilo premoga ali kuriva i: a razpolago.
Tako sem se prepričal, da je tudi po te progi nemogoče potovati domov. Ves potrt sera hodil po urjupinskeni kolodvo .iu sem in tja, opazujoč brezdelne železniške uradnike. Zatem sem se podal na povelj-ništvo donskih kozakov v Urjupini, če bi bilo mogoče dobiti kako uradno potrdilo, ali potni list. Ktopivši v pisarno sem zapazil več zbranih častnikov in kozakov. Bil sem v zadregi, i a koga naj se obrnem? Slednjič sem se vendar ojunačil.da sem stopil pred kozaškega kapitan^, kateremu sem razložil svojo prošnjo.
Ko sem na kolodvoru v Urjupini vprašal onega kozaškega kapitana za pojasnila o potovanju, mi je dotični na kratko omenil, da nima časa ukvarjati se s takimi zadevami,ker ima mnogo nujne j šega posla. Rekel mi je dalje, da ne ve, če je v takih kritičnih časih mogoče izdati potne listine, ker je vse narobe. Pač me je ponovno sprašal, kam mislim potovati, nakar sem mu odgovoril, da v Avstrijo, ker sera vojni ujetnik.
"To bo pa že težko, skoroda nemogoče vsled bojev in drugih slabih razmer." mi odgovori kapitan, ter pristavi: "Avstrijci še niste uradno prosti ujetništva, zato se vam tudi ne more še izdati kake u-ladne listine za potovanje, vendar mi vas ne zadržujemo, ker sovražnosti med nami in Avstrijci ni več; sicer pa imamo dosti domačih vojnih ujetnikov, da sami ne vemo, kako jih bomo preživeli."
Nato sem mu povedal, da z-daj pripadamo k novi državi — Jugoslaviji in ne več k Avstriji.
"Lo pojdite domov na las>t-no (vašo) odgovornost če si npate; mi vam ne moremo v tej zadevi nič pomagati", to| e bilo zaldnje pojasnilo onega iljudnega kozaškega kapita-
tek še prezgodaj, sem jo ubral po mestu vsled . radovednosti. Tam sem opazil cele gruče voj-novjetih boljševikov. kateri so v boju s kozaki pri Povorinu padli slednjim v pe«t; naravno, da si bral z vsakega žalost nad svojo usodo; nemo so zrli pred se; meni so se ti reveži v resnici smilili, ker so bili pri-morani rabiti orožje v bratomorni vojni.
Vojnovjeti vojak je res pravi revež; sem in tja ga vedno preganjajo kot živino od dela na delo; pri tem pa poje bič po njegovem hrbtu; počitka malo, hrana pičla in zanič; vsakdo ima oblast čezenj, ter mora biti vsem slepo pokoren kot lačen pes. Baš vsled tega so se mi ti reveži še bolj smilili, ker sem sam prebridkovskusil vse grozote vojnega ujetuištva.
Med temi ujetniki v Urjupini je bil tudi nek Avsitrijec rodom Poljak iz Galicije; spoznal sem ga p0 vojaški čepici. — Kako je neki zašel semkaj?— sem ugibal sam pri sebi, ter naprosil kozaškega vojaka,-če smem z onim Avstrijcem nekaj govoriti. Na stavljena mu vprašanja je ta avstrijski ujetnik povedal, da je služil pri nekem gospodarju blizu Povorina, koje mesto so donski kozaki dan preje vzeli boljševikom. Tik pred bojem je bil fant primoran voziti s gospodarjem municijo boljševikom; k temu delu ga je prisilil bolj-ševiški komisar in pa njegov gospodar; tako 8e je fant moral ukloniti boljševikom, da je vozil municijo za vojake v boj; s tem se je fant vdeležil boja prisiljeno, kar ni bilo pravilno. Po končanem boju pri. Povorinu so kozaki z drugimi boljševiki vred ujeli tudi tega Poljaka.
Ko je oni dan kozakom razložil, na kak način je prišel, v ujetništvo, so mu obljubili, da ga takoj izpuste na svob<xlo, kakor hitro izvedo ime njego-\ ego gospodarja, ter se prepričajo o resničnosti njegove izjave; zaeno so mu kozaki tudi obljubili, da se mu meti tem časom ne bo zgodilo nič žale-
ko časa bo še, — se ne ve. Pre-vdarjal sem, kaj naj napravim? Končno sem se odloči', da je najboljše pobrati šila io kopita, ter se podali n? potovanje proti domovini, čim preje tem bolje, naj bo kaiKoli lioče; — v Rusiji ne maram biti več vsled neznosni1? razmer. Moj sklep za potovanje je bil trden; da pa ne bi sam potoval,sem sklenil povedati o svoji nameri še drugim tovaršem Avstrijcem, ter jih povabiti domov, da bo potovanje bolj kratkočasilo; kajti po ruskih poljanah hoditi po zimi jc zelo dolgočasno, pa „ tudi nevarno. Ruske vasi so velike, toda daleč narazen druga od druge in če potnika zaloti burja 8 snegom, da mu žamete pot, tedaj je izgubljen; sledi do vasi izgubi, da lahko zaide v napačno smer, krog in krog bebi ravnina in megla. Cesto so j»? I ripetilo, da so potim, ko je sr.tg skopnel našli koga mrtvega na polju ker je zgrešil pot ter zmrznil; poleg tega se pa še volkovi klatijo sem in tja- tako, da potovanje po Rusiji po zimi ni šala.
Svoj sklep o povratku v staro domovino sem povedal štirim Avstrijcem v drugih vaseh, vabivši jih, da naj gredo z menoj. Bilo sita dva Slovenca ter dva Slovaka; vsi štirje
te^a sem načrt o vožnji krat-komalo opustil.
Kako hitro so med tem pote-Jtali dnevi da se je približal napovedani čas za odhod. Dobil sem od vseh tovaršev obvestilo, da ne gredo domov v tej mrzli dmi; dva 6ta prišla osebno do mene, dva sta mi pa to pismeno naznanila. Eden je navajal, da ne gre vsled zime -domov, da je predaleč iti peš v negotovost; drugi se je bal nevarnega potovanja vsled bo-. jev, da bo počakal da se stvar pomiri; tretji je navajal enake vzroke, češ da se boji boljševikov, da ga morda osumijo špi-jonaže in celo u&trele; s temi barbari se ni šaliti, ker ne poznajo postavj človeško življenje jim je le malenkost. Četrti se je istotako izgovarjal- in da se namerava poročiti z neko lepo Rusinjo; vsi pa so mi svetovali, naj nikar ne potujem domov v teh kritičnih časih in mrzli zimi; veleli so mi naj počakam spomladi ko bo toplo; do tedaj se bo morda tse pomirilo. Svarili so me, da sploh ne bom dospel do cilja, da se bom kesal naglice itd. Pri tem si je največ ririzadel Slovak Prokofi, ki je prišel osebno k meni, da naj še počakam. Prigovarjanje mojih tovaršev je bilo tako uspešno, da je le malo manjkalo, da me niso odvr-
:ra.
:a.
N^to sem šel precej ozljevo-ljon iz	stanovanje,
'; je i* sva' r. Vv^darjeni prenočila. Ker je bilo pa za poči
Fant mi je na obširno pripovedoval tudi o krvavem boju */a Povorin, da je ondi padlo dosti donskih kozakov, ker so bili boljševiki na boj dobro pripravljeni. Naravno, da me je fantovo pripovedovanje zelo zanimalo; .toda dolgo se nisem mogel pri njem muditi. Zeleč mu pri tem dober izid sem se zatem od njega poslovil napotivši se po ulicah v pos-lopje prejšnjega načel ni stva vojnovjetnikov.Tam se je namreč nahajala posebna omara za pisma in dopisnice ujetnikov od svojcev. Ker nisem našel ondi nobenega pisma zame, sem jo krenil v prenočišče bolj slabe volje, ker sem imel pri svojem načrtu zopet tako smolo.
Kaj hočem zdaj? — Vse se mi je tako izjalovilo. Edina pot, ki mi je še preostajala, je bila iti jieš celih 200 kilometrov do Kantimirov; drugače si nisem mogel pomagati, kajti ta pot je bila še edina moja rešitev, da zadnjič poskusim srečo. In če se mi še ta pot izjalovi, potem sem pa primoran še nadalje ostati v Rusiji.
V kakem stanju je železnica iz Kantimirova do Rostova, o tem nisem mogel dosti zvedeti. Vprašati pa v Novohapjor-ski in Urjupini, to je pa nemogoče in predaleč. Drugega mi no kaže, kakor odpraviti se na slepo srečo na 200 km dolgo pot.
Ko sem kasneje poizvedoval. v kakem položaju je železnica med označenima krajema, sem čul še precej ugodna oč-ila da ^Npvoga-ined Kan-,
"Rrvci A\*Om VSfl ,'V: ',
so mi obljubili, da pojdejo z (11ni Gd moje namere; poleg tega so me strašili in prigovarjali tudi drugi, da naj še počakam. V teh sitnih okolšči-liah sam nisem vedel, kaj naj ukrenem? Ali naj se jim u-dam, ozir. še počakam? —Res, vsi ti njih nasveti so resnični; težko bo izvesti načrt vsled' zime, pomanjkanja, bojev, dolgo potovanje, slaba obleka in malo denaria. Toda pri tem je pa treba pomisliti tudi na vedno večje kritične razmere v Rusiji to ni nikaka malenkost. — In na misel so mi prišle pri tem -fevangeljske besede o razdejanju Jeruzalema: "Kdor je v Jeruzalemu, naj beži!" Nekako tako se mi je to zdelo tudi o Rusiji; znamenja stiske in bede so se že kazale; krepko sem se otresel teh težavnih misli; strah me je navdajal o-stati še nadalje v Rusiji- vsled tega sem tovaršem in drugim odločno povedal, da grem domov na vsak način, — naj so zgodi z mano kar hoče. Tovaršem sem (»menil, da naj le še v Rusiji ostanejo, da bora odpotoval, četudi sam in da če mi Bog da srečo in zdravje, boni tudi sam že enkrat veselo dospel v rojstno domovino.
(Dalje sledi.)
menoj domov; prosili so me le, da naj jim dam še nekoliko časa, da se pripravijo in premislijo; nato sem jim dal dva tedna odloga; vsakdo mi jc za trdno obljubil, da bo do tedaj pripravljen. Jaz sem med tem delal važne načrte gfede povratka v domovino in poizvedoval o stanju železnice; najtfajši bi jo bil kar popihal, toda moral sem čakati tovar-še, kakor dogovorjeno. Vedno bolj pusto se mi je zdelo pri Rušili; o, kako srčno sem hrepenel ]H> onem dnevu, ko bom vzel slovo od tu! Poizvedo-\al sem tudi glede kakega voznika proti Kantimirovera-pa ni bilo nič; — kar peš bo treba ki in čakati tovarše da se pripravijo.
Med tem ko sem čakal na odgovor mojih tovaršev, ozir. nameravanih sopotnikov iz drugih vasi, sem jaz skušal dobiti od županstva potno listino, ki bi mi dobrodošla pri raznih neprilikah na potovanju. V ta namen sem prosil selškega pisarja Tihon Ivanovi-ča, s katerim sva bila precej znana. Ivanovič mi je obljubil izdelati potni list do nekega večera. Zdaj sem bil pa že bolj korajžen, da dobim vsaj potno listino. Nato sem pričel misliti, če bi se dalo najeti kak voz do Kantimirova; vsak nekaj rubljev odštejemo kakemu k-metu, pa bomo tam; pa sem se pri tem zopet uračunal. Ko sem vprašal kmeta Jeremijo Ospoviča, če bi bil pri volji štiri Avstrijce peljati do označenega mesta K. je zahteval mužik od vsakega po 150 rubljev. Kar roka mi je ušla v lase pri taki ceni. — Potem mi bo ostal^ samo še. borih 50 dolarjev. — Takoj sem izprevi-del, da iz te moke ne bo kruha- ker je vožnja predraga bodisi zame, in za tovarše. Nek drugi mužik je celo zahteval
200 rubljev od vsakega. Vsled • ..... 11
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) S3 priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pri-dit* osebno.
Sastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. 8. E. J.
EMIL BAGHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. f Chicago, HI.
Vse društvene tiskovine
fimii:ovem' iii Rostovem vsa'vj rokah donskih kozakov; koli-[j
!
kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i.t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni reni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Pnri slov. U*t ▼ Ameriki; $2 na l«to.
1006 N. Chicago St.	Joliet, Iliinoij.
=
OTOK ZAKLADOV
Anf leiko »pital R. L. Ste»en»on. Po»lov«nil J. M.
je zak-
(Nadaljevanje.)
Šolnik me je pričakoval pri zadnjem oknu. \W njegova slabost je izginila.: Vjcl je vrv in jo privezal, nato sva začela zopet na vso moč nalagati čoln. Svinjina- smodili k in peče-nee so tvorili tovor, in po ena sablja za sodnika, meno, Red-rutha in kapitana. Ostalo orožje in smodnik smo vrgli v morje v dve in poj niti globok« vodo, tako da smo mogli videti, kako se je lesketalo svitlo jeklo daleč pod nami na peščenem produ v solimi.
Med tem časom je začelo morje pritekati iii ladja seje zibala okoli sidra; Slišali smo slabe kliee v smeiti proti čolnoma, in akoravno smo bili vsled tega brez skrbi glede Hun-terja in Jovea, ki sta se nahajala bolj proti vzhodu, smo morali vseeno hitro odriniti.
Hedruth se je umaknil s svojega prostora v hodniku in skočil v č< lil, ki smo ga potem prepeljali okrog zadnjega dela ladje, tako da bi oilo bolj priročno za kapitanu Smoletta.
"Sedaj pa< možje lieal, -'ali me slikate?"
Nobene&a odgovoru iz pretili jega dela!
"K tebi, Abraham Grav — k h bi govorim/1
Še vedno nobenega odgovora.
"Grav", je začel zopet gospod Smolett nekoliko glasneje '"jaz zapuščam to ladjo in ti ukazujem, da greš s svojim kapitanom. Vem. da si v srcu dober človek in sm^m reči, da tudi nihče izmed ostalih ni tako zloben, kakor se tlela. V roki držim svojo uro; dam ti trideset sekund časa, da se mi prid-ružiš."
Nastal je molk.
"Pridi, moj dobri fant4S je nadaljeval kapitan, "ne obotavljaj se toliko časa. Z vsako sekundo pripravljam v nevarnost svoje življenje in življenje teh dobrih gospodov."
Naenkrat je nastal metež, glas udarec in Abraham Grav je z veliko rano od noža ua'obrazu pritekel h kapitanu, kako pes na živ žganj o.
"Jaz sem z vami, gospod", je rekel.
In v naslednjem trenotku sla on in kapitan skočila k nam v čoln — in odrinili smo in odve-slali.
Kmalu smo pustili ladjo daleč za seboj, vendar še nismo bili na obrežju in v našem ostrogi!. ,
"Peta vožnja je bila popolnoma drugačna od ostalih. Naš mali čoln, v katerem smo se vozili, je bil zelo preobložen. Pet odraslih moa, in trije iz-
nesel seboj, bi morali priti na suho ravno poleg čolnov, kjer so se vsak trenutek utegnili prikazati morski roparji.
"Ne morem ga voditi proti ost rogu, gospod", sem rekel kapitanu. Jaz sem kramaril, on in Redrutli, sta pa na vso moč veslala. "Pritok ga nosi s seboj. Ali morete malo močn4j še veslati ?"
"No, ne da bi potopili čolna", je rekel. "Vztrajati mora te,.gosp<xl, ako izvolite — vztrajati, dokler ne opazite,da plovemo naprej."
Poskušal sem in polagoma spoznal, da nas je gnal pritok še dalje proti 'zapatlu, dokjtr nisem naravnal čolna bolj proti vzhodu ali skoro pravokotno k potu, po katerem bi morali voziti.
"Na ta način nikdar ne pii-demo do obrežja", sem rekel.
"Ako je to edina smer, v kateri moremo voziti, moramo pač voziti", je odvrnil kapi tan. "Držati se moramo proti otoku navzgor. Vidite gospod", jo nadaljeval, "akti bi vozili proti izkrcevališču> je težko reči, kje bi prišli »lo obrežja ne glede na to, tla bi nas utegnili roparji napasti; v tej smeri pa, v kateri sedaj v > zimo, moremo priti iz toka in voziti potem /ob obrežje nazaj."
"Tok je že slab-i, gospod", je rekel Gray.~ki je sedel s jure-
.v . I
"Sedaj lahko nekoliko počasneje vozite."
"Hvala, moj dragi", sem rekel, prav kakor tla bi se ne bilo ničesar zgodilo med nami; na tihem smo se rantreč dogovorili, da ravnamo ž njim, kot da bi bil eden izmed nas.
Naenkrat se je kapitan zobet oglasil in mislim, da je bil njegov glas nekoliko spremenjen.
"Top!" je vzklinil.
"Mislil sem na to", sem tekel, kajti bil sem prepričan, tla je mislil na bombardiranje trdnjavice. "Nikdar ne morejo spraviti topa na obrežje, in ako bi se jim posrečilo, ga ne morejo vleči skozi gozdove."
"Poglejte nazaj, zdravnik"-je rekel kapitan.
Popolnoma smo pozabili na dolgi devetfuntni top in sedaj smo videli na veliko našo grozo petorico lopovov, kako so se sukali okoli njega in odvrgli njegovo suknjo, kakor so imenovali močno smolnato odejo, v katero je bil zavit. In ne samo to; v istem trenutku smo se tudi spomnili, da smo pustili na ladji kroglje in smodnik za top in tla bi mogli z nekoliko udarci s sekiro lopovi vse dobiti v roke.
"Izrael je bil Flintov topni-
je mirno in drže ravnotežje-kadar bo meril." Sodnik jo vzdignil puško, veslanje je prenehalo in mi smo se nagnili na na drugo stran, da vzdržimo ravnotežje, in vse smo izvršili tako dobro, da nismo zajeli niti kapljice vode.
(Dalje »ledi.)
kotiček 'OTROško zdRAVJIT
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA <
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 11. julija ob pol štirih zjutraj po dolgi šest mesečni mučni bolezni umrl,naš ljubljeni brat
J'ohr. Gregorčič
v starosti 41 let. Pogreb se je vršil dne 13. julija s peto črno sv. mašo iz tukajšnje cerkve sv. Antona Pad. na katoliško pokopališče v Blaine, O.
Tem potom se prisrčno zulip valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika obiskovali in tolažili v njegovi dolgi bolezni.
Prav lepa zahvala vsem darovalcem vencev in šopkov ter sv. maš. Zahvaljujemo se v-sem, ki st> obiskovali pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem, ki so se tako obilno vdeležili pogreba.
Srčno zahvalo izražamo društvu sv. Barbare št. 23 K.S.K. J. za darovani krasni venec, in za tako lei>o številno vdeležbo .članov, ki so z zastavami spremili svojega sobrata do groba.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi tukajšnem župniku Rev. Geo. F. Gressel, za krasen govor ob rakvi pokojnega in za ganljive cerkvene obrede.
Še enkrat prav lepa hvala v Še enkrat prav lepa zahval«
NateBMtab	omo pri-
Mtali to*o n	teilanni
ni« ia pouči	M Teeti,
ki M velike v	redno« ti
pnokac sa 00»	eia iaa-
tkeiaoMten.	
Oikrba ia krmi	ite» do-
jan&TT j« vrnil	"»» P«>-
■m s« ni doa ia ta	
narod Takta. Zato w	
na« idi mdn	0 prina-
tati poljudna ia	podrob-
na pojaraita 6 t«a prad'	
metu.	*
ČLANEK	XXII.
Pokličite zdravnika zgodaj.
Zdravirka je treba tak jo obvestit; o bole/ni otroka in mati l>i morala voditi rekord o temperaturi, naglici utripanja žile in dihanja, kašljanja. kričanju, znakih bolečin in splošne znajosti otroka. Zaznomovaiti bi si morala množino in vrsto hrane zav-žite od otroka množine vode, značaja odpadkov in vode, kašljanja in drugih neobičajnih znamenj. Prav posebno vodo je treba prihraniti, da si jo ogleda zdravnik.
Kdar da zdravnik povelja, jili je treba izvesti skrbno in natančno. .Mati si bi morala na kosu papirja zaznamovati sleherni dan uro, ko je izvršila to ali ono podrobnost ter tudi zpisati, če je opazila kak neobičajen pojav.
Ce ni takoj mogoče dobiti zdra\-nrka, se mati lahko posluži neslednjih splošnih navodil: Otrkoa naj se obdrži v postelji, tloklrr znaša njegova toplota več kot 99 in pol stopinje Fahrenheita. Ce je bila bolezen težka naj ostane otrok v postelji še tri dni do enega tedna potem ko je postala njegova temperatura zopet normalna namreč 99 in pol stopinje Fahrenheita. Učinke številnih bolezni je mogoče preprečiti na ta način, da se neprestano skrbi za otroka tekom o-krevanja.
V ZDRAVJU STRAŽNIK, V | BOLEZNI BRANITELJ. j
Če kdo kupi zdravilo danes | in ga hvali jutri lahko rečete j skeptično, da je isto pomaga- j lo le slučajno, ampak če je na; tisoče družin rabilo kako zdravilo 10, 20 ali 30 let in to vedno z dobrim učinkom, potem so ne boste branili reči, da jej zanesljivo zdravilo. In tako so pisali vsi tisti, ki so se vdeležili 4'slogan k on testa", ki ga' je razpisala etoseph Triner j Company, Chicago, 111. Mnogi od teh so poročali, da so podedovali zaupnost v Trinerjevo zdra\ ilno grenko vino od s-j vojih starišev,nekateri) celo od , starih očetov. Prvo nagrado' $50.00 je dobil Mr. Petrak v' Ne\v Vorku za slogan: V zdravju stražnik, v bolezni bra-nitolj", ki povdarja dvojno vlogo Trinerjevega zdravilno grenkega vina: isto učinkuje obrambno če ste pri dobrem zdravju, in odpravi bol, če trpite. V vsem je bilo danih 20 nagrad v skupni svoti $210 in poleg g. Petraka s/) dobili nagrade sledeči Jugoslovani: Mr. Ivan Zupan, Joliet 111. Mr. Johan Bruss, So. Chicago, Tli. ("Delavec, predno na tlelo greš, na Triner j a pozabiti ne smeš!" in Mr. Frank Troha, Barberton, Ohio. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v
_ . y ..	v	V v , Edtm poljsko-slovenski fotograhičen
zalogi. Kupite ga, ce se hočete	atelje v JoiietU( iU.
počutiti ugodno v teh vročih • poletnih mesecih!
(Advertisement.) i
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impcrt?rana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni ra
repo z dvema nožema-----$1.10
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv.........$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110
fantov ---------------.„$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vraeunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo.
Tivoli Studio
NA PRODAJ
Svojega otroka morate ohraniti zdravega in močnega. Zdravje in močnega. Zdravje in razvoj otroka pa sta v veliki meri odvisna od skrbi in hrane ki jo dobiva. Svojega otroka morate kopatti vsak dan ter ga redno hraniti. Ce ga ne morete dojiti, poskusite 1 IlBordenovo Fagle Mleko. To je ena glavnih otroških hran, napravljena i/, bogatega kravjega mleka t«T zdrobljenega sladkorja. Prav posebno za male otroke. Vsepovsod ga priporočajo zdravniki radi njegove kakovostti in enakomernosti. Živeč genreacij je na tisoče ameriških
JOS. SITKOSKI, lastnik
635 E. Jefferson St.	Joliet, IU.
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družin-
kazali sočutje nih dneh. priporočamo, v molitev in blag spmoin.
Žalujoči ostali Frank in Mihael Gregorčič, brata, Josephine Hočevar sestra, Mihael Hoče var, svak, Terezija in Ro-zalija Gregorčič, svakinje. Bridgeport, < >. dne 15. ju 1.1923.
med njih — Treluwney, Red- čar4', je rekel Grav s hripa-ruth in kapitan nad šest cev- vim glasom. Ne glede na vsa-1 jev visoki, je bilo več, nego je . ko nevarnost smo naravnali mogel nositi. In k temu pride i sedaj čoln naravnost proti iz-
vsem, ki so nam pomagali na '»aur. vzgojilo svoje otroke / Bor-, ..	. ' . denovnn r.agle Mlekom, lo so.sto-
kakorsenkoh način in nam iz- rik. ker so jini Kordenovo Eagle naših Žalost- i Mleko priporočili prijatelji in ker so Blagega pokojnika j našli- da j trajno zadovoljivo.
Dejstvo je da postanejo otroci lahko samo prehranjeni tekom dobre hitro rasti. Navidez se zdi človeku.da dosti jedo. a v resnici jim ne dobavlja njih hrana primernih živil. Poskusi, kj so se vršili med šolskimi otroci.so pokazali, da je Fagle Mleko zelo u-spešno pri zdravljnju slabo phehranje-nili otrok. Vsak otrok mora iineti en-eržijo katero dobavlja Fagle Mleko. Maali otrok naj dobiva po dve. veliki žlici Fagle Mleka na dan, raz-I redčeni v treh četrtinah čaše mrzle : vode. Dajte mu ga predpoldne ali
__• 1 pa popoldan poleg drugih jedi. Sja-
i«	rejši otroci ga pogosto ljubijo zmeša-
Dobro mu je izracunil. ncJKa z ^,,r.aie0m sadnimi soki, s-Mlacli pisarniški klerk je ob tepenitn jajcem in začimbami.
Novem letu zaprosil svojega Prečitajtc te "^Tke vsaki teden gospodarja za povišanje pla- i pazljivo ter jih prihranite za bodočo če. Gospodar mu je prošnjo otl- rab°. bil, češ, da ne zasluži ni kakega povišanja plače, ker lansko leto sploh ni nič delal. 'Kako to?' ga vpraša klerk. "Torej le računajte z menoj vred: Leto je štelo 365 dni; v
po jako ugodni ceni
imam dve loti v obče znani slo- ske shk*> P°rf"c
. .	».. • t» i j i tki razne sllke vse" kombinacij. V zalo-
venski naselbini Koekdaie, Ul. gl imamo tudi lepe cfcvirje.
blizu Jolieta. Lote se nahaja-	-*
jo na Belleview Ave. in Fi>c-
her St. ne daleč od cerkve sv. ( ^ancmor *
vtlckiu™"""^ Bu<1!parka Ali pridejo vaši
Vprašajte za ceno in druga TOJ3 ki v Ameriko.
1 Konzul Z. D. sedaj prejema prošnje za potne liste in vizume za letošnjo kvoto. CUNARDOVA plovba je najhitrejša na svetu. Potniki za Cunard ne čakajo na parnik. ker Cunard oddaja vsakih ; par dni.
Cunard Line je odredila vse potrebno v Jugoslaviji, da pomaga potnikom, jim prihrani stroške in gredo direktno na parnik. Ta potsrežba je brezplačna.
Za nadaljna pojasnila vprašajte priagentu.
CUNARD, LINE I' 140 N. Dearborn *" Chicago, IU.
pojasnila pri:
Barbari Starasinich, 921 N. Bluff St.
Joliet, IU.
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu se toplo priporočani za popravila raznih muzikalnih inštrumentov, bodisi že na pihala, ali strune; sploh vse, od orglic do največjih cerkvenih orgelj. Delo garantirano.
Mihael Gregorič, 505 Elm St. Calumet, Mich.
POZDRAV
Dne 12. julija sem se z več
svojimi prijatelji mudil na
kratkem obisku vvToliet,
i. v .	, pri tej priliki bi bil rad obis-
tem času ste^spali po 8 ur na , . „ J 1 v ... i i	v 1. • ,«« j • kal se ve<*. svoiih znancev, pa
dan, kar znaša skupaj 122 dni; -	J	•
torej ostaja od tega časa še 243 dni. Vsak dan niste delali,
mi vsled kratkega časa ni bilo
mogoče, ker sem se moral do-
...........___
bila popolnoma mokra, predno smo prišli kakih sto korakov daleč.
Kapitan je odredil, da smo
proti Hispanioli in smo tako tvorili tarčo kakor vrata kakega skedanja. Videl in slišal sem, kako je
pripravili &>ln v pravi položaj oni lopov z obrazom, rdečim od In sedaj je ležal nekoliko bolj žganj* izpustil na tla krogljo. ravno. Toda vseeno smo težko dihali. Na drugi strani je morje zopet pritekalo, močan, va-
lujoč tok je tekel skozi zaliv proti jugu in proti morju skozi proti jugo in proti morju skozi preliv, po katerem smo zjutraj dospeli. Celo majhni vali so bili nevarni našemu preobloženemu čolnu; najhujše pa je bilo ker nas je tok zanesel iz našega pravega pota in od našega izkrcevališča za predgorjem v stran. Ako bi pustili, da bi nas
( "Kdo je najboljši strelec?" je vprašal kapitan.
"Gospod Trela\vney", sem rekel.
"Gospod Trelawney, prosim, ali morete ustreliti euega teh mož, Handsa, ako mogoče", je rekel kapitan.
Trelawnev je bil hladen kot jeklo. Pogledal je na ponvico svoje puške.
"No", je za vpil kapitan, "počasi s to puško, gospod, si-per.prevrnete čoln. Vsi naj sto-
(lunch) ste imeli vsak dan poldrugo uro odmora, kar znaša 23 dni. ostane še 46 dni. V-sako soboto popoldne ste ime-
li prosto; to znaša zopet 26 dni in ostane še 20 dni. Lansko leto ste imeli dva tedna počitnic; ostane samo še 6 dni; to so postavni prazniki: Novo leto, Kinčanje grobov, 4. julj, Delavski dan, Zahvalni dan in Božič; ta čas smo imeli pisarno zaprto."
Težave so za možgane toliko, kolikor je vežbanje za telo.
Ne žaluj preveč nad pretek lostjo in ne straši se preveč pred bodočnostjo.
jega brata Franka v Chicagu, katerega že dlje časa nisem videl. Vsem skupaj kličem: Živeli! Imejte se dobro in na svidenje !
S pozdravom
Josip Ilijaš, (Ellis) 3026 So. Turner Ave.
Chicago, 111.
NA PRODAJ
sta dve loti 40x120, na Mo-raii St. in N. Prairie Ave., Joliet, 111.; jako pripravni za z-gradbo hiš. Loti sta oddaljena dva bloka od "\Vilcox St. poulične kare.
Vprašajte za ceno na
107 Walsh St.
Joliet, IIL
na počitnice zglasite se gotovo v naši banki, da boste zamenjali svoj, za počitnice določeni denar, v potniške čeke. (Traveler.s Checks).
Te čeke lahko ravno tako rabite kot gotovi denar sirom sveta. Nili1 Je drugi jih ne more vnovčiti (zamenjati) kot sami vi. Označeni čeki so najbolj varen in prikladen način lastovanja denarja. Mi izdihamo take čeke v vseh poljubnih vam zneskih.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00
liiiiisis?
m&T