Januarr 2005
Številka 1 Letnik VI
Novice iz Moravš
doline
OBČINA MORAVČE '251 MORAVČE, TRG SVOBODE
trn rsimmnmmmn
domač kruli najavorovi mizi
Knjižnica Domžale Ljubljanska 58
'230 Domžal
MOJA DOLINA NA DLANI
Koline - domači praznik
H
KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV
- sobota, 29.01.2005, ob 19.uri abonmajska predstava »LUMPACIJ VAGABUND« v izvedbi dramske skupine KID Limbar
- nedelja, 30-01.2005, ob 16.uri PONOVITEV
- petek, 4.02.2005, ob 19.uri osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
- torek, 8.02.2005. ob 17. uri OTROŠKI PUSTNI ŽIV-ŽAV
- nedelja, 13.02.2005, ob 16. uri gledališka predstava »Drugačnost nas bogati«
Predstava v izvedbi članov gibanja »Vera in luč« Skupina »Vera in luč« sodeluje z osebami, ki so telesno ali duševno prizadeti. Skupina ima v svojem programu različne aktivnosti. Tako je skupina iz Štepanjskega naselja v Ljubljani pripravila poučno igrico »DRUGAČNOST NAS BOGATI«. S to predstavo želijo dokazati, kako je svet lep tudi, če si drugačen. Vstop prost. Prostovoljni prispevki.
- sobota, 26.02.2005, ob 19.30 abonmajska predstava »PORŠIJA KOKLIN« v izvedbi dramske skupine KD Mirna na Dolenjskem
sobota, 29.01.2005
LUMPACIJ VAGABUND - Trije vaški veseljaki so na lotu zadeli veliko vsoto denarja.Vsi vidijo v tem brezskrbno življenje in srečo. Dogovorijo se, da se vidijo čez eno leto in pogledajo, kako so naložili svoj denar in kako jim je bogastvo spremenilo življenje. Je res za srečo potreben denar?
Abonmajska predstava v izvedbi domače gledališke skupine KID Limbar.
sobota, 26.02.2005 PORŠIJA KOKLIN
To je drama v kateri se prikaže primer odnosov v sodobni družini in družbi, ko postaja vse (ne)hote čedalje bolj razvrednoteno, kar ni materialnega. Predstava pokaže na eni strani čustveno in na drugi strani racionalno komponento življenja, ki sta med seboj povezani. Človeka se pokaže brez občutka za ljubezen, toplino, kot nebogljenega in praznega. To je svet o dobrem in slabem. Gostuje dramska skupina Mirna na Dolenjskem.
Vse predstave so za abonma 2004/05 in /zven. Predprodaja vstopnic pri M-marketu in Centru Resnik ter eno uro pred predstavo v avli KD.
PUSTNI ZIV- ZAV
V torek, 8.02.2005, bo ob 17. uri zabavna prireditev za najmlajše. Otroški pustni ŽIV-ŽAV.
Zaželjeno čim več mask. Dve uri zabavnega programa z glasbo, zabavnimi igricami, in animacijo klovnov. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene s sladkimi in vitaminskimi dobrotami. VSTOP PROST.
POČITNIŠKE FILMSKE MATINEJE
V času zimskih šolskih počitnic bosta na sporedu dve filmski predstavi.
• V torek, 1.marca, ob lO.uri risani film za učence nitjih razredov in najmlajše.
• V četrtek, 3.marca, ob lO.uri filmska predstava za učence višjih razredov, dijake in vse tiste, ki si želijo popestriti počitniške dni.
Vse predstave so izbrane po izboru mladine. Naslovi predstav bodo objavljeni na lokalni TV. Ogled predstav je brezplačen.
////////////////////^
Dve ženski, en moški- zaplet nujen
Druga predstava v izvedbi Gledališča Ljutomer je dodobra nasmejala gledalce, saj je polna nepričakovanih komičnih zapletov in številnih zapletenih medsebojnih odnosih. Predstava Med dvema ognjema, med katerima se je znašel glavni igralec, ker je bil, se ve iz. usmiljenja do žensk, poročen kar z dvema hkrati. Dokler ni začel zamujati s prihodi iz "službe " k eni ali drugi ženi, je sladko življenje teklo kot po maslu, iz. enega objema, je hitel v drugega. Vsaka laž. pa ima kratke noge, zato tudi dvojnemu možu ni prizaneseno in se ujame v lastne spletke, ko mora priznati obema ženama, daje z njima poročen, vendar pa mu žal nobena noče verjela. Zgodba se konča s priznanjem, ne pa z. rešitvijo problema. In sporočilo'/ Tako je pač, kdor hoče sedeti na dveh stolih, se mu rado zgodi, da pade mednju.
M A L, joto Miha Kokalj
Novice iz
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Spoštovani!
Večkrat se zgodi, da nas kdo povpraša, zakaj nismo ničesar napisali o kom, ki je praznoval visok življenjski jubilej, obletnico ali pa se je s čim drugim izkazal. Z veseljem bi, če bi vedeli, zato vas naprošamo, da uredništvo o takšnih osebnih dogodkih obvestite, da vas bo ena izmed dopisnic obiskala in pripravila kratek pogovor z vami. Večkrat smo že poskusili z različnimi pristopi, pa se je tudi največkrat zgodilo, da ste odklonili obisk ali celo objavo že potem, ko smo prispevek pripravili. Mi smo pripravljeni beležiti v našem časopisu tudi o tem, le sporočite nam vašo pripravljenost. Prav tako pa vas obveščam, da je Katarina Petere sprejela funkcijo pomočnice urednice, za kar se ji še posebej zahvaljujem. Za enkrat bo skrbela za oglaševanje, zato se z vprašanji v zvezi s tem obračajte kar nanjo.
Tudi tokrat Novice prinašajo obilico zanimivega branja, zato le veselo na delo.
Nasvidenje do prihodnjič, Bernarda Mal, odgovorna urednica
Moto klub Rokovmači iz Lukovice vabi na
ZIMSKI MOTO TABOR
Sobota, 12. februar ob 16. uri. smučišče Kandrše - Vidrga
Živa glasba skupine Pr'jatli in Red House. dober golaž in kuhano vino niso
edini razloči za vaš obisk. Tabor bomo popestrili z zimskim tekmovanjem v paralelnem slalom spustu s pležuhi. zato vabljeni vsi zainteresirani tekmovalci k prijavi oziroma izdelavi svojega Pležuha. Ueč informacij o pravilih tekmovanja si lahko »pribrskate« na naši spletni strani www.mkrokovnJaci.com ali pokličite Anžeta (031/258 370J.
Dobrodošli vsi tekmovalci, navijači, gledalci, ljubitelji dobre glasbe, okusne hrane in pijače ter vsi. ki se radi poveselite v dobri družbi!
Kulturno in športno društvo Peče vabi na koncert ansambla Toneta Rusa. Prireditev bo v soboto, 29.1.2005, ob 19. uri v gasilskem domu v Pečah. Obeta se večer dobre glasbe in humorja, v odmoru pa se nam bodo predstavili mladi harmonikarji. Vabljeni!
OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB MORAVČE
Vabilo k pristopu
OZB Moravče želi pomladitev članstva, zato vabi nove člane v naše vrste. Pristopne izjave dobite pri tajniku OZB, tov. Anteju Pajku, Vegova 13, Moravče ali zaprosite za pristopno izjavo po telefonu (01) 723 12 48.
Upravni odbor OZB Moravče - Jote Kveder, predsednik
Mali oglasi
Ugodno prodam 3,50 m železne STOPNICE z okrasno ograjo za 20.000 SIT. Tel, 7231 455
Zaposlim MIZARJA za nedoločen čas. Mizarstvo Avbelj Milan s.p. Moravče, tel 041 641 446.
V ponedeljek 7. februarja, ob 20.00
v ČJadiUkem oomu na \>rh-|?o(jah. \>dto|a brezplačen, kostum obvezen.
\<tub mlaoih vabi Vde atare in mlab-e pustne veseljake.
Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 25. februarja. Vaše prispevke pričakujemo do 9. februarja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj. <---^
Novice iz Moravske doline
28. januar 2005, Letnik VI, Številka 1 Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet Martin Rebolj (predsednik). Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal. E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.« Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Petere, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki.
V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovane občanke in spoštovani občani
Pretresla nas je presunljiva novica, da sov .IV Aziji rušilni cunamiji opustošili številna mesta, povzročili preko dvesto petdeset tisoč smrtnih žrtev, tudi zelo veliko otroških, na milijone pa jih je ostalo brez družin, brez. imetja. Uničujoči valovi so na posnetkih obšli svet in državniki ter tudi posamezniki so že ponudili in poslali svojo pomoč.
V naših krajih potres, ki smo ga čutili v teh dneh, k sreči ni
bil rušilen. Najbrž, pa smo se vsi ob teh dogodkih spomnili na ljudi, ki čutijo kakršno koli stisko. Ni obvezno, da je ta tako odmevna. Mogoče je vsakdanja, rešljiva, a rešitve ni videti, dokler jo Občinski svet ne bo uvrstil v Občinski proračun, ki ga bomo sprejemali za leto 2005.
Praktično je polovica zime že za nami. Marsikdo je razočaran, ker prava snež.ena zima pripravi drugačno vzdušje, posebno otroci so prikrajšani za zimske radosti. Za mnoge, ki morajo s skromnimi prihodki skrbeti zraven še za ogrevanje, pa je verjetno upanje, da se bo mogoče dalo nekaj denarja prihraniti. Tudi sam sem takega vremena vesel, ker upam, da bomo prihranili na zimski službi.
Odločil sem se, da vam v dveh nadaljevanjih predstavim, kako nameravam delovati.
- Tako, da vzpostavimo v občini resnično samoupravo, to pomeni, da smo župan, svetniki in še posebej občinska uprava uslužbenci občanov.
- Tako, da ne »čakamo« na Evropo, ampak da si sami, s svojimi močmi najprej uredimo prijeten dom, vsem občanom, ne le v centru ampak v vseh predelih, tudi v najbolj oddaljenih ali težko dostopnih, kar pomeni vodo, elektriko, cesto do vsake hiše. Tega nam ne bo dala »Evropa«. Za to bomo morali poskrbeli sami.
- Tako, da zagotovimo pravno delovanje občine. To pomeni spoštljiv odnos občinskih uslužbencev, svetnikov in župana do vsakega občana. Vsaka prošnja, pritožba ali predlog mora dobiti spoštljiv in primeren odgovor. Vloge občanov
Delavno srečanje 2 županom
Za soboto, S.januarja 2005, je predsednik Krajevne skupnosti Peče Franc Avbelj sklical sestanek krajanov KS Peče. Zbralo se je kar veliko število krajanov iz. vseh vasi in zaselkov krajevne skupnosti. Prisoten je bil tudi župan Martin Rebolj. G.Avbelj je vse seznanil z letnimi plani iz zadnjih nekaj let, ki pa so z. nekaj majhnimi izjemami žal ostali neizpolnjeni, saj je v naši krajevni skupnosti še vedno mnogo neurejenih in neasfaltiranih cest, tudi vodovoda še ni povsod, javne razsvetljave še nimamo, čistilne naprave tudi ne... Prisotne pa je predvsem zanimalo, kako bo z letošnjim občinskim proračunom oziroma koliko sredstev lahko pričakujemo v naši KS. G. Rebolj je pojasnil, da so sredstva zelo omejena, da je želja mnogo preveč, da bi jih lahko uresničili. Kljub temu da se vsakemu posamezniku njegov problem zdi največji, bo moral Svet Krajevne skupnosti Peče pripraviti plan, ki pa naj bi bil resnično okleščen le na najnujnejše. Vsekakor bo to zelo težka naloga.'
JELKA LALIČ
moramo rešiti v zakonskih rokih ob spoštovanju sprejetih pravilnikov, sklepov, odlokov in statuta občine, zakonskih in ustavnih pravic občanov.
Zavedam se, da to ne bo lahko, saj sem to spoznal že ob nastopu županovanja. Premagati bo treba sebičnost in vzvišenost. Novemu vodstvu povsod dajo 100 dni časa, da se vpelje, da pregleda podedovano. Jaz tega nisem dobil, pa nič za to. Prav pa je, da se ve.
Spoštovane občanke in občani, seznanjam vas še:
Že v naslednjih dveh mesecih bomo nekaj stvari postavili na svoje mesto. Proti koncu gre postopek z.a zaposlitev nove direktorice občinske uprave, ki je pravnik. V pripravi je pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi.
Gotovo se sprašujete, kako gre delo Računskemu sodišču, kije za 22. december 2004 napovedalo svoj prihod. Težko je reči, kaj gaje zadržalo, a doslej ga v Moravče še ni bilo.
V lanskem letu je bilo nepravilno podeljeno vzdrževanje lokalnih cest. Po odloku bi se to moralo podeliti na osumi koncesij. Tak, pravilen način, bomo uvedli.
Za danes naj bo dovolj. Rad bi se še zahvalil vsem, ki se oglašate pri meni, me seznanjate s problemi. Majhna sredstva so nam pustili, zato moramo stopiti skupaj in rešiti najnujnejše.
MARTIN REBOU, župan
Občina Moravče		
		
Kulturni dom		
vabi vse občanke In občane		
v petek, 4.02.2005,		
na osrednjo občinsko		
prireditev ob slovenskem		
kulturnem prazniku.		
Ob 19. url otvoritev razstave		
umetniških fotografij Silva		
Slaparja.		
Nato v dvorani KD prireditev		
z bogatim kulturnim		
programom, ki ga pripravljajo kulturni delavci		
v občini.		
Slavnostni govornik na prireditvi bo direktor		
Knjižnice Domžale g. Marjan Cujtman		
4
Novice iz
Poročilo z 18. seje Občinskega sveta Občine Moravče
POTRDILI REBALANS PRORAČUNA ZA LETO 2004
Občinski svet Občine Moravče se je 16. decembra zbral na osemnajsti seji. Svetniki so obravnavali: povišanje cen v Vrtcu Moravče, določili novo izhodiščno vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in gradbene cene za leto 2005, imenovali nadomestne člane v odborih in komisijah Občinskega sveta, rebalans Proračuna Občine Moravče za leto 2004, z dnevnega reda pa so umaknili sklep o urejanju pogrebne dejavnosti v Moravčah.
Sejo je po pooblastilu župana vodil svetnik Stanislav Ravnikar. Svetniki so potrdili povečanje ekonomske cene za Vrtec v Moravčah za 10 % za prvo starostno skupino in za 5,01 % za drugo starostno skupino. Nova ekonomska cena za prvo starostno skupino znaša 75.299,00 SIT in za drugo starostno skupino 56.866,00 SIT. Nova cena velja od 1.12.2004 dalje. Iz obrazložitve je razvidno, da bo ta ekonomska cena kljub povišanju še vedno med najnižjimi v državi. Potrdili so predlagano povišanje izhodiščne vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2005 iz dosedanji 0,35 SIT na 0,36 SIT, za nepozidano stavbno zemljišče pa ostane vrednost točke nespremenjena. Izhodiščna povprečna gradbena cena za en kvadratni meter stanovanjske površine za povprečno kategorijo komunalne opremljenosti za leto 2005 na območju celotne občine Moravče znaša 188.560,00 SIT.
Imenovali so nadomestne člane v odborih in komisijah Občinskega sveta Občine Moravče. Martina Rebolja, kije bil izvoljen za župana, je nadomestil Rajko Vavpetič. Umrlega svetnika Alojza Cerarja pa Žarko Rudolf. V odboru za kulturo je Rajka Vavpetiča nadomestila Vojka Rebolj.
Razrešen je bil tudi predsednik nadzornega odbora Dušan Grošelj in na novo imenovan Boštjan Šmuc. Župan je predlagal sprejem sklepa o urejanju pogrebne dejavnosti v Moravčah. Svetniki so se po razpravi odločili, da se predlog umakne z dnevnega reda in pripravi predlog Odloka o pogrebni dejavnosti, katerega bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej.
Župan je na podlagi Zakona o javnih financah, Zakona o financiranju občin in Statuta Občine Moravče predlagal Rebalans proračuna Občine Moravče za leto 2004 po skrajšanem postopku. Rebalans proračuna je bil potreben zaradi izpada nekaterih prihodkov in s tem potrebne uskladitve odhodkovne strani proračuna, kakor tudi prerazporeditve finančnih sredstev med proračunskimi postavkami, ker so med letom nastale večje obveznosti, kot je bilo predvideno v planu proračuna. Svetniki so razpravljali o rebalansu in od župana zahtevali, da gradivo dopolni s podatki o neplačanih pogodbenih obveznostih za leto 2004 in plačilu pogodbenih obveznosti v letu 2005 ter sklenili, da se seja občinskega sveta prekine in nadaljuje 22.12.2004.
Poročilo z nadaljevanja 18. seje Občinskega sveta Občine Moravče, dne 22.12.2004
Svetniki so obravnavali Rebalans proračuna za leto 2004. Pred tem pa so sprejeli amandma, ki gaje vložil prvopodpisani Janez Prašnikar v višini 3,300.000 SIT za postavko športni center. Sredstva so bila iz. postavke z. rebalansom prerazporejena, nato pa z amandmajem vrnjena na postavko. Po obravnavi je Občinski svet sprejel Rebalans proračuna za leto 2004 po skrajšanem postopku.
V nadaljevanju so svetniki zavrnili dovolitev raziskav za gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov na območju Občine Moravče. Občina Domžale je posredovala predlog deležev za donacijo, s katero bi nabavili gasilsko lestev, dolgo 33 metrov, vredno 100 do 120 milijonov tolarjev. Lestev je potrebna pri reševanju z višin in pri gašenju požarov na objektih z večjo tlorisno površino. Po obrazložitvi predsednika Gasilske zveze Moravče so svetniki izglasovali, da občina Moravče prispeva 1 % delež in ne 2 %, kot je predlagal pripravljalec predloga. Občinski svet je sprejel informacijo o podpisu pogodbe med JKP Prodnik d.o.o. in Mestno občino Celje o odlaganju smeti v odlagališču Bukovžlak v Celju.
B.B..
ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
Povabilo k sodelovanju
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in JO. člena Pravilnika o priznanjih Občine Moravče vabimo vse občane Moravč, društva, podjetja, zavode, da do vključno petka, 18. februarja 2005, do 12.00 ure pošljete Občini Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče svoje predloge za dodelitev občinskih priznanj za:
- častnega občana,
- plaketo občine,
- priznanje občine.
Naziv častnega občana občine se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju.
Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Priznanja lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja.
Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke:
1. podatke o predlagatelju
2. vrsto predlaganega priznanja občine
3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja
4. obrazložitev k predlogu
5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi
Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku. Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite na tel. 7231 098, kontaktna oseba je Marjan Bricl.
Občinska uprava Občine Moravče
Moravske doline
5
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Občinski odbor Moravče
JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE MORAVČE
Turistično društvo Moravče v skladu s svojim letnim delovnim načrtom razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov v občini Moravče.
Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Spominke bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija.
Na natečaju lahko sodelujete s spominki ali idejami za spominke, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo Občino Moravče in jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo ter so prvič javno predstavljeni.
Strokovna komisija bo upoštevala pri ocenjevanju naslednje kriterije:
- umetniško-etnološka vrednost (prenos in nadgradnja),
- turistična promocijska vrednost (predstavitev geografskega področja, občine, krajev, vasi),
- uporabnost, dekorativnost,
- tehnološki proces (ročno, strojno izdelovanje),
- komercialna vrednost.
Avtorji spominkov, ki bodo v skupni oceni, glede na vsa ocenjevalna merila, dosegli prva tri mesta, bodo prejeli denarne nagrade. (Podrobnosti o nagradah bomo objavili v prihodnji številki Novic iz Mor, doline.)
Spominke za natečaj bodo sprejemali na Občini Moravče (vložišče) do 30. aprila 2005.
Vsakemu vzorcu, zaprtemu v škatli do ocenjevanja, mora biti priložena zaprta kuverta z napisom NA TEČAJ - TURISTIČNI SPOMINEK, z naslednjimi podatki:
• ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
• ime izdelka,
• kratka opisna predstavitev izdelka,
• dve fotografiji spominka v velikosti 15x10 cm,
• izjava, da je spominek prvič predstavljen,
• izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini,
Pri prevzemu spominka se avtor izdelka in izdelek označi z enotno šifro, ki jo obdrži do konca razpisa.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva Moravče.
Turistično društvo Moravče bo najbolje ocenjene spominke razglasilo v glasilu Novice iz Moravske doline.
Turistično društvo Moravče bo za vse prispele spominke organiziralo razstavo, za izbrane in nagrajene spominke pa bo po svojih zmožnostih organiziralo promocijo.
Turistično društvo Moravče si pridržuje pravico, da se nagrade ne izplačajo, če izdelki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisa.
Za podrobnejše informacije v zvezi Z razpisom lahko pokličete tel. 041 326 292 (Danica Jančar)
za Turistično društvo Moravče Danica Jančar
Novice iz Evropskega parlamenta
12. januarja je Evropski parlament z veliko večino glasov sprejel poročilo o pogodbi o Ustavi za Evropo.
Naš predsednik Borut Pahor, ki je med drugim tudi član Odbora za ustavne zadeve, je v razpravi sodeloval in v svojem govoru poudaril med drugim: »Danes imamo priložnost, da pošljemo to ohrabrujoče sporočilo, sporočilo o nenadomestljivem pomenu evropske ustavne pogodbe za bolj demokratično, bolj uspešno in bolj enotno skupnost državljanov in držav, ki je prvič v zgodovini po mirni poti združila skoraj pol milijarde ljudi.«
Občinski odbor ZLSD Moravče
N.Si
Nova Slovenija
V decembru nam je zagodla inter-netna povezava z Novicami, zato ni bilo decembrskega članka Nove Slovenije. Tako vam šele sedaj želimo zdravo in uspešno novo leto.
Hkrati pa čestitamo tudi Francu Capudru, našemu novemu poslancu v Državnem zboru, potem ko je Janez Drobnič postal minister za delo, družino in socialne zadeve. Vsem, ki ste ga na volitvah podprli, se N.Si iskreno zahvaljuje. Njegovo delo in delo evropske poslanke Ljudmile Novak bo zagotovo pomembno vplivalo na življenje v naši občini, če bodo le lokalni oblastniki pripravljeni z. njima sodelovati. Gospod Capuder predvideva, da bo za občane občine Moravče dvakrat mesečno na razpolago v poslanski pisarni v Moravčah.
Tudi naša evropska poslanka Ljudmila Novak je imela kot prva slovenska poslanka poročilo v Evropskem parlamentu. Poročala je o Evropasu, kije naletel na zelo ugoden odmev v vseh članicah EU. Se naprej se zavzema tudi za ohranjanje kulturne dediščine, kar je dokazala tudi s sponzoriranjem knjige Leona Lavriča Odsev blišča moravških gradov, ki jo je predstavil na novoletnem sprejemu na gradu Tuštanj.
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujemo dosedanji direktorici občinske uprave, gospe Sonji Vraz, za njeno vestno in odgovorno delo na tem mestu. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in s pripravljenostjo pomagati občanom sije kljub nenehni izpostavljenosti prizadevala za dobrobit vseh občanov.
OO N.Si Moravče
Poslanska pisarna Državnega Zbora RS v Moravčah
Poslanec Nove Slovenije mag. Franc Capuder bo v februarju v Moravčah odprl poslansko pisarno. Delovala bo v sejni sobi občine Moravče, Vegova 7 (nad trgovino TUŠ). Pisarna bo odprta vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 18. do 19. ure. Prvič bo pisarna odprta v ponedeljek, 21. februarja 2005. Vabijeni, da poslanca obiščete in mu posredujete svoja vprašanja, predloge in pobude.
6
Novice iz
PET MINUT S SVETNIKOM
Francem Capudrom
N.Si, svetnik prve in tretje sestave občinskega sveta poslanec v
državnem zboru
Ljudje sanjamo o marsičem. Morda ste tudi vi sanjali o 1 politični karieri v državnem vrhu.
Vselej sem si zastavljal le realne cilje, brez. sanj. Niti pomislil pa nisem nikdar, da bi bil politik v samem državnem vrhu. Če si delaven in aktiven na različnih področjih, te življenje samo prisili, da začneš še bolj trdo delati in uspeh je vselej posledica teh dejanj.
Ko si v letih, veš, kaj je prav, prej pa »čez jarek skačeš, kjer je most...«
Že kot otrok sem kar precej delal in le s težavo sem prepričal starše, da sem smel hodili v glasbeno šolo in da to ni zapravljanje časa. Delovne navade so mi ostale, obrestovale pa so se mi velikokrat.
Namesto skakanja čez. jarek mimo mostu pa sem se raje lotil študija »postavljanja in trdnosti« mostov. Diplomiral sem iz gradbeništva. Ta diploma mi je prinesla celo Prešernovo nagrado. V isti smeri pa sem nadaljeval tudi z magistrskim študijem in se zaposlil v gradbeništvu.
Človek ob prelomnih dogodkih marsikaj pričakuje.
Razen tega, da moram zapustiti svojo službo, ki jo imam zelo rad, pričakujem, da bo to v korist občanov. Upam, da bo vodstvo občine znalo izkoristiti izjemno ugoden trenutni položaj. Tudi v evropskem parlamentu imamo domačinko, gospo Ljudmilo Novak. Izjemna situacija, izjemni uspehi, če bo posluh za združitev v prizadevanjih za čim boljšo ureditev na vseh področjih političnega in gospodarskega delovanja. Akcije posameznikov ne morejo obroditi tega, kar lahko naredimo, če prisluhnemo ljudem in skupaj delujemo v njihovo dobro. Izogibati se moramo osebnih omejitev. Združeno znanje in želje je garancija za zadovoljne občane. To si moravški občani zaslužijo po številnih razočaranjih, ki so jih doživeli skozi pretekla desetletja. Akcijske rezerve torej so, potrebe in želje pa tudi. Če bi bil razvoj občine usmerjen v smer enakomernega pridobivanja infrastruktur, bi bilo napetosti manj, ljudje bi bili bolj zadovoljni, marsikatera aktivnost pa bi bila izvedena tudi s strani občanov. Ta smer razvoja bi potegnila tudi podeželje na »voz napredka«. Ljudi na kmetiji je treba vodili in jim dati možnost, da se promovirajo, bolje prodajajo in uveljavijo z. lastnim delom. Vedno sem občudoval avstrijske kmetije. Tu vidim velik kapital, ki ga je potrebno gojiti v smislu turizma in usmerjenega kmetovanja. Moravški človek je trden in delaven. Verjetno ni enostavno pustiti vsega svojega preteklega dela.
Ostane mi tudi status raziskovalca in delovanje v različnih projektih po Sloveniji in Evropi, kjer se lahko še vedno vsaj malo poklicno udejstvujem. Sodelovanja z ameriškimi, švedskimi, španskimi, nemškimi, francoskimi in angleškimi institucijami
ne nameravam pozabiti. V določenem obsegu bom še vedno sodeloval pri reševanju problematike trajnosti konstrukcij za dobro tistih, ki jim lahko postanejo nevarne. Ko vstopiš v državnozborsko dvorano in veš, da te tam čaka mesto, začne srce verjetno hitreje biti. Pravzaprav niti ne. Navajen sem izpostavljanja in velikih dvoran. Imel sem kar nekaj predavanj na raznih kongresih z mojega delovnega področja. Nastopam tudi na mnogih kulturnih prireditvah Z Godbo Moravče, kjer igram bariton, pojem v dveh cerkvenih zborih in pri zboru Limbar, sem pa tudi član dramske skupine. Priložnosti za nastope je veliko, kot tudi veliko preživetih uric za boljši kulturni utrip v naši občini. Poslanci DZ imamo le zelo lepo dvorano, ki bi je bil vesel vsak kulturnik. Bo politično udejstvovanje na občinski ravni sedaj v vašem drugem planu?
Nikakor ne. Izkušnje, ki jih bom dobil v Državnem zboru, mi bodo v pomoč pri nadgradnji mojega dela v Občinskem svetu Moravče in odborih tega organa. Ker se delo v DZ prične kasneje kot na Občinski upravi, bom jutranje ure z veseljem izkoristil za srečanje z. županom in ostalimi predstavniki občinske uprave. To je vendarle ugodnost, ki jo želim izkoristiti. Tudi družina je pomemben del vašega življenja. Pet otrok zahteva svoje.
Stvari imamo, za moje pojme, dobro urejene. Tedenski urnik zadolžitev in nadzor nad izvajanjem so pot, ki vodi do vikenda, ko smo vsi doma, se pogovorimo in si delo porazdelimo. Po potrebi se udeležimo tudi dela na očetovi kmetiji. To je dobro tudi za vzgojo. Pri nas se ne sedi pred računalnikom ali TV. Čas izkoristimo pametno in aktivno. Zagotovo pa si vzamemo kot obred druženje ob »tradicionalni piči«, ki jo enkrat tedensko spečemo sami. Z ženo pa si znava vzeti tudi proste dni, samo zase. Načrti za prihodnost...
Ponedeljki so rezervirani za delo z ljudmi v volilnem okraju, od Kočevja do Moravč. Moja pot bo na tej relaciji. V kratkem pa nameravam v Moravčah odpreti pisarno. Želim slišati težave preprostega človeka, da jih prenesem naprej in ustrezno ukrepam.
Čestitke in veliko ustvarjalne vneme.
DARINKA GRUM
Koledarju m pot
Že sedmo leto zapored ob novoletnih praznikih Občina Moravče svojim občanom podarja koledar. Tudi tokrat so ga težko pričakovali, toda že ob pogledu na prvo stran se je marsikdo vprašal, ali je to res naš koledar, saj fotografija ne prikazuje območja naše občine. Tudi na vseh naslednjih fotografijah ni napisov, kaj prikazujejo, pa tudi avtorja fotografij ni nikjer navedenega.
Res ne vem, ali se je s pripravo koledarja tako mudilo, da ni bilo časa pripraviti ustreznih podatkov, saj jih ni bilo niti na zadnji strani, kot smo bili vajeni. Kaj hočemo, leto je hitro naokoli in upamo, da je za pripravo osmega občinskega koledarja še dovolj časa, pa tudi volje in delavnosti, ki jo priprava koledarja zahteva.
BRANKA BIZJAN
Moravske doline
7
NOVA PRIDOBITEV ZA MORAVSKO OBČINO
14.december - dan slovesnega odprtja vrtca
14.december je bil res slovesen dan, ki so ga z vso vnemo pripravljali otroci v vrtcu in šoli z vzgojitelji in učitelji. Pripravili so zanimiv kulturni program, delavnice v vrtcu, spominke za goste in pogostitev. Vrtec in šola sta v prazničnem utripu preživela ves teden. Veselje so med odraslimi grenili le očitki o prekoračitvi finančnih sredstev porabljenih za gradnjo in obnovo, neudeležba predstavnikov oblasti na otvoritvi in marsikateri politični »veljak« sije ta dan prislužil neopravičeno uro. Pravega navdušenja otrok in zaposlenih v vrtcu nad odličnimi pogoji za bivanje in delo pa niso mogli skaliti.
Pri programu za otvoritev so imeli glavno besedo »ta mali«, saj so pripravili splet ljudskih pesmi in plesov ob spremljavi citrarja Rada Kokalja in plesni nastop.
SPONZORJI OTVORITVE VRTCA:
ŽITO d.d.. Ljubljana AGROMRKAC d.o.o., Ljubljana LJUBLJANSKE MLEKARNE AVBELJ. Lukovica TERMIT. Moravče PETROL. Ljubljana BRUMEC-RUČIGAJ, Mengeš POMURSKE MLEKARNE CVETLIČARNA MARKUŠ,
Moravče PRELOVŠEK JANEZ ATRAKTOR d.o.o.. Ljubljana DRUŠTVO PODEŽELSKIH
ŽENA. Moravče OKREPČEVALNICA DETELCA.
Moravče RUDI d.d.. Trbovlje
Pomagali so jim pevci iz otroškega zbora, učenci gledališkega kluba, simpatična voditelja Matic in Ana, učenki glasbene šole Naslja (klavir) in Kristina (violina) ter harmonikarji, ki so z glasbo vodili do vhodnih vrat vrtca, kjer se je zgodil veliki rez - otvoritev.
w
L
tri
Spoštovani!
Winston Churchill je napisal: »Ni boljše investicije vsake skupnosti, kot da daš otroku mleko.« V naši skupnosti je ta investicija za otroke tokrat vrtec.
Predšolska vzgoja je tudi ena izmed temeljnih nalog občine. Za izgradnjo v Moravčah nujno potrebnega vrtca so se spomladi leta 2001 začela pripravljalna dela, sama izgradnja pa je potekala do oktobra letos. Danes, na otvoritvi vrtca, ki posluje pod okriljem osnovne šole, sem tretji župan, kije v svojem proračunu namenil sredstva za izgradnjo vrtca. Za manjšo občino, kot je moravška, je to tudi finančno velik zalogaj.
Otvoritev vrtca je prav gotovo lep in težko pričakovani trenutek za vse starše otrok, ki si želijo, da bi lahko svoje otroke pustili v dobrem varstvu. Kot drugi večji kraji tudi Moravče postajajo spalno mesto. Ljudje se vračajo domov iz zahtevnih služb skoraj samo še na večer. Toliko bolj si starši želijo celovite oskrbe svojega otroka, to pa pomeni izboljšanje kakovosti življenja v celi družini.
»Najboljša pot, da narediš otroke dobre, je, da jih narediš srečne.« Tako Oscar Wilde.
Vsekakor je ena od poti, da postanejo moravški predšolski otroci srečni, ta nov vrtec. To velja za vseh lil otrok, ki so ta čas v varstvu, pa tudi za tiste, kijih bodo zamenjali v bodoče. Uspešno delo v novih prostorih želim tudi osebju in vzgojiteljicam, katerih poklic postaja vse bolj cenjen.
MARTIN REBOU, župan
8
Novice iz
Cenjeni gostje, spoštovani starši in sodelavci, dragi učenci, prisrčno pozdravljeni!
V veliko veselje mi je, da Vas lahko pozdravim po natanko štirih letih, odkar smo slovesno predali namenu prizidek k naši šoli. Sedaj uresničujemo našo skupno obljubo, da bodo najmlajši med nami dobili svoje prostore.
Ravnatelj osnovne šole Jurija Vege g. Maks Zaje si je pred 30 leti zelo prizadeval, da bi v Moravčah dobili oddelek vrtcu. Odprli so ga v šoli II. novembra 1974. leta. V začetku ni bilo veliko zanimanja med starši za vpis otrok v vrtec. V njem je bilo IS otrok, ki so bili stari najmanj 3 leta. V tridesetih letih se je zvrstilo v njem veliko otrok. Mnogi med njimi prihajajo vanj sedaj ž.e kot starši 3.11.I9H0 so dogradili v bližini šole nov montažni vrtec, v katerem sta bili dve igralnici s spremljajočimi prostori. Ostal pa je tudi še en oddelek v šoli.
Vrtec je postajal premajhen. Bili smo še del Občine Domžale, ko smo začeli z. aktivnostmi za gradnjo prizidka. Prvič smo kandidirali na Ministrstvu za šolstvo za investicijska sredstva leta 1995, ko smo postali del Občine Moravče. Tedaj, na žalost, nismo bili uvrščeni.
Ker je bila vedno večja potreba po novih mestih, smo po otvoritvi prizidka k šoli, leta 2000, v šoli odprli še tri oddelke vrtca.
V teh letih, ko je vrtec gostoval v šoli, otroci niso čutili pomanjkanja. Prostori so bili veliki, šolarji so jih imeli radi, le sanitarije so bile za nekatere skupine malo oddaljene. Osebje je vsak dan prenašalo hrano in perilo. Potrebno je bilo veliko strpnosti in razumevanja med delavci šole in vrtca, Tudi starši so bili razumevajoči. Z uvedbo develletke, je bila prostorska stiska v šoli kljub prizidku velika.
V letu 2000 se je Občina Moravče ponovno prijavila na razpis za gradnjo vrtcev. Zaposleni v občinski upravi, na čelu z Županom g. Matjažem Kočarjem, so nam veliko pomagali pri pripravi potrebne dokumentacije. Najprej smo bili uvrščeni na 61. mesto, po dodatni proučitvi demografskih podatkov, pa na 4. mesto od 2H2.
Županovanje je prevzela ga. Ljudmila Novak. Zelo sije prizadevala, da bi se začela gradnja. Tudi sama seje udeležila razgovorov v Ljubljani. Tako so lani septembra na veliko veselje otrok in nas vseh gradbeni stroji začeli z delom. Pojavile so se nepredvidene težave z vodnimi izviri. Gradnjo je županja pogosto
spremljala tudi z ogledom gradbišča.
Imeli smo veliko sestankov. Skupaj smo se dogovarjali o obnovi, o opremi in o didaktičnih sredstvih. Večkrat smo imeli različna mnenja, vendar nam je na koncu uspelo. Ob tej priliki še posebej velja misel, ki jo je zapisal Theodore Roosevell: » Daleč največja nagrada, ki jo lahko ponudi življenje, je možnost trdo opravljati delo, ki je vredno prizadevanja.« Po izdaji uporabnega dovoljenja, so se naši otroci skupaj z zaposlenimi 7. septembra dokončno preselili v svojo zgradbo, ki soji vdahnili življenje. V naši občini je vključenost predšolskih otrok v organizirano varstvo 30%, republiško povprečje pa je 60 %. V vrtcu je lil otrok in 16 zaposlenih, na sprejem čaka še 66 otrok.
V starem delu je bila nujno potrebna temeljita adaptacija. Obnovljenih je bilo 249 m2 površin, in sicer 2 igralnici z novima atrijema, hodnik, kuhinja in streha. V igralnicah so bila zamenjana okna, luči in radiatorji, odstranjene so bile tapete, obnovljena keramika in sanitarije. Na hodniku je bil zamenjan pod. Kuhinja je bila v celoti podrta, povečana in zgrajena po sodobnih zahtevah. Novi del meri 591 m2. V njem so 4 igralnice, od katerih bo ena lahko v prihodnosti služila za otroke s posebnimi potrebami, telovadnica, garderobe za otroke in osebje, pralnica, zunanje sanitarije in dvigalo. Vse igralnice imajo izhod na pokrite terase tako, da je otrokom omogočeno tudi v slabem vremenu gibanje na svežem zraku. Vgrajena je bila nova cisterna za kurilno olje. Zelo smo veseli tudi novega igrišča in strehe nad učilnico v naravi.
Ponosni smo na naš vrtec. Prostori so svetli, prijazni, opremljeni z izrednim posluhom za otroke, ki v njem preživljajo več kot tretjino dneva. Menim, da je trenutno to eden najlepših vrtcev v Sloveniji. Vemo, da je investicija presegla planirani znesek, vendar so to sredstva, ki se bodo bogato obrestovala. Iz malčkov hitro zrastejo odrasli, ki nadaljujejo življenje in gradijo svet. Ni prazna fraza O otrocih, ki so naše bogastvo. Kdor pozna življenje v vrtcu, ve, da so otroci poleg nege deležni tudi vzgoje in izobraževanja, pa tudi velike mere ljubezni. Težko bi našteli, kaj vse spoznajo ti otroci v vrtcu, koliko pesmic zapojejo, narišejo risbic, se razgibavajo, poslušajo pravljice, se igrajo, spoznavajo med seboj in sklepajo prijateljstva.
Vsi, ki smo kakorkoli pomagali, da so se naše sanje o novem vrtcu uresničile, se veselimo skupaj z. otroki. Vsem našim otrokom želim, da bi jim bilo lepo v vrtcu. Zaposleni se zavedamo odgovornosti zanje. Delavkam vrtca želim uspešno delo, veliko potrpljenja in razumevanja.
Ob koncu se iskreno zahvaljujem vsem gospem in gospodom, ki ste kakorkoli prispevali, da lahko danes skupaj praznujemo ta dogodek: projektantom, glavnemu izvajalcu del Rudisu s podiz.vajalci, podjetjem Bruma d.o.o., Effekt d.o.o. in Skočaj, nadzornemu Jožetu Poglajnu, članom našega občinskega sveta in županom: Matjažu Kočarju, Ljudmili Novak, Francetu Majdiču, Martinu Rebolju in zaposlenim na občinski upravi, posebej Marjanu Briclu, Marjanci Urbanija in Sonji Vraz. Zahvaljujem se vsem prizadevnim na Ministrstvu za šolstvo in šport, posebej Janji Barši. Hvala sanitarni inšpekciji. Hvala tudi vodji kulturnega doma Milanu Kokalju. Zahvaljujem se vsem sponzorjem, staršem in vsem nastopajočim, ki ste sooblikovali današnjo slovesnost.
Zahvaljujem se tudi zaposlenim v šoli in vrtcu, ki ste pomagali pri pripravi prireditve in pogostitve.
Hvala vsem Vam, spoštovani obiskovalci in srečno v novem letu.
Eva Karažija, ravnateljica
Moravske doline
9
Podjetja in podjetniki naše občine
IRENA URBANIJA - mojstrica frizerstva
Osebna izkaznica: Frizerstvo Irena, s.p.,
Vegova ul. 40 Moravče Podjetnica: Irena Urbanija
Datum odprtja: 3.8.1989 Število zaposlenih: ena
Izvedeli smo, da je frizerka Irena Urbanija opravila mojstrski izpit, zato vam jo v tej številki predstavljamo. Prijetna gospa, ki skriva svoja leta, mama štirih otrok, je tudi frizerka celo mojstrica. Hčeri sta skoraj odrasli, sinovoma pa je štiri oziroma šest let. Za poklic frizerke se je izučila pred dvajsetimi leti, nato je bila pel let zaposlena v Brivsko frizerskem podjetju v Ljubljani. Po rojstvu druge, hčerke se ji je postavilo vprašanje, kako naprej. Vrtca v Moravčah še ni bilo, zato seje odločila in odprla svoj frizerski salon, v katerem uspešno dela že petnajst let. Irena svoj poklic opravlja z. ljubeznijo, zato jo imajo stranke zelo rade, saj jo obiskujejo vse
generacije, moški in ženske, ki pa ne pridejo le zaradi frizure, ampak tudi prijetnega srečanja z. njo, ki kar tako mimogrede zna odlično svetovati, kaj bi se podalo kakšni glavi.
Kot v vseh poklicih je tudi v frizerstvu potrebno stalno izpopolnjevanje, zato se
Sodobno ekološko ogrevanje v Pečali
Zima, pa čeprav brez. snega, je čas, ko moramo ljudje svoja bivališča ogrevati, če hočemo iz. njih naredili prijeten, topel dom. Sodoben način ogrevanja z. lesno biomaso smo si lahko ogledali v Pečah, 18. decembra, na demonstraciji priprave lesnih sekan-cev in kurjenje v moderni avtomatizirani peči.
Kaj sploh je biomasa? Z besedo biomasa označujemo obnovljive vire energije rastlinskega izvora. Najbolj razširjen vir za pridobivanje energije je les, ki je hkrati tudi najstarejše kurivo, ki ga pozna človeštvo. S pojavom naftne krize in ob spoznanju, daje količina fosilnih goriv omejena, ter ob vedno večjem zavedanju, da je. onesnaževanje okolja zaradi pridobivanja energije postalo že zelo nevarno za obstoj človeštva, ponovno posvečamo večjo pozornost tudi lesu kot viru energije. Veliko je prednosti, ki govorijo v prid njegove uporabe. Energentje stalno na razpolago, njegova uporaba izboljšuje vzdrževanje gozdov, pri pravilnem kurjenju ne onesnažuje zraka. Je neodvisen od različnih kriz. v svetu in vir energije, ki ga na našem območju najdemo dobesedno na domačem pragu, takorekoč zastonj. A ker smo ljudje radi "komat", smo se v zadnjem času tega dragocenega vira začeli izogibati. Temu pa sedaj ni več tako, saj nam nova tehnologija kurjenja na lesne sekance nudi skoraj tako udobje, kot na tekoče ali plinasto gorivo. Na demonstraciji v Pečah smo se v to lahko sami prepričali.
Na začetku nam je predsednica Zveze za biomaso Slovenije ga. Martina Šumenjak, razložila nekaj osnovnih pojmov o lesni biomasi in njeni uporabi. Nato je sledil praktični prikaz izdelave
udeležuje vseh izobraževanj, kijih organizira Obrtna zbornica. Tako je obiskala seminar komunikacije s strankami, redno se udeležuje frizerskih delavnic, na katerih se frizerji izpopolnjujejo s praktičnim, delom in spoznavajo nove modne smernice in materiale. Rada se udeležuje vsakoletnega Slovenskega frizerskega festivala v Cankarjevem domu v Ljubljani in frizerske prireditve v Portorožu, kjer pridobi nove ideje in nov elan za delo. Prijetno je bilo poklepetati z. Ireno, ki se zahvaljuje strankam za dolgoletno zvestobo in vabi nove, da se oglasijo v njenem salonu.
Kaj je mojstrski izpit?
Mojstrski izpit je nadgradnja frizerske šole, z. njim si frizer pridobi V. stopnjo izobrazbe. Po novem je pogoj za odprtje lastnega salona. Mojster pa lahko vzame v uk vajence iz dua-Inega sistema šolanja.
BRANKA B1Z.1AN
Podjetniki in podjetja
Vsi zainteresirani podjetniki in vsa podjetja v občini ste povabljeni, da se predstavite v naši rubriki. Če ste pripravljeni sodelovati, nas o tem obvestite in z veseljem vas bomo obiskali.
Uredništvo
sekancev, kije bil za gledalce zelo zanimiv. To nam je pokazal domačin g. Kos, kije stroj nabavil v preteklem letu in s katerim namerava zainteresiranim delati usluge. Njegov stroj je srednje velikosti in z. njim lahko oh primerni predpripravi lesa naredimo okoli 20 kubičnih metrov sekancev na uro. Stroj je opremljen z. dvigalom, tako da skoraj odpade ročno nalaganje vej in goli. Melje pa lahko od drobnih vejic do debel premera 30 cm. Kot smo še izvedeli kasneje je najbolje, da je les že zračno suh. To pomeni, da ga posekamo že nekaj mesecev prej, preden ga drobimo. S tem se namreč precej izboljša kurilna vrednost sekancev. Če jih primerjamo s kurilnim oljem, je 10 do 12 kubičnih metrov nasutih zračno suhih lesnih sekancev enakovredno 1000 litrom kurilnega olja. Iz. enega kubičnega metra lesa dobimo 2,5 do 3 kubičnih metrov nasutih sekancev.
10
Novice iz
NOVICE IZ KS DESEN
Z ognjemetom v teto 2005
Dešnani silvestrovo radi preživijo v krogu svojih družin, takoj po polnoči pa so razsvetlili vas z. ognjemetom in si voščili. Letos so na prvi dan novega leta organizirali tradicionalno srečanje krajanov pri Mrčič, kjer so oh živi glasbi, hrani in pijači plesali, peli in kovali načrte za leto 2005. Predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Trdin je v svojem govoru krajanom dejal, da se je potrebno tudi veseliti, saj gre potem tudi delo lažje od rok. Takih srečanj so posebej veseli otroci, saj pri tem tudi sami sodelujejo z nastopi. Anja zelo rada igra harmoniko, vsi skupaj pa radi zapojejo in se tako učijo življenja v skupnosti.
BRANKA BIZ.IAN
Sledil je prevoz, sekancev v zalogovnik g. Barliča in prikaz delovanja peči, ki nam gaje predstavil g. Tomaž Rifelj, zastopnik firme KWB. Lahko smo se prepričali, da nam kurjenje s takšno pečjo res nudi pravo udobje, saj se peč sama zakuri in tudi čisti. Njen izkoristek je čez. 90 procentov, medtem ko lahko pri kurjenju s klasično pečjo dosežemo do 50 odstotni izkoristek. Kot zanimivost naj povemo, da lastniku po treh mesecih kurjenja še ni bilo potrebno izprazniti posode z.a pepel, kije velika približno 30 litrov, kar priča o izkoristku in popolnosti gorenja.
Na koncu smo si prisotni ob toplem čaju in skromnem prigrizku izmenjavali mnenja o prikazanem načinu ogrevanja. Nad videnim smo bili vsi navdušeni, nekoliko nas je motila le dokaj visoka začetna investicija. Vendar upajmo, da bo z razvojem lakih in podobnih peči njihova cena še padla, in tudi, da bo državna subvencija večja, kot je sedaj. Tako se bomo v bližnji prihodnosti pri načrtovanju ogrevanja v novih domovih ali ko bo potrebno zamenjati več starih peči za ogrevanje, ki so sedaj stare 20 ali 30 let, lažje odločili za udoben, poceni in okolju prijazen način ogrevanja.
S. K.
Ker se Sabina in Klemen Barlič zavedata pomembnosti svoje trezne in odločne investicije za ogrevanje doma na biomaso zaradi ohranjanja čistejšega okolja, sta pripravljena sistem ogrevanja pokazati tudi vsem zainteresiranim, kise odločate za novogradnjo, obnovo ali posodobitev kurilnih sistemov. Svoj obisk le najavite in se dogovorite za ustrezen termin. Njun korak k ohranjanju okolja je majhen, če pa bosta dobila veliko posnemovalcev, pa bo to velik prispevek k čistejši Moravski dolini.
Tradicionalni pohod z baklami
Še se spominjam predlanskega 31. decembra. Počasi je naletaval sneg, ko smo med prijetnim pogovorom ubirali vnaprej zastavljeno pot in si svetili z baklami. Mnogim je bilo tako všeč, da so lani že na začetku decembra, ko niti najbolj zgodnji še niso osvetlili svojih domov z raznimi lučkami, že spraševali: »Ali bo tudi letos pohod?« Na splošno zadovoljstvo seje želja nas vseh uresničila in tako smo se udeležili že kar tradicionalnega, tokrat Že šestega pohoda z baklami. Zbrali smo se ob dvaindvajseti uri in prižgali bakle, ki jih je tudi letos priskrbelo KŠD Peče, ki je
vsakoletni organizator pohoda. Naša pot je tekla najprej skozi Peče, nato pa skozi zaselek Goričane do Kosez, kjer nas je pričakal vroč čaj. Pot smo nadaljevali čez Ravne in čez Grumpež. in se nazadnje spustili nazaj v Peče. Ko smo odložili Že skoraj dogorele bakle, smo dobili spominska darila in šli v gasilski dom, kjer je lepo okrašena dvorana že čakala na silvestrovanje. Med prijetnim pogovorom smo pričakali novo leto. Nekateri so se po polnoči vrnili domov, veliko pa jih je ostalo in zabava je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Silvestrovo se zdi že daleč za nami, a vseeno se z. veseljem spominjamo prijetnega druženja in upamo, da se zopet srečamo čez leto dni.
AJDA LALlČ.foto: Bo žena Cigula
Četrtič na Umbarsko goro ob soja bakel
Kljub slabemu vremenu in neugodnim pogojem za hojo smo se tudi letos odpravili na tradicionalni, tokrat že četrti, pohod na Limbarsko goro. Na startu v vasi Podstran se je zbralo 40 pohodnikov, kjer so pohod začeli ob okrepčilu primernem vremenskim pogojem. Po fotografiranju in snemanju smo ob vzkliku SREČNO! Začeli svoj pohodniški podvig. Čeprav zimska idila ni bila prava, smo z obilico dobre volje in v veselem razpoloženju po slabih dveh urah prispeli na vrh Limbarske gore, kamor so istočasno prispeli tudi pohodniki iz. smeri Blagovica.
Ob prijetnem snidenju in veselem rajanju v gostišču Urunkur, je že napočil čas za vrnitev v dolino. Enakih misli smo se razšli, da se drugo leto ponovno vidimo.
VOJKO CERAR
Moravske doline
11
Božično-novoletni sprejem Ljudmile Novak
Grad Tuštanj, 20.12.2004 - Poslanka Evropskega parlamenta, Ljudmila Novak, je ob koncu leta pripravila sprejem; na njem je predstavila svoje dosedanje delo. Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje, je bila že dvakrat poročevalka v parlamentu, in sicer je poročala o Reformi poenotenja visokega šolstva in o projektu EUROPASS. Uradni del, ki so se ga udeležili številni pomembni gostje, med katerimi je bil tudi župan občine Martin Rebolj, je s prepevanjem poživil komorni zbor Limbar in lastnik gradu Peter Pirnat.
V nadaljevanju je Leon Lavrič predstavil svojo knjigo Odsev blišča moravških gradov, katere izid je podprla tudi gospa Novak kot članica EPP-ED. letos mineva 850 let od prve omembe moravških gradov, na žalost je velika večina že porušenih. Gospod Lavrič je v tej knjigi predstavil zgodovino vseh poznanih gradov na Moravškem. Le-teh naj bi bilo vsaj 10, saj je preko Moravske doline potekala pomembna
Pohvala društvu krajanov
Staro leto se je izteklo in prišel je čas obdarovanj in novoletnih koledarjev, ki jih nosijo skoraj vsa društva. Poudariti moram, da običajno vsa društva vidijo podjetnike samo takrat, ko potrebujejo denar. Moram povedati, da sem bil že kar nekajkrat sponzor, pa se mi ni nobeno društvo do sedaj oddolžilo z novoletnim voščilom. Zato se zahvaljujem društvu krajanov Zg. in Sp. Tuštanja, ki so pozorni do sponzorjev in nas ob koncu leta obdarijo. Trdno sem prepričan, da se temu društvu ni potrebno bati za obstoj oziroma za prireditve, kijih vsako leto organizirajo. Posebej prvomajska, kije poznana po srečanju oldtajmarjev in bo letos že dvanajstič z. nastopajočimi
"».kraljevska akcija za Egipt
Naše veselje za srečo drugih
»Aksanti sana«-bog lonajl « Tako se je iz Konga oglasil naš misijonar Danilo Lisjak, ki pravi, da je svetim trem kraljem in ljudem dobrega srca po vseh vaseh sirom Slovenije, uspelo vzbuditi dobro voljo v srcih dobrih ljudi in s tem tudi vračati upanje dekletom v Kongu.
Na povabilo Misijonskega središča in gospoda župnika, pa so se mladi iz župnije Moravče pod vodstvom skavtov, tudi letos odločili, da bodo znanilci veselja, prinašalci blagoslova in angeli dobrote. Sveti trije kralji so se tako na pot podali 27.12 pod geslom:Naše veselje za srečo drugih (podariti veselje smetarjem in zapuščenim v Egiptu). Obiskali so vse domove v občini Moravče, blagoslov pa ponesli tudi v osnovno šolo in Občino Moravče.
Le kdo bi si mislil, da v deželi mogočnih piramid in prestolnic potrebujejo našo pomoč? Turisti poznajo le sončno stran Egipta, vendar obstaja tudi temna, ki je zelo boleča, ki pa jo le malokdo od turistov vidi. Pomoč je tako namenjena sestri Kristini iz. Kaira, ki pomaga zapuščenim slepim dekletom in smetarskim družinam ter sestrama Martini in Gabrijeli iz. Aleksandrije, ki želita pomoč za obnovo hiše, v kateri skrbita za zapuščene, starejše in bolne gospe, ki so bile vržene na cesto. Na praznik Gospodovega razglašenja smo akcijo zaključili.
trgovska pot iz Ljubljane proti Štajerski.
Po uradnem delu sprejema se je prijetno druženje nadaljevalo
še v pozne večerne ure.
P. M.
ansambli, ki so delno tudi sponzorji, Vsa pohvala društvu in vsem krajanom za organizacijo tako odmevne prireditve,
RA.IKO KODERMAN
Moram pripisati še to, da sem bila tudi jaz med mnogimi obiskovanci predstavnikov društva, ki so z odlično gesto zagotovo zaorali ledino v naši občini v vzpostavljanju dobrih in korektnih medsebojnih odnosih v dobro vseh občanov. Mnogi obdarovane/ smo se med seboj pogovarjali in bili zares navdušeni nad njihovim ravnanjem. Iskrena hvala, spoštovani Tuštanjcipa veliko zadovoljstva v vašem skupnem ustvarja/nem delu tudi v prihodnje.
UREDNICA
Veseli, da ste darovali in osrečili ljudi, smo zbrali milijon sto petinosemdeset tisoč devetsto petdeset tolarjev, ki smo ga izročili Misijonskemu središču Slovenije. Za izkazano dobroto se Vam iskreno zahvaljujemo!
KRISTINA NOVAK, foto arhiv Župnije Moravče
12
Novice iz
"Sreče nikomur zvezde ne podari/o ... Jopa delček podari koncert radia Vesel/%
V nedeljo, 19. decembra 2004, so prav gotovo prišli na svoj račun Vesel Jakovi ljubitelji, saj je v KD Moravče potekala letos Že tretja prireditev Po domače z. radiem Veseljak. Koncert sta v živahnem razpoloženju vodila domačinka Anita Urbanija in Franci Peternelj, ljubljenec vseh poslušalk tega radia, kije edini, ki vrti samo slovensko glasbo. Poleg pestre izbire nastopajočih, je bilo v tem večeru izrečenih tudi veliko prisrčnih želja in lepih misli, ki sedejo v srce.
Predstavili so se tudi Tam-buraški orkester Vrhpolje, ansambla Sicer in Bolipo-magej, harmonikar Peter Merela, Olga s prijatelji, duo Amor ter "kraljica jodlanja" Brigita z Boštjanom in prijateljema. Boris Kopitar je pel o sreči, ki je ne podarijo zvezde, ampak jo moraš iskati sam in občinstvo pozval, naj je ne iščejo v skalah, temveč v drobnih kamenčkih. Mnoge sta razveselila žametni glas
"Uživajte, to je praznična glasba", je dejal Franci pred nastopom har-fistke Erike Gričarin flavtistke Irene Rovtar
Vili Pesnik zatrjuje, danizvezda. tesonanebu, ampak preprost človek, ki zabava ljudi in na oder povabil tudi pomočnike iz občinstva.
"Razpotniki smo mi" se predstavi ansambel, kije letos praznoval 15 let uspešnega delovanja
Hermana Jakončiča in trenutno največkrat predvajani solist Stane Vidmar, ki ni mogel brez. pesmi Ne budite me, vas prosim, za katero pravi, dajo poje, ko je samo z mamo in to je bilo tudi očitno videti, saj je na koncu jokal...
Voditelja sta se predstavila tudi v drugačni vlogi, kot glasbenika v ansamblu Krila, na malo bolj ekstremen in živahen pa tudi malo preglasen način pa je koncert zaključila skupina Pop'n 'dekel, ki je dodobra razživela občinstvo.
FRANCKA TOMAN
Prote/a v Zgornjih
V nedeljo, 9. januarja 2005, popoldan je cerkveni dekliški zbor Proteja (v prevodu: socvetje) priredil božični koncert v cerkvi sv. Štefana v Zg. Kosezah.
Zbor že nekaj let uspešno deluje pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Pirnat in združuje približno dvajset deklet. Večina jih je že v najrosnejših otroških letih prepevala v otroškem cerkvenem zboru v Moravčah. Kasneje so nadaljevale v Proteji. Zbor poleg tradicionalnih božičnih koncertov sodeluje tudi na raznih pevskih revijah ter gostuje tudi po drugih krajih v Sloveniji, pa tudi izven nje.
Poleg odličnega petja je značilnost tega zbora neka prav posebna mladostna energija, ki se ob petju širi tudi na poslušalce in jo nehote, tudi ob samo površnem poslušanju, morajo začutiti. To je občutek lahkotnosti, ki se širi in daje občutek, da težko postane lahko, da stvari izgubljajo ostrino, da se hlad spreminja v toploto...
Tako tudi to nedeljsko popoldne ni nikogar zeblo - kljub mrazu! Dekleta z. zborovodkinjo in ob spremljavi pianista Tomaža Pirnala so nam zapela niz. lepih božičnih in novoletnih pesmi. Izbor je bil pester, saj smo slišali tako slovenske ljudske pesmi, pa tudi tuje in črnske duhovne. Torej za vsakogar nekaj. To je bilo res lepo darilo in voščilo za novo leto! Aplavzi so zahtevali in dosegli še nekaj dodatnih pesmi, ki so v pritajeni svetlobi in preprostih jaslicah prinašale poleg osebnih želja še neustavljivo željo po medsebojni pomoči in miru na vsem svetu. Majhno, ne ravno bogato cerkvico sv. Štefana je napolnila množica obiskovalcev, od blizu in daleč so prišli. Kot bi se ponovila božična zgodba ... Prav je, da so tudi v odmaknjenih krajih kdaj zgodi kaj lepega, enkratnega. V Kosezah seje zgodil koncert...
Kosezah navdušila
Upamo, da bomo tudi v prihodnjih letih še deležni lepih pesmi dekliškega zbora Proteja in jim želimo še vnaprej veliko uspehov! In veselja - njim in za nas!
JELKA LAL1Č, joto Milan Kunavar
Prote/a seje odzvala povabilu
Tako se je cerkveni dekliški pevski zbor Proteja odzval povabilu pevke Katje za sodelovanje pri sveti maši v cerkvi svete Marjete na Prežganju. Za dobrodošlico nas je s toplim čajem sprejel tudi domači župnik. Sledilo je prepevanje pri sv.maši. Po njej je sledila kratka predstavitev zbora in nato pod vodstvom Elizabete in Tomaža Pirnala koncert božičnih pesmi, z vsebino zadnje pesmi pa smo jim zaželele še srečno novo leto. Nagrajene z bučnim aplavzom smo tako zaključile koncert in sprejele povabilo na pogostitev, ki jo je pripravila naša pevka.
K.N.
Moravske doline
13
Sirom po Cvropi..
S temi besedami je zadnjo nedeljo v starem letu obiskovalcem napovedala božično-novoletni koncert domačinka Branka Langerholc. Na odru dvorane gasilskega doma na Vrhpoljah so zazveneli prvi zvoki Tamburaškega orkestra Vrhpolje. S svojo prisotnostjo in novoletnim voščilom je obiskovalce počastil tudi župan Martin Rebolj s soprogo. Izrazil je navdušenje nad polno dvorano in poprosil za predloge o novostih na Moravškem.
Gostje letošnjega koncerta so bili tamburaši iz Cirkulan v Halozah, ki dosledno sledijo ljudskemu izročilu. V oblekah, kot so jih imeli prvi člani te skupine pred sto leti, so bili še posebej zanimivi.
Naslednji gost večera je bil tenorist Slovenskega komornega zbora, sicer domačin, Peter Pirnat. Ob spremljavi tamburaškega orkestra je zapel venček napolitanskih. Francoski kan-kan so predstavile mlade plesalke Sara, Leja in Klara. Navdušenje nad večerom je bilo veliko, saj so obiskovalci večkrat zapeli skupaj z nastopajočimi. Kaj takega na koncertih ne doživiš mnogokrat.
»To me res veseli, saj smo s koncerti začeli predvsem zaradi domačinov, da jim polepšamo prednovoletno vzdušje«, mi je zaupal predsednik Kulturnega društva in dolgoletni član Tamburaškega orkestra Ivo Zuna. »V največje zadovoljstvo nam je, da je dvorana vedno nabito polna. Prvi naš nastop doma je bil
skromen. Bilo je le nekaj naših skladb, nato pa je sledil narodno-zabavni večer. Ker imamo v kraju tudi redno narodno-zabavno prireditev Vesela jesen, smo se odločili le za koncertno izvedbo. Letos smo se lotili skladb iz. večine evropskih držav. Sledil je seveda družabni večer z ansamblom Bojana Kudra. Očitno je ljudem vse to všeč.«
Ijiiki smo videli velike in male tamburice oz. kitare.
Glede na razdelitev glasov v orkestru so to bisernice, brati, bugarije, berda in čela. Z večino teh instrumentov smo ž.e polnoletni. Igramo ž.e IH let. Na začetku nas je bilo še nekoliko več. Verjetno je veliko napornih vaj, saj je domača publika še posebej kritična.
Poleti si vzamemo počitnice, jeseni pa delamo s polno paro. Velik osipje V orkestru nastal potem, ko smo spremenili način igranja. Najprej smo igrali na pamet, potem pa nas je naš dirigent Milan Kontarček iz Ljubljane popeljal na igranje po notnih zapisih. Marsikomu se je zdel ta izziv prehud. Vendar pa so prišli na avdicijo novi člani in začeli igrati z nami. Vesel sem bil, da sta se takrat odločili za igranje v orkestru tudi moja žena Joža in hčera Taja. Lažje je biti zdoma, če nas je več. To najbrž ni edini nastop v letu.
Redno se udeležujemo tudi srečanj tamhuraških skupin in orkestrov, ki so na drž.avnem nivoju. Strokovna komisija nastope ocenjuje. Trudimo se, da smo vsako leto boljši. In tam se tudi dogovorimo za medsebojna srečanja, nastope in gostovanja, ki jih preko leta realiziramo.
Ravno obogateli ne boste, saj vstopnina ni velika.
Odločili smo se, da domačinom ponudimo naše stenske koledarje. Večina ljudi nam potem sponz.or-sko prispeva kakšna sredstva. Zahvalo jim izkažemo s podarjeno vstopnico za koncert. Imeli pa smo tudi donatorje, ki so bili na koncertu predstavljeni oz. imenovani. Hvala za ves trud in še veliko tako prijetnih večerov.
DARINKA GRVM, foto Matjaž Rotar
Glasbo gre iz srca v srce
Sveti Andrej, 26.december 2004
Dan samostojnosti, 26.decembra, ki ga mnogi označujejo kot izpolnitev sna mnogih generacij Slovencev, bi brez. tega koncerta neopazno minil v praznični vnemi božično-novoletnega časa. Na koncertu so pevci KZ Limbar tudi letos prepričljivo prepevali splet domačih in tujih božičnih pesmi, ki jih je z besedo oplemenitila Ida Kušar, ki je kot vez.no besedilo predstavila čar božične zgodbe z. vidika »najmanjšega« božjega otroka, ki se zateka k Očetovi dobroti. S pravim žarom pa so prepevale gostje koncerta sestre Žagar- Trobec. Ubranost njihovih glasov, preprosta ampak učinkovita komunikacija oči med nastopom so izzveneli v očarljiv, skoraj angelski zven pesmi. Slavnostna govornica Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu, seje dotaknila zelo pereče teme in problematičnosti
Slovencev v majhnih skupnostih, kjer je njihov edini možni način kvalitetnega sobivanja v tem, da vsakdo za skupnost prispeva največ kar lahko in jo podkrepila s slikovito primero, ko je gostitelj povabil goste na zabavo s prošnjo, naj prinesejo s seboj vino. Marsikdo je pomislil, da bo ž.e kdo drug prinesel vino, on sam pa bo prispeval vodo. Toda lakih z. vodo je bilo veliko preveč, zato so vsi skupaj iz. soda, kamor so vsi zlili prineseno, pili le vodo. Kritično pa seje dotaknila tudi teme o pomembnosti ohranjanja kulture in jezika posameznega naroda. Čeprav smo del EU, nam nihče ne krati le pravice, če je ne bomo sami zanemarili. Povezanost na izobraževalnem, znanstvenem in gospodarskem področju pa je za tako majhen narod kot smo Slovenci le dobrodošla in nujna sprememba vstopanja v sodobni svet. Po koncertu so si najbolj vztrajni s stiskom rok in toplim čajem, ki ga vsako leto pripravijo Kosmačevi, zaželeli vsega dobrega v letu 2005, drugi pa so se v dežju raz.bež.ali domov.
M AL
14
Novice iz
Novoletni koncert v Moravčah vedno doh^SSisKah
Moravče, 29.december 2004
V prazničnem pričakovanju in domiselno okrašeni dvorani (delo Nine Dorič) .so .se .spletali prvi pogovori, ko so se na odru razporedili člani Moškega pevskega zbor Tine Kos z. zborovodjem Mirom Capudrom. Letos praznujejo 40 let delovanja in pripravljajo izdajo zgoščenke. V programu so sodelovali z več pesmimi, med katerimi pa še vedno najbolj »vžgejo« Vodopivčeve Žabe. Novost njihovega letošnjega nastopa je bila instrumentalna spremljava Gašperja in Milana Kokalja ter mlade talentirane pianistke Na.stje Osolnik, na katero je dedek Miro upravičeno ponosen, saj je glasbeni talent z.agotovo podedovala in ga vneto razvija v Glasbeni šoli Domžale.
Prava paša za oči je bil plesni nastop Jasmine Vesel in Luka Narata, ki že 6 let vneto trenirata pri plesni šoli kredi. Uspešna sta na številnih domačih in mednarodnih turnirjih. Letos sta kljub mladosti zastopala Slovenijo na prvenstvu v Latviji. Škoda le, da sta imela na odru tako malo prostora in nista mogla pokazati vseh odlik plesne prejinjenosti.
Ženska vokalna skupina Oda je navduševala z. novim projektom, in sicer izvedbo Avsenikove glasbe. Dekleta in zborovodja Milan Kokalj so v nastopu dobesedno uživali in s tolikšno energijo vplivali na poslušalce, da bi jih z lahkoto še poslušali. Izjemna glasbena spremljava Študentskega tria in Nastje na klavirju, je zares očarala. Harmonikarski orkester, ki ga sestavlja 10 mlade-ničev in 2 mladenki, se je že predstavil na Martinovem večeru, a vsekakor so v mesecu dni z mentorjem Marjanom Smolnikarjem odlično delali. Nad vse priljubljen inštrument med mladimi na Moravškem je zapeljal marsikaterega poslušalca v dvorani, da Sije pol liho brundal igrano melodijo.
Koncert pa se ne more zaključili brez Godbe Moravče in nji-
ijejo večjo
novega koncertiranja. Godbeniki vsako kvaliteto pri igranju zahtevnih skladb. Morda pa je letos še posebna pozornost veljala mlademu lolkalistu Žigu Doslalu, saj kljub mladosti zanesljivo obvladuje \ igranje, kajti dirigent Sašo Vavpelič mu je zaupal že solo igranje. Letošnji koncert je vodil dramski igralec Konrad Piž.oren - Kondi, ki je s preprostimi šalami zabaval občinstvo. Praznično vznesene obiskovalce pa je presenetil župan Martin Rebolj, ki je v novoletnem nagovoru in voščilu posvetil veliko pozornosti občinskim pirepetijam v zvezi z delovanjem svetnikov, delavcev in komunalnim težavam. Zaključil pa le malo bolj optimistično s povabilom na ogled ognjemeta ob vstopu v novo leto.
Uro in pol trajajoči koncert se je zaključil prezgodaj ali pa smo postali poslušalci z moravškim novoletnim koncertom tako poistoveteni, da v novo leto ne moremo vstopiti, ne da hi si z domačimi kulturnimi umetniki voščili novo leto z. glasbo.
M A L, joto Urška Vozel
Deset let delovanja Društva krajanov Umbarska gora
Pred desetimi leti, natančneje 10.12.1994, so se na Limbarski gori zbrali krajani Limbarske Gore in Hrastnika ter ustanovili Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik z namenom pomagati pri razvoju teh vasi. Za predsednika so izvolili Marka Urankarja, ki to funkcijo po vsakokratni izvolitvi še vedno z vso odgovornostjo opravlja.
Že takoj v naslednjem letu se je društvo priključilo organizatorjem prireditve Pohod po nagelj in je sedaj skupaj s SK Termit njen glavni organizator. V začetku je organiziralo tudi prvomajska kresovanja in spremljajoče veselice, vendar pa je bilo to preveč obremenjujoče in konkurenčno, zato so se raje posvetili samo marčevski prireditvi. Do sedaj so organizirali IS prireditev, ves dobiček, ki ga ni bilo malo, pa vložili v cestno infrastrukturo.
Žal pa seje kmalu pokazalo, da mnogi nimajo namena sodelovati pri delu za dobro skupnosti in so kmalu odnehali. Pri večini krajanov Hrastnika pa je bil interes izražen le toliko časa. dokler niso dobili asfalta do svoje vasi. Tako so ostali samo še krajani Limbarske Gore in njihovi podporni člani iz doline, katerim gre še posebna zahvala in zato so se v letu 2000 preimenovali samo v DK Limbarska gora.
V soboto, II. decembra, je imelo društvo občni zbor, ki se ga je po pričakovanjih udeležilo zelo malo članov, saj nekateri še vedno nimajo razvitega čuta za skupnost in se jim zdi škoda časa, če nimajo od tega neposredne koristi. Tako ostajajo le še tisti, ki jim nekaj pomeni širša skupnost in vidijo tudi malo dlje od svojega praga.
Predsednik Marko Urankar je na kratko povzel desetletno delo in omenil težave, s katerimi so se vseskozi srečevali, nato pa še realizacijo dela v letošnjem letu. Blagajnik Franci Logaj je podal finančno poročilo, ki pa ga niso mogli sprejeti, ker se nadzorni odbor še ni sestal in ni opravil svoje naloge. Predsednik je povedal, da zmanjševanje števila članov ni ovira za delovanje društva, prireditev Po nagelj bodo kljub temu izpeljali, saj je to konec koncev neka obveza do vseh zvestih obiskovalcev in ta čut dolžnosti ima prednost pred lastnimi željami. Na kratko je predstavil še preostali plan za prihodnje leto in ker posebnih predlogov ni bilo, je bil tako uradni del zaključen, nadaljevalo pa se je v družabnem klepetu ob torti, ki seveda za tako priložnost ni smela manjkati.
FRANCKA TOMAN, foto: Marko Urankar
Moravske doline
15
V DPM VEDNO DELAVNO
Pred novim letom v družbi z Mežičani
V sobotnem dopoldnevu, I H. 12. 2004, je DPM Moravče sprejelo člane in članice DPM Mežiška dolina. Okrog 45 Korošcev si je ogledalo znamenitosti Vač, in sicer vaško situlo, flišno steno ter cerkev sv. Valentina. Izlet so nadaljevali na GEOSS. V Spodnji Slivni, na turistični kmetiji Kimavec, smo jih pogostili z. domačimi narezki ter s toplim čajem in vinom. Po kratkem oddihu in klepetu so se odpeljali v Ljubljano, v trgovski center City Park, nato pa si ogledali tudi Ljubljanski grad in se sprehodili po starem mestnem jedru.
Člani DPM Moravče smo jih v večernih urah pričakali v gostilni Kavka v Moravčah, kjer smo nadaljevali rajanje v prednovoletnem vzdušju in se prijateljsko poslovili.
Miklavžu tudi petič pomagali člani DPM Moravče
V nedeljo, 5.12. 2004, smo člani DPM Moravče organizirali že 5. tradicionalno miklavževanje za najmlajše na Sv. Miklavžu. V hladnem jutru smo se zbrali pri Jemčevih na Katariji, kjer so stekle še zadnje priprave, kuhanje vina in čaja. Skupaj z. Miklavžem ter njegovim spremstvom in z. darili smo se preselili v cerkev sv.
Miklavža, kjer so nas otroci nestrpno pričakali. Letos je Miklavž, obdaril 90 otrok, nekateri pa so žal ostali brez darila. Za tiste malo starejše smo pred cerkvijo pripravili topel čaj in vino, da so si ogreli roke in grla. K sodelovanju smo povabili tudi članice Društva podeželskih žena iz. Moravč, ki so nam pomagale speči razna peciva in piškote, s katerimi smo se lahko vsi posladkali med in po sveti maši. Člani DPM Moravče se zahvaljujemo družini Jemec s Kalorije, ki so nam z gostoljubnostjo in prijaznostjo
ponovno pomagali pri pripravah. Prav tako se zahvaljujejo za pomoč članicam Društva podeželskih žena Moravče, da so nam pomagale pri peki peciva in jih prijaz.no vabimo, da bi se udeležile tudi naslednjega, 6. , miklavž.evanja.
MAJA CERAR
Delovanje Planinskega društva Moravče v letu 2004
Ko berete te vrstice je že za nami občni zbor našega društva. Veliko članov se zbora iz. kakršnega koli vzroka ni udeležilo, zato vas želim tukaj nekoliko obvestiti, kaj smo delali v preteklem letu. Upravni odbor in posamezni odseki smo si zadali bogat program dela. Takšni pa so rezultati:
Načrtovali smo številne izlete in pohode za člane in podmladek. Neugodni vremenski pogoji pa so nam večkrat prekrižali račune, tako daje kar nekaj izletov odpadlo, na izletih, ki so bili izpeljani pa so bili udeleženci zadovoljni in si takih izletov želijo tudi v bodoče.
V sodelovanju s šolo v Krtini smo za njene učence organizirali planinsko šolo. Z uspehi šole smo več kot zadovoljni. Mladi so bili zelo marljivi pa tudi zadovoljni, izvedeli so veliko zanimivega o življenju v gorah. Markacisti smo vestno urejali planinske poli, jih označevali, namestili številne potokaze, ki pohodnike varno popeljejo po obrobju in skozi Moravsko dolino. Za uspešno delo smo bili večkrat pohvaljeni s strani obiskovalcev naših krajev. Po nekdanji vaški pešpoti, ki pelje iz. Pod-brda proti Ušlam smo označili planinsko pot do našega doma. To je kratka pot, a glede na to, daje treba danes dobiti številna soglasja za kakršen koli poseg v naravo, je bilo potrebno kar veliko dela, da smo to uspešno uredili. Tudi gradnja našega doma je napredovala. Na mansardi smo namestili vsa okna, dozidali predelne stene, jih obrizgali, V pritličju smo izdelali grobi in fini omet, položili tlake, prostore opleskali, delno vgradili ploščice v sanitarijah in kuhinji. Postavili smo ograjo na terasi. V kletnih prostorih je dokončan fini omet sten. Delali smo na instalacijah električnih vodov in vodovodnih napeljav. Izdelali in vgradili smo garažna vrata in tako stavbo v celoti zaprli. Vsa ta dela so zahtevala 1548 ur prostovoljnega dela. Naj povem, da smo do sedaj pri domu opravili 12248 ur prostovoljnega dela. Res je. da je članov veliko, a delavoljnih bolj malo, zato po je obremenitev listih, ki delajo toliko večja.
In kaj načrtujemo za tekoče leto? Nikakor ne mislimo zanemariti osnovnega poslanstva planinske dejavnosti. Skrbeli bomo za raznolikost društvenega življenja. Srečevali se bomo na naših pohodih in izletih, skrbeli Z.a dobro urejenost planinskih poli. Vsekakor ne bomo pozabili na vzgojo naših mladih članov. Pričeli bomo z. urejanjem in opremljanjem doma, seveda bo potrebno dokončati gradbena dela. Radi bi našim gostom ponudili vsaj minimalno gostoljubje.
V kratkih vrsticah je povedano v glavnem vse, kar smo naredili v preteklem obdobju in kaj načrtujemo za naprej. Prepričan sem, da smo vsak prejeti tolar dobro porabili in s prostovoljnim delom napravili vse, kar smo zmogli!
Na pomoč vseh, ki sle nam velikodušno pomagali, računamo tudi v bodoče. Stari se počasi poslavljamo, prihajajo novi, ki nas nadomeščajo, sadovi našega dela pa bodo ostali last krajanov prelepe Moravske doline. Zatorej, če se bomo oglasili pri vas s prošnjo z.a prispevek, nas blagohotno sprejmite!
MARIJAN G RIL
16
Novice iz
Klub mladih Moravče
Klub mladih Moravče je bil v preteklem času zelo aktiven. 4. in 5. decembra 2004 se je vodstvo kluba udeležilo izobraževalnega seminarja v hotelu Bledeč na Bledu. Tam smo se poučili o delovanju kluba, kako priti do sponzorskih sredstev za razne projekte, o menedžmentu, evalvaciji, načinu financiranja ipd. Za nas je bila to posebna nova izkušnja, ki pa nam je prinesla nova poznanstva, ideje in seveda znanje. Te ideje smo takoj prenesli na papir in tako so nastale novoletne voščilnice, ki Ste jih nekateri občani dobili, ko ste se odpravili v trgovino po praznične dobrote. S tem smo želeli vsem občanom polepšati praznične dni.
Tudi člani Kluba mladih smo si privoščili novoletno zabavieo. ki se je odvijala v prostorih društva upokojencev. Na zabavo je bil povabljen tudi župan Martin Rebolj, ki se je vabilu odzval in s seboj prinesel steklenico šampanjca za praznično vzdušje. Županu se zahvaljujemo z.a obisk in spodbudne besede, vodstvu DU pa z.a prostore, ki so nam jih odstopili. To bi bilo takrat vse. V upanju, da bomo lahko v naslednji številki napisal še kaj več in bo Klub mladih zaživel in deloval kot si želimo, vas pozdravljamo.
GREGOR GREGORIČ
mimt SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTIHJ IN SKAVTOV
Skavtska priprava aa božični čas
Jesen se je prevesila v zimo in skavtske večerne delavnice so zopet oživele. Ker je na vrata trkal adventni čas, kije čas pred božičem, smo se najprej lotili izdelave advent-nega venčka. Ga ponesli k blagoslovu in se ob njem zbirali na večernih srečanjih. Že četrto leto pa smo bili odgovorni za izdelavo jaslic v župnijski cerkvi. Podoba jaslic je nastala pod vodstvom ustvarjalnih, aktivnih in umetniških skavtov, ki pa so svoje spretnosti pokazali tudi pri izdelavi ovčk, katere so razdelili med otroke.
Vendar pa je bližajoči se božični čas naznanila Lučka miru iz Betlehema, ki smo jo skavti prejeli I H. 12. pred mestno občino v Ljubljani. Med vas pa smo plamen luči prinesli v nedeljo 19.12. in ga ponesli po župniji Moravče, Vrhpolje, Peče in Vače. Med nas je prinesla besede poslanice, ki se glasijo: »Pridi k sebi!« Kajti včasih mora človek daleč, da pride v svoje srce, včasih pa gre daleč, da vanj ne pride.
Tako smo vsi dolžni poskrbeti, da nas plamen luči pritegne k sebi in nas popelje dlje kot ponavadi tekom celega leta.
KRISTINA NOVAK
Študentski klub Domžale:
Ce si akcije želiš, snega lahko dovolj dobiš!
Tudi mesec februar bo v Študentskem klubu Domžale nadvse pester in zanimiv. Dogodki in dogajanja, ki prihajajo na plan so raznovrstni od sankanja, smučanja, družabnih iger, zabave zafilmofile, celo "učil" se bomo na delavnicah na temo Umskega dela. In ker je februar že po tradiciji pustni mesec, ne smemo spustiti niti pustnega vandranja, prav tako pa nas čaka pravo pustno sankanje - na pustni torek!
SMUČARIJE
Lahko se udeležite tradicionalnega slaloma za 44. pokal Vitrane. ki bo 27. 2. 2005. Odhod načrtujemo v zgodnjih jutranjih urah. Cena, v katero je vključen prevoz, vstopnica, hrana in pijača, pa za člane znaša le J.3'JO sil (ostali 4.550 SIT). Prav tako pa se nam lahko pridružiš na našem čisto prvem skupnem ogledu tekme za svetovni pokal v biatlonu, ki bo 20. februarja na Pokljuki. Tokrat je cena 2.H00 za člane in 4.000 SIT za nečlane.
Pripravljamo smučanje podnevi in ponoči, včasih po smučanju zavijemo v savno, na kopanje in obvezno pivo. Torej, 1. 2. in 14. 2. (na Valentinovo!) bomo za 3.500 SIT smučali na Voglu (smučarska vozovnica + prevoz), 3., 16. in 24. 2. gremo v Cerkno (2.500 SIT), 7. 2. - Stari Vrh (2.500 SIT). 9. in 22. 2. nas čaka Rogla (+ kopanje v termah Zreče, vse skupaj za 5.500 SIT - smučarska vozovnica, prevoz, savna, kopanje, piea, pijača), 10. 2. nočno smučanje v Kranjski Gori (19-20.ure za 3000 sit), 25. 2. pa se odpravljamo na Mokrine/Nassfeld.
PUSTNE AKTIVNOSTI
Na pustni torek v Študentskem klubu Domžale pripravljamo pustno sankanje v Kranjski Gori. Več o tem. lahko izveste V prostorih ŠKD (Kolodvorska S (nasproti železniške postaje). TEL.: 01 721 97 10, GSM: 041/757-727). Za tiste, ki bi tudi pozimi radi varnimi i, pa SKDjko pripravlja nepozabno avanturo, ki se ho odvijala v brkinski vasici Hruška. Predlagam, da pohitite s prijavo, saj je Število mest omejeno, prav tako pa ne pozabite na pustno preobleko! Da ne pozabim, odhod je 5. 2. 2005!
DOGODKI NA TOPLEM
Že četrtič vas vabimo na 5 ur taroka, ki bo v nedeljo 13. februarja od 19. - 24. ure V prostorih ŠKD-ja. I udi tokrat pripravljamo lepe nagrade! Prav tako bomo zopet naseljevali otok Catan. Tokratni datum naseljevanje je 26. februar, nagrade v vrednosti 5000, 3000 in 2000 SIT pa že čakajo! Pa ne pozabite na prijavo!
Filmski maraton bo na sporedu v soboto, 12. februarja od 17. do 23.30 ure, ko si bomo ogledali: Fahrenheit 9/11, Zbogom Lenin in 21 gramov. Prav tako pa ne pozabite na filmske večere, ki so vsak ponedeljek in petek ob 20. uri v prostih SKD.
Vabljeni ste tudi na potopisna predavanja v organizaciji Študentskega kluba Kamnik. Prvo, ki ga pripravlja Uršula Kordiš bo v sredo, 9. 2. 2005 ob 19. uri na temo Portugalska, drugo pa pripravlja Maja Bele in sicer v sredo, 23. 2. 2005 ob 19. uri na temo Kuba.
MATEJA KEGEL
Moravske doline
17
Umska sata v naravi na Krvavcu za petošolce (tO. 01 - /* 01 2005)
V ponedeljek, 10. januarja, je 48 učencev petih razredov pod vodstvom mentorjev Dušana Tomca, Andreja Rousa in Martine Lorber začelo z. enotedensko zimsko šolo v naravi na Krvavcu. Pri učenju smučarskih veščin so jim pomagali tudi zunanji mentorji Anja Bertoncelj, Marko Kavčič in Gregor Gantar. Po prihodu na Krvavec so najprej opravili preizkus smučanja, na podlagi tega so se učenci razdelili v šest skupin. Naklonjeno vreme in dohri pogoji za nemoteno delo so našim smučarjem omogočili, da so v teh nekaj dneh osvojili veliko smučarskih veščin. Teden je hitro minil, saj so večino časa preživeli na smučišču, poleg tega pa so učitelji pripravili tudi popoldanske in večerne aktivnosti - pouk, ogled RTV oddajnika, vožnjo z. motornimi sanmi, nočni pohod na Kriško planino, družabne igre in ples.
Zimsko šolo v naravi so zaključili s tekmovanjem v veleslalomu, ko so preizkusili, kaj so se naučili v minulih petih dneh. Kljub začetni zadregi seje izkazalo, da so se veliko naučili in so sposobni premagati različne naklone in težave na progi.
Smučarji so Krvavec zapustili veseli, zdravi in nepoškodovani ter polni novih izkušenj in znanj, kar je bil tudi glavni namen zimske šole v naravi.
BETKA GORJUP
Obisk pri obrtniku Kokalju
Učenci 4.a/9 razreda smo obiskali obrtnico gospo Marijo Kokalj. Njena obrt se imenuje jermenarslvo-sedlarslvo. Ob prihodu smo pozdravili njenega tasta, gospoda Milana Kokalja st., kije veliko let vodil to obrt. Obrtnica nam je pokazala izdelke, ki jih izdeluje: komate, uzde, pasove in še druge uporabne ali okrasne usnjene predmete. Pokazala nam je cel potek izdelave obeska za ključe. Ker pa smo bili zelo radovedni, smo j i zastavili še nekaj vprašanj in izvedeli, katero orodje potrebuje pri delu, od kod dobiva usnje, komu prodaja izdelke in druge zanimivosti. Dobili smo vse odgovore, si še enkrat natančno ogledali delavnico in odšli nazaj v šolo. Obisk nam je bil zelo všeč. Gospe Kokaljevi se zahvaljujemo za prijaznost.
PATRI CIJ A M ARO LT in KATJA VESEL, (mentorica Martina Končar Cerar)
ŠOLSKI KOLEDAR
• 27. 01. 2005 - ob 17. uri roditeljski sestanek za starše bodočih prvošolcev
• januar, februar - plavalni tečaj za 1. in 3. razred
• 01.02.2005 - poskusno preverjanje iz slovenskega jezika za osmi razred osemletke
• 02. 02. 2005 - poskusno preverjanje iz matematike za osmi razred osemletke
• 10. 02. 2005 - govorilne ure
• 11. in 12. 02. 2005 - informativni dan v SŠ
• 28. 02. - 06. 03. 2005 - zimske počitnice
• 10. 03. - zaključek 2. ocenjevalnega obdobja
Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti.
Obiskat nas je dedek Mraz
Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš... seje veselo razlegalo po dvorani Kulturnega doma, ko je naše učence prve tríade s prijetno igrico Od kod si kruhek (Gledališče Unikat) razveselil dobri stari dedek Mraz. Seveda je otroke zelo pohvalil, saj so poznali rešitve prav vseh ugank, ki jim jih zastavil in zapeli kar nekaj pesmic o dedku Mrazu in tetki Zimi, dedek Mraz. pa jih je za to tudi nagradil z. bonbončki,
BETKA GORJUP
Šolarji ponesli božičnipozdravv~~~\ vse župnije naše občine
Ze več kot eno desetletje mladi pevci z. zborovodkinjo Mojco S
Malovrh pripravijo koncert božičnih pesmi. Z velikim ve- l
seljem jih prepevajo vsem, ki se udeležijo praznične maše )
ob prazniku gospodovega razglašenja. S pesmijo polepšajo )
praznično mašo s podož.ivljanjem božične skrivnosti in od- )
kritosrčno voščijo uspešno, zdravo in srečno leto. )
V letošnjem koncertu so zapeli 9pesmi ob spremljavi orga- \
nistke Marije Klopčič, ki je zbor spremljala v Pečah in na )
Vrhpoljah, in organista Alojza Štefana, ki se jim je pridružil (
v Moravčah dva dni kasneje, v soboto, S.januarja. )
Zborovodkinjo in pevci se vsem trem župnikom Janezu Za- (
letelu, Vinku Čampi in Viktorju Primožiču zahvaljujejo za )
prijazen sprejem in pogostitev. Hvala tudi organistoma in l
vsem poslušalcem, ki ste spremljali naše prepevanje. )
MAL
18
Novice iz
Otroški parlament na OŠ Jurija Hege
V sredo, 12. I. 2005, je na Osnovni šoli Jurija Vege potekalo vsakoletno zasedanje šolskega parlamenta. Ideja otroškega parlamenta je razprava o določeni temi, ki si jo učenci izberejo sami, tema letošnjih parlamentov je MLADI IN EVROPA.
Na moravški šoli je letos delo potekalo v dveh delih. V prvem delu je vsak razred razredne stopnje na kratko predstavil eno izmed evropskih držav. Upoštevali so, da je tudi Slovenija del Evrope, niso pozabili niti na Moravče. Učenci podružnične šole Vrhpolje so zelo izčrpno predstavili Vrhpolje z. okoliškimi vasmi. Učenci so se izredno potrudili, saj so države predstavili na najrazličnejše načine: jih pokazali na zemljevidu, zaplesali značilne plese, povedali pravljico v njihovem jeziku, zaigrali njihovo pesem, pokazali abecedo, naštevali zanimivosti, ali pa kar v njihovem jeziku prijazno pozdravili. Učencem razredne stopnje se je pri predstavitvi pridružil tudi Župan občine Moravče, Martin Rebolj, kije učence poleg ravnateljice Eve Karažije, tudi kratko nagovoril.
Predstavitev dela razredne stopnje
Predstavniki razredov predmetne stopnje pa so sodelovali pri delu v delavnicah in pri razpravi, ki se je odvijala od 12. ure naprej. Razdeljeni so bili v štiri skupine, od katerih je vsaka dobila svojo temo, o kateri so se pogovorili, povedali svoje želje, predloge in tudi sporočila odraslim. Teme, ki so jih obravnavali, so bile Moravče, izobraževanje, revščina in demokracija. Učenci odraslim želijo sporočiti, da se v Moravčah počutijo
Predstavniki predmetne stopnje pri delu
Moravske doline
dobro in domače, vendar si kljub temu želijo več manjših trgovin, bazen, McDonald,s in obnovo skakalnice. Tisti, ki so se pogovarjali o izobraževanju, si želijo ukiniti devetletko. Radi bi imeli stalen dostop do računalnikov povezanih z. Internetom ter več igric in športnih dni na predmetni stopnji, želijo pa se tudi povezovati z. drugimi šolami v Sloveniji in po svetu. Učenci, ki so se pogovarjali o revščini, menijo, da revnejšim otrokom sami lahko pomagajo na ta način, da se iz njih ne norčujejo in so njihovi prijatelji.
Starejšim želijo sporočiti, naj tudi oni spoštujejo otroke, jim pomagajo in jih podpirajo pri njihovih odločitvah. Želijo si tudi. da bi bile plače zaposlenih bolj pravično razdeljene. K demokratičnosti družbe lahko mladi prispevajo tako, da v družbi pustijo vsem, da izrazijo svoje mnenje in na ta način najdejo srednjo pot.
Učenci sporočajo starejšim, da si želijo, da hi njihove predloge poslušali in jih tudi upoštevali: seveda pa se zavedajo, da je to težka naloga, za katero se bodo morali vsi potruditi. Učenci so sklenili, da se bodo tudi sami bolj potrudili biti prijaznejši do svojih sošolcev in vrstnikov.
Šolski parlament je možnost, ki učencem omogoča, da izrazijo svoja mnenja, pobude in predloge ter se počutijo enakovredne sogovornike pri pomembnih zadevah. Na nas odraslih pa je, da jim pri uresničevanju predlogov poskušamo pomagati.
Medobčinski otroški parlament je zasedal v ponedeljek, 17.1. 2005, v Kulturnem domu v Grobljah.
MARJETA RESNI K
19
Mladinski spletni portal www.nevem.org i
Končno pravo mladinsko čtivo!
Novoustanovljeno Mladinsko društvo NE VEM s sedežem v Domžalah je ustanovilo nov spletni portal za mlade. Mladi, iz vseh vetrov, so se namreč odločili, da bodo zapolnili "praznino", kije vladala v mladinskem medijskem prostoru.
In tako so prispevke, ki so namenjeni zabavi in sprostitvi, objavili na Slovenskem mladinskem portalu. Tega so ustanovili prav za sprostitev. Ta je v današnjem svetu ob vedno hitrejšem ritmu in načinu življenja tako ali tako prepotrebna. Tako se lahko ob branju zabavnih člankov nasmejite do le mere, da vam bodo solze tekle.
Vendar pa sprostitev ni vse, kar portal ponuja. Veliko je tudi takšnih in drugačnih koristnih ter strokovnih informacij, pa zanimivosti (od tega, kaj se v decembru odvija v glavnem mestu, katero razstavo si lahko ogledate, pa do tega kaj je ozonska luknja, kaj je bilo v zgodovini barbarov, energiji...), in seveda najaktualnejših prispevkov o študentskem zaslužku mladih v letu 2005, pa o novem cestnem zakonu itd. Prav za portal pa so, do sedaj, v intervjujih spregovorili Alenka Vidic, Sašo Ožbolt, Ivan Sivec, Anavrin, Matic Osovnikar, Teh Stroj, Edi Pucer in drugi. Pa portal deluje komaj nekaj dni!
Pripravljavci vsebin obljubljajo tudi upoštevanje želja bralcev in prilagajanje le-tem. Morda bo v pomoč pri izražanju vaših želja dobrodošel forum? Tako da s klikom kar na www.nevem.org!
MATEJA KEGEL
MOJA DOLINA NA DLANI
z etnološkimi značilnostmi
KOLINE - domači praznik
Poleg vseh državnih in verskih praznikov, ki nas spremljajo skozi vse leto, je na kmetijah še vedno prisoten nadvse pomemben domači praznik - koline. Zakaj pa je to praznik? Ker je še v času naših starih staršev prav ta dogodek pomenil glavni vir mesa in zabele za celo leto in priložnost, da se do sitega naješ mesa. Za otroke pa je bil to tudi dan pričakovanja in številnih potegavščin, ki so sijih odrasli privoščili na njihov račun, daje dan minil v veselem razpoloženju.
Koline imajo v slovenskem jeziku trojen pomen:
1. zakol ali ustrelitevprašiča na kmetiji,
2. mesnine za domače potrebe,
3. kmečki praznik imenovan tudi svinjski ali domači praznik s pogostitvijo in obdaritvijo, poznan na podeželju kot največji domači praznik v poznem jesenskem in zimskem času. Za ta praznik je v Moravski dolini znan tudi izraz »kularija«. Koline so danes dogodek v posameznem gospodinjstvu, kjer najamejo krajevnega klavca, ki je navadno samouk in mu plačajo z denarjem ter kolinami (mesnimi izdelki). Ni pa nujno, da imajo koline le na kmetijah. Prašiče kupijo na semnju in jih vzredijo doma, ali pa gredo ponje na Štajersko pa tudi v Ihan. Pogosto jih kupijo nekaj mesecev pred zakolom in jih ta čas krmijo s »fronto« (repa, pesa, koleraba, korenje), starim kruhom, drobnim krompirjem, ipd. Na leto v posameznem gospodinjstvu zakoljejo enega do tri prašiče, odvisno od velikosti družine.
Koline oz. »kularija« trajajo dan ali dva. Če poteka dva dneva, se prašiča zakolje popoldne. Klobase se delajo naslednji dan, saj se meso čez noč shladi in gaje lažje obdelovati. Nizke temperature so primernejše, da se meso ne pokvari, zato so koline v zimskem ali v poznojesenskem času. Izkoristijo tudi praznike, zlasti državne, da ni potrebno vzeti dopusta. Pred približno štiridesetimi leti so tudi šoloobvezni otroci lahko ostali doma. Največ rok je potrebnih prav na začetku, ko se prašiča privleče iz svinjaka. Takrat je potrebno vsaj nekaj moških, da držijo prašiča. Včasih priskočijo na pomoč sosedje, če domačih ni dovolj. V bližini mora biti tudi gospodinja, da prestreže kri v posodo. V zadnjih letih prašiča prej tudi omamijo s posebno
pištolo. Sledi že prvo okrepčilo, kozarček žganja za klavca in njegove pomagače.
Medtem ko klavec razkosava prašiča, drugi »mavžajo« parklje, rep in svinjsko glavo. Omenjene dele natrejo s kolofonijo, vržejo v krop in potem odstranijo ščetine. Na koncu preostale ščetine še požgejo nad ognjem. Ponekod še perejo čreva in jih nato uporabijo za klobase, drugi pa čreva kupijo kar v trgovini. Iz parkljev nekateri kuhajo »žulco«. Sledi že malica, in sicer jetra, pa tudi možgani z jajci. V zadnjem času delajo v glavnem le še dve vrsti klobas, mesene in krvavice. Meso se melje v strojčku za mletje mesa, katerega danes večkrat že poganja električni motorček. Včasih pa so mleli ročno, največkrat kar otroci._
Mesene ali zidane klobase so iz mletega mesa ter iz začimb (sol, poper, česen). Vsak klavec pa ima svoj skrivni recept. S to maso se potem napolnijo čreva in klavec »zaspali« klobase. »Spale« so (in nekateri to delajo še danes) naredili sami, in sicer so nabrali mlade veje, jih olupili in posušili. V zadnjih letih jih čedalje več kupujejo v trgovini. Ko so narejene prve klobase, jih odnese gospodinja in jih skuha za prvo pokušino. Mesene klobase večinoma prekadijo. Za nekaj dni jih obesijo v »rauf-kamro«, potem pa se sušijo še na zraku, navadno na podstrešju ali pa v kleti. Včasih so klobase shranjevali tudi v mast ali olje. Suhe klobase se jedo surove ali pa kuhane. V krvavice aliprtene klobase dajo zmleto kuhano »glavino« (meso prašičje glave), vranico, ipd. ter kuhan riž in ješprenj, kri, »župo«(voda, v kateri seje kuhala glava), majaron (»majaronova pleva«), cimet, poper, sol, ocvirke. Nekateri dajejo vanje tudi kašo. Riž, ješprenj in kašo se »obari« (skuha) dan prej. Krvavice
20
Novice iz
skuhajo ter ohladijo ter jih potem dajo v zamrzovalnik. Kožnate klobase so iz iste mase kot mesene klobase, le dodajo jim zmleto kuhano kožo. Šobel pa je iz debelejšega črevesa in napolnjen z maso za mesene klobase ter s kuhano kašo. Del mesa se nasoli za nekaj dni, potem da v lesen ali plastičen čeber, zalije s prekuhano ohlajeno vodo, doda začimbe (poper, česen), na vrhu se obteži. Temu pravijo, da se nasoli v »salamoro«. Na hladnem se to pusti približno tri tedne, potem pa obesijo za nekaj tednov v dimnik, nato pa še na zrak. Zmelje se tudi »špeh« (maščoba), katerega se potem scvre. Na koncu, za »likof«, je južina, ki je sestavljena iz svinjske juhe z rezanci, svinjskega mesa in klobas, praženega krompirja in solate.
Do nedavnega je bilo pri prašiču uporabno praktično vse, od kože, maščobe, drobovine do mesa. Kož ne dajejo več stroj iti, ampak jih zavržejo. Zaseka in mast je bila namenjena za celo leto kot zabela za vrsto jedi. Meso so večinoma nasolili ali prekadili, danes ga lahko shranimo v zamrzovalniku. Kar je bilo svežega mesa, so ga pojedli na dan kolin, krvavice pa v
teku zime, ko se zaradi nizkih temperatur še niso pokvarile. Suhe klobase in prekajeno meso so /držali celo leto, jedli so ga ob večjih in težjih kmečkih opravilih (žetev, košnja, mlačev,..), pa še to le za najete delavce, redkeje za domače. Ob kolinah so del klobas in mesa podarili (dali so koline) bližnjim sorodnikom, sosedom, pa tudi učiteljem in župniku. Danes je to le malo razširjeno. Večinoma se podari koline le še bližnjim sorodnikom in sosedom, zlasti če so sodelovali pri kolinah.
Uporabljena literatura:
Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, 2004. Lozar, R., Narodopisje Slovencev I, Ljubljana, 1944. Minnich, R., Koline kot darilo in izražanje identitete v slovenski kmečki družbi, v: Glasnik SRD 27, 1987.
MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije, loto Urška Vozel
Slovesnost ob 63. obletnici bitke v Dražgošah
V nedeljo, 9.januarja, so Dražgoše znova oživele. ZB Moravče se je tudi letos slovesnosti udeležila. V bitki je umrlo 9 partizanov in 41 domačinov. Slovesnosti se je udeležilo preko 6 tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije. V bogatem kulturnem programu je bil slavnostni govornik prof. Anton Bebler. V govoru se je spomnil in opisal junaški boj Cankarjevega bataljona in vseh borcev NOB, brez. katerih ne bi danes živeli v državi, v kateri živimo. Prav zaradi trpljenja in prelite krvi ter izjemne hrabrosti naših borcev slovenski narod ni šel v zgodovino druge svetovne vojne kol koraboracionist s fašizmom in nacionalsocializmom je poudaril slavnostnii govornik. Pohoda po poti Cankarjevega bataljona se je udeležilo 390 ljudi. 200 ljudi pa je v Dražgoše prišlo iz. Železnikov čez Ratilovec. ZB Moravče in ZLSD sta se tudi letos udeležila te slavnosti.
ANTE PAJK, ()() ZZB
Um barska gora magnetno privlači obiskovalce
Jože Vrtovšek iz Blagovice je v letu 2004ponovno dosegel pohodniški rekord in kar 1101-krat obiskal Limbarsko goro.
No, v Guinessovo knjigo rekordov s tem podvigom ravno ne bo prišel, je pa ta njegov dosežek za naš okoliš vsekakor nekaj izjemnega. Na hitro izračunamo, da to pomeni, da pride na Limbarsko goro povprečno trikrat na dan. Gospod .lože.je nasploh ljubitelj hribov in gora in obiskuje tudi druge slovenske vrhove, ampak vsak dan, pa četudi je bil prej na Triglavu, se obvezno poda tudi na "Limbarsko ".
Poleg našega rekorderja pa so zelo pridno obiskovali ta prelepi košček moravške občine tudi drugi njeni ljubitelji.
- 1101 Jože Vrtovšek
- 575 Franci Andrejka
- 522 Stanka Pustotnik,
- 450 Franc Zakrajšek
- 429 Ciril Vrečar
- med 200 in 400 Janez Biz.ilj. Miha Šlibar, Marija in Franc Gotar, Brane Lavrič, Igor Tesovnik, Ante Pajk, Sonja in Štefan Perdan, Vera in Tone Anton in, Marinka Zakrajšek, Janez Jarc, Janja in Matjaž Dolenc, Stojan Lenček
FRANCKA TOMAN
Moravske doline
21
PISMA BRALCEV
Utrinek silvestrske noči
No pa smo spet dočakali silvestrsko noč in za njo tudi vstop v leto 2005. Nekateri tako, drugi drugače. Pri nas smo do sedaj večina silvestrskih večerov praznovali doma v družinskem krogu ali z. bližnjimi sosedi. Ker pa je v decembru lanskega leta župan Martin Rebolj javno povabil vse občane dobre volje, da skupaj pričakamo novo leto z ognjemetom in kuhanim vinom, smo tudi pri nas vabilo z. veseljem sprejeli. Ko smo se sprehodili do Partizanskega doma, oprostile, sedaj Kulturnega doma, so iz, kluba mladih že delili kuhano vino, da je manj zeblo in da smo nazdravili. Zupan je vsem zaželel vse lepo v novem letu, sreče in zdravja. Pa tudi med seboj smo si stisnili roke, lepe želje so bile tople in iskrene. Višek veselega vzdušja je bil ognjemet ob polnoči.
Domov smo se vračali z. dobrimi občutki. Ob poti pri neki garaži so se pomenkovali možje. Ker je bilo ž.e malo mrzlo in da ne bi motili, smo pospešili korak. A po kakih desetih metrih je od teh ljudi z.a nami zagrmelo: »Auf biks, u varžet pa niks.« Če nam je bilo prej malo mrzlo,
potem ne več. Nad tako geslo pa nisem bil niti presenečen, kajti avtorja izrečenih besed sem prepoznal po glasu. Očitno v nekaterih glavah tiči ločevalna misel: naši - njihovi. Pa srečno in zdravo novo leto 2005 želim vsem.
RUDOLF MEGLIC, Šlandrova, Moravče
Odgovor na pisma Janeza Virka, Toneta Pučnika in Žarka Rudolfa v decembrski številki Novic iz Moravske doline
Ker je vsebina vseh treh pisem podobna in so tudi vsa odziv na moj članek v 9. številki Novic iz. Moravske doline, bom vsem trem piscem odgovorila v skupnem pismu, zato bo morda malo daljše.
Pa začnimo s čestitkami po volitvah in kaj meje sploh spodbudilo k pisanju omenjenega članka. Takoj po zmagi na volitvah je novoizvoljeni župan dal izjavo za ATVSignal Litija, v kateri je takoj na začetku izrekel laž. o bivši županji. Poudaril je, da bo on sedaj delal neprofesionalno in ne bo tak kot bivša županja, ki je rekla, da bo delala neprofesionalno, potem pa je bila polno zaposlena. Tega namreč nikoli nisem trdila, pač pa sem v začetku rekla, da bom polovično zaposlena na občini, polovično pa v šoli, da ohranim stik s svojim poklicem. Ko pa sem videla, daje delo županje zelo obširno in zahteva celega človeka, sem se polno zaposlila na občini, kar je legitimna pravica vsakega župana, in samo štiri ure na teden ohranjala stik s svojim osnovnim poklicem. Če pa bi imela lepo pokojnino, pa se ji najbrž, tudi ne bi odrekla in bi k njej dodatno prejemala še honorar za neprofesionalno opravljanje funkcije tako kot sedanji župan. Prav tako je poraženec na volitvah Roman Novak takoj, ko so bili znani rezultati volitev, čestital zmagovalcu po telefonu, nato se osebno in tudi v izjavi za ATV, o čemer se lahko prepričate osebno pri županu oziroma si lahko ogledate posnetek izjave. Tudi jaz. sem po zmagi na županskih volitvah leta 2002 povabila gospoda Rebolja k sodelovanju, pa je potem, ko nisem sprejela njegove ponudbe in ga predlagala za podžupana, raje stopil na stran tistega, ki seje odločil, da bo opozicija. Gospod Virk, tudi izrabljanje in omenjanje mojih otrok v polemiki, kot to počnete vi, ne spada v demokracijo, ne v Bruslju in ne v Moravčah in ne v osebno kulturo, ki jo oporekate mojemu možu . Gospod Pačnik me opozarja na navedbo virov, zaradi katerih
polemiziramo. Prav vesela sem, da se je 7. decembra 2004 pojavil v časopisu Dnevnik na H. strani članek z naslovom Županja odšla v Bruselj, v Moravčah pustila dolgove, saj sem na ta način imela možnost tudi javno odgovorili na tisto, kar se je ves čas kampanje in ž.e pred njo širilo po občini iz. istih virov, kot SO navedeni v časopisu. Moj mož. ni kandidiral na mojo željo, ravno nasprotno, pač pa na željo občinskega odbora stranke, ki je v njem zaradi dosedanjih izkušenj pri delu v Občinskem svetu videl ustreznega kandidata. In prav ta kandidatura je bila izrabljena za podtikanja in namigovanja o tem, da hočem nekaj pomesti pod preprogo.
Tudi obisk Računskega sodišča na Občini Moravče je rezultat plodnega dela tega svetnika in še nekaterih pristašev, ki so me nenehno prijavljali na Računsko sodišče. Sedaj le-to opravlja redni pregled dela za leto 2003. Vem, da nisem dala nobene odredbe, s katero bi se sama želela okoristiti ali bi namerno delala nezakonito ali povzročala škodo občini. Vem pa tudi to, da Računsko sodišče pri vsakem pregledu na katerikoli občini ali ministrstvu najde napake, zato najbrž, tudi naša občina pri tem ne bo izjema. In prav na to kost čakajo listi, ki so predhodno marsikaj pometli pod preprogo, da bodo potem lahko na ves glas trobentali, kako sem nezakonito postopala. Pa naj na kratko "dopolnim" še gospoda Žarka Rudolfa, ki mi očita nesramnost in natančno navaja metre asfalta na odseku Dunaj. Pozabil je pri tem namreč povedati, da je bil ta asfalt narejen prav do njegove hiše. In ker nam občinski proračun ni dopuščal, da bi mu zgradili še novi most na poti proti njegovemu domu, meje pošiljal v p.m., kar pa tudi ni ravno največja odlika sedanjega svetnika.
Vedno sem si in si bom še prizadevala za sodelovanje med občani v dobrobit nas vseh. In prav tO pričakujem tudi od tistih, ki se očitno čutijo poklicane kritizirati delo drugih, medtem ko rezultatov njihovega dela z.a skupnost v občini Moravče še ni bilo opaziti.
V časopisu Dnevnik je bil 7. decembra na 8. strani objavljen članek z. naslovom Županja odšla v Bruselj, v Moravčah pustila dolgove. Župan Martin Rebolj je sklical v petek, 10. decembra izredno sejo Občinskega sveta, na katero je povabil tudi vse medije, in pojasnil finančno stanje občine. Po sklepu OS so izjavo za ATV Signal podali poleg župana še podžupan, bivša županja in vodja finančne službe. Zaradi boljšega razumevanja nastale situacije prosim z.a objavo moje izjave v občinskem časopisu.
Izjava za ATV Signal Litija, posneta 12. 12. 2004
Občinski svet na predlog župana vsako leto sprejema občinski proračun, v katerem so načrtovani prihodki in odhodki občine za tekoče leto. Poleg proračuna pa je bil v letošnjem letu, tako kol predpisuje zakon, sprejel tudi razvojni načrt občine za več let. Župan pa je tudi odgovoren za pravilno in zakonito izvajanje proračuna.
Letošnji proračun in razvojni program občine Moravče sla bila sprejeta v začetku marca. V času pred mojim odhodom sta bili v teku dve največji občinski investiciji, to sta vrtec in kanalizacija Krašce. Ker sta to za našo občino veliki investiciji, je bila izvedba načrtovana za več let, kakor tudi plačilo. To je v skladu Z zakonom in občinskim odlokom o proračunu. Kanalizacija Krašce je sicer v pretežni meri zaključena letos, ker je bilo to za izvajalca bolj ekonomično, da dvakrat ne postavlja gradbišča. Za občino pa je bolj gospodarno, da del plačila v višini 33 milijonov tolarjev izvede v naslednjem letu, ker se bo na ta način
22
Novice iz
vrnilo v občinsko blagajno okrog 20 milijonov SIT od taks za obremenjevanje voda.
Če občina v naslednjem letu ne bi imela investicije v kanalizacijo, bi te takse obdržala država. Predvidene kanalizacije v Zalogu pa ne bo mogoče začeti, dokler še tečejo postopki pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Tako je povsem neupravičena trditev, da je denar zapravljen v naprej. Investicija je bila samo gospodarno načrtovana in bi bila enako izvedena, četudi ne bi bilo novega župana. Kol občinski svetnik, ki je sodeloval v razpravi o proračunu, bi to moral vedeli tudi sedanji župan. Ni pa bilo v letošnjem letu načrtovano asfaltiranje cestišča, ker so to odsvetovali gradbeni strokovnjaki, saj priključki še niso izvedeni, cestišče pa se prvo leto tudi najbolj poseda. Seveda je bilo stanje na cesti groz.no, prav tako kot je grozno še marsikje drugje.
Ob mojem odhodu so potekala tudi zaključna dela na vrtcu. Ob tem seje pokazalo, da ne bomo dobili uporabnega dovoljenja, če ne bomo delno prenovili tudi starega dela vrtca. Načrti in tehnična dokumentacija so bili pridobljeni ž.e pred mojim nastopom funkcije županje. Ker so v tem času začeli veljati tudi novi strožji predpisi za vrtce, so bila potrebna nova dodatna dela. Ravnateljica vrtca in gradbeni nadzor ter strokovne službe so mi zaradi tega predlagali nekatera nujno potrebna dodatna dela. če smo hoteli gradnjo uspešno dokončati in pridobiti uporabno dovoljenje. Zaradi teh del je višina investicije večja od načrtovane, vendar še vedno v okviru zakonitih možnosti. Vrtec je bil kljub težavam, ki so se pojavljale v času gradnje, točno ob roku dokončan in predan namenu. Menim, da v zadovoljstvo otrok, staršev in osebja.
Mandat županje mi je zaradi nove funkcije prenehal 20. julija, ko je bilo na občinskem računu 1 IS milijonov tolarjev. Zato nikakor ne morem razumeti časopisnega članka, ki zlonamerno zavaja ljudi, ko navaja moje dolgove. Po mojem odhodu je z. enako skrbnostjo izvajanje proračuna nadzoroval podžupan. Kolikor sem imela možnost to spremljali, vem, da so bile vse izvedene investicije načrtovane v letošnjem proračunu in nobena ni bila izvedena zaradi volitev.
Vsekakor pa je občinski denar namenjen za to, da ga gospodarno in z.a dobrobit občanov tudi porabimo. Nemogoče pa je v občini veliko narediti in pri tem ohraniti še polno blagajno. V času mojega županovanja pa se nismo niti enkrat zadolžili, prav tako nismo imeli nikoli likvidnostnih težav. Zalo tisti, ki širijo neresnične govorice in zavajajo občane, škodujejo ne samo ugledu evropske poslanke, ampak tudi ugledu občine.
LJUDMILA NOVAK, Imenje
lako liho, skromno si trpel, takšno rtuli si življenje imel, zdaj rešen vsrh si bolečin, za tahn ostal ho lep, <i bolet spomin
ZAHVALA
V 95. letu starosti je za vedno odšel od nas dragi mož. ala. dedek, stric, bral in tast
VINCENCIJ MIKLIC
Kajžnov ata iz Negastrna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi gospodu župniku, pevcem KZ Limbar in vaščanom za lepo opravljen pokop. Vsem. ki sle karkoli pomagali, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ji < <i\. ki tla, je čas. ki v:ame. pravijo, tla je čas. ki celi rane.
in je čas. ki niktlai ne mine. ka zasanja.* se v spomine.
V SPOMIN
JOŽE CERAR
Križmanov Jože z Dol
Mineva žalostno leto od njegovega slovesa. Hvala vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi njegovi
Srce t\i>je več ne bije, hrepenenja več ne Čutiš, nam pa ialosl srce trga, solza lijf iz oči. Dom je prazen in oloien. ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša draga mama. stara mama. prababica, sestra in teta
JOŽEFA JAKSETIČ
roj. Vesel iz Moravč
O
Zahvaljujemo se v sem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem. ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala za podarjene sveče, svete maše. darove cerkvi in cvetje, ki ga je imela tako rada. in za vse besede tolažbe.
Posebna zahvala gospodu arhidijakonu Andreju Svctetu. župniku Viktorju Primožiču in vsem ostalim duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred Hvala predstavnici rejnic Vidi Per za lepe misli ob njenem slovesu. Hvala tudi pevskim zborom: Limbar iz Moravč, Žalne in Velikih Lašč za lepe pesmi ter trobentaču Juretu Močilnikarju. Se enkrat iskrena hvala vsem. ki ste jo imeli radi in seje boste večno spominjali.
Vsi njeni
Saj ni rečeno.
<ia le ni.
meti nami si...
V SPOMIN
Na Prešernov praznik. K.februarja 2(K)5. bo minilo 30 let, od kar nas je tragično zapustil naš dragi bral
SREČKO JANČIGAJ
šofer avtobusa z Dol.
Vedno ga imamo v spominu! brat in sestre
( hI (Ini-vii. ki< misel \t. v ilomit našem je praznina, v srcih naših bolečina, a spomin na te livi za vse nam dane dni.
V SPOMIN
13. februarja miniva leto dni. od kar seje od nas poslovil dobri oči. dedek in pradedek
CIRIL GROŠELJ
Zahvaljujemo se vsem. ki kdaj postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Hvala!
Vsi njegovi
fe^*     PLAJTDJC d.0.0.    f J>
Vrhpojjc 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKAJSTIZERSTVO
prodaja, premontaia, centriranje in hranjenje gum
Delavni čas:      od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00
info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com
Črni so v parku slavili,
rdeči se pred domom veselili,
vsi brezbarvni pa doma naslanjače gulili
in bogove prosili,
da bi vendar se rdeči in črni zmodrili in za občane kaj dobrega storili, saj od njihovih »etiket« imamo le en beden pamflet.
Slamnikarska    1a,    1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971,
_Milan 031/303 - 033_
Tečaj CPP 28. feb. ob 18. uri
Kmetija Tič - Pr Matčk iz Serjuč 8 vabi k nakupu jabolk iz integrirane pridelave v domačem nasadu sort IDARED in JONA-GOLD po izjemo ugodnih spomladanskih	
cenah, saj boste za zaboj jabolk (15 kg) odšteli le 1.100 SIT. Za več zdravja na vaši 1 mizi pokličite 051 339 1 971 ali jih obiščite na j kmetiji. Pohitite z. nakupom, ker se zaloge hitro ! manjšajo.	
R I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
www slikopleskarstvo-pirc.com
I
Kam Bus
Družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil
vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v primestnem potniškem prometu.
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe,
- vozniški izpit »D« kategorije,
- državljanstvo Republike Slovenije,
- aktivno znanje slovenskega jezika,
- starost do 40 let,
- lastno prevozno sredstvo.
- Prednost pri izboru, bodo imeli kandidati s stalnim prebivališčem v občini Moravče.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS d.d., Perovo30, 1241 Kamnik.
24
Novice iz