Posamezna Ite vfl-ka I Din mesečno, ie •• sprejema lisi t uprafi, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora PON£ DE.EJSK.I Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6 111. Teleion št. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teleion itev. 2992 30. majnik 1917 - 30. majnik 1937 Veličastna dvajsetletnica dejanja, s katerim je slovenski narod zlomil stoletno suženjstvo Dr, Korošec o majski deklaraciji Bratje in sostre! Preko vse slovenske zemlje so zagoreli snoči kresovi. Kadar pa naš narod kresove zažiga, daje duška svojemu notranjemu ognju, ki v njem planiti. Zagoreli so kresovi ob praznovanju 20 letnice onegu dogodka, ki jn dal v Avstriji signal za odkriti boj za politično samostojnost našega naroda in s kateregu so izhajali potem vsi dogodki. Kakor prešine včasih nenadoma blisk temo, tako se dogodi kdaj v zgodovini naroda, da mu postane rezultat dolgotrajnega razvoja in boja nenadoma jasen. Nuni jc postalo jasno, da smo stopili v odločilno fazo liorbe za na-nxlno osvoltojen je, ko so bili Nemci leta 1916 na vrhuncu svoje moči in so začeli javno razpravljati najmerodajnejši činitelji o svojih povojnih protislovenskih načrtih, ki so bili znani pod imenom »Bclange« (zahteve). Večina vas pozna zgodovino majniške deklaracije. Saj ste doživeli sami oni veliki narodni plebiscit, ko je šla ideja majniške deklaracijo kot zvok fanfar preko vse naše zemlje. Bili ste priča onega silnega gibanju, ki jc zajelo vso slovensko zemljo, prav tako pu tudi ostale jugoslovanske zemlje: Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in Vojvodino. Mnogo vas se spominja onih neštetih narodnih taborov, ki so se prirejali po vsej Sloveniji. Zlasti veličastna jc bila manifestacija v Ljubljani ob priliki, ko so izročile slovenske žene nad 200.000 podpisov za deklaracijo v moje roke. Izbrisalo pa sc tudi še ni iz spomina ono strupeno bruhanje sovraštva naših narodnih sovražnikov, ki sc jc pojavilo proti našemu gibanju, z vsemi pcrsckucijami in preganjanjem, ki je sledilo. Zato mislim, da bi mi nc bilo treba govoriti o zgodovini deklaracije, njenem postanku in njenem razvoju. Smatram pa za svojo dolžnost, da ob tej priliki in s tega mesta izrečem v imenu nas vseh, v imenu vsega slovenskegu naroda, najglobljo zahvalo onim borcem, ki so največ pripomogli, da jc šla ideja majniške deklaracije v kri in meso našega naroda, da jc postala njegova lust. Mislim tu pred vsem na našega sivolasega nadpastirja dr. Antona Bonaventuro Jegliča. Ta edinstveni mož jc z njemu lastno dalno-vidnostjo prvi spoznal, da l>o mogoče doseči uspeli le, ako bodo prizadevanja parlamentarne dclcgacije imela trdno oporo v domovini. Zato se jc obrnil meseea avgusta leta 1917 na vse politične stranke s pozivom, da bi s primerno izjavo iz domovine podprli boj svojih poslancev za narodne pravice. To izjavo, ki jc dobila pozneje naziv ljubljanska deklaracija, je prvi podpisal knezoškof sam. Da jc ideja majniške deklaracije našla tako močan odmev v zadnji gorski vnsioi, da jc ves narod brez copan ja stopil pod dekla raci jsko zastavo, to veliko delo jc bilo v prvi vrsti zasluga našega sivolasega nadpastirja. Slovensko ljudstvo se je ravno radi tega škofovega koraka zavedlo usodne važnosti teh zgodovinskih časov. Da pa se jc širila dekla raci jska misel z veliko silo po jugu, gre pred vsem zasluga nadškofu dr. Baucrju in škofu dr. Mahniču. V Bosni in Hercegovini pa so populalizirali deklaracijo zlasti frančiškani. Za večne čase pa je zvezano z majniško deklaracijo ime nepozabnega dr. Janeza Ev. Kreka. Ni potrebno in ni časa. da bi razgrinjal pred varni sliko dr. Kreka, tega izrednega človeka, ki jo predstavljal utelešenje jugoslovanske misli. Ni potrebno, da bi vam s tega mesta risal sliko tega najzgovornejšega in najbolj prežetega tolmača jugoslovanske ideologije. On je bil, ki je najgloblje doume! zgodovinsko usodnost balkanske in svetovne vojne za osvobojenje vseh Jugoslovanov. Ko 60 bili 1. 1916 Nemci na vrhuncu svoje moči in snovali svoje protislovenske načrte, takrat, ko jc bil pogled v bodočnost črn in obupen skoraj da ne breznaden. Takrat dr. Krek ni klonil. Z njim in z nekaterimi prijatelji srno začeli misliti na protipoteze. Zlasti pa jc stopil v stik in gojil dr. Krek zveze z bratskim češkim narodom, s katerim smo se pozneje, ko se jc zopet otvoril parlament na Dunaju, borili skupaj ramo ob rami. Tako so je rodila deklaracija in tako je začela nastajati skupna fronta slovanskih narodov v Avstriji! Razumljivo jc, kako strašno jc pretresla dne 9. oktobra leta 1917 Slovence žalostna vest, da je prejšnji večer umrl dr. Krek. Njegova smrt jc od jeknila katastrofalno. Ali človek obrača, Bog obrne. Sain njegov pogreb je postal največja manifestacija jugoslovanske misli. Od njegove smrti sem so šle po vsem jugu besede, ki so bile spregovorjene ob njegovem od- prtem grobu: Ievatc capitn, appropinrpiat enim redemptio vestra. Dvignite glave, kajti približuje se vaše odrešenje. Odkritje spominske plošče 18. marca 1918 v Št. Janžu na Dolenjskem, kjer jc veliki Krek izdihnil svojo dušo. jc bilo zopet povod veličastne manifestacijo zu svobodo vseh Slovanov. Ko sc spominjamo teli velikih borcev za naše osvobojenje, sc v globokem spoštovanju in hvaležnosti spominjamo tudi vseli brezštevilnih znanih in neznanih jutiakov-borccv, ki so doprinesli žrtve za našo svobodo. Ob tej priliki pa sc moramo spomniti tudi naših zaveznikov bratskega češkega naroda, s katerimi nas je družil enak narodnostni ideal in s katerimi smo se skozi vso lo dobo, ramo ob rumi borili. * Dvajset let, dragi Slovenci in Slovenke, je čas, ki jc toliko odmaknjen od neposrednih dogodkov, du moremo objektivno gledati nazaj na tu dogajanja. In če pogledamo s tc zgodovinsko perspektive, moramo reči, da mnjniška deklaracija, v kateri jc dobilo osvobodilno gibanje svojo zunanjo formo, ni samo eden najvažnejših političnih dokumentov v zgodovini Slovencev. Ne, njen pomen jc mnogo večji. Ona je sprožila v zvezi s sličnimi izjavami ostalih avstrijskih Slovanov sile, ki imajo neposredno velik delež nu našem osvobojen ju in zedinjenju. Res jc, da so se centralne države zrušile pod pritiskom zavezniškega objema, v katerem je brezprimerno junaštvo Srbov igralo veliko in odločilno vlogo. Ali tudi to jc zgodovinsko dejstvo, da jc avstro ogrska monarhija pred vojaškim porazom propadla vsled notranje rnz-krojenosti. Ta notranja razkrojenost pa jc bila posledica nacionalnih stremljenj nezadovoljnih, tlačenih slovanskih narodov. Zlasti za nas Slovcncc pomenja dekluruci jsku ideja samostojno opredelitev za Jugoslavijo Kajti v računu zavezniških sil ni bilo, da sc razbije avstro-ogrska monarhija, ampak samo da sc oslabi. Kakor znano, jc ravno Podonavje ono križišče, na katerem sc srečavajo nasprotujoči si interesi velesil /. nekoliko oslabljeno Avstrijo, so smatrali, da bi bilo ravnovesje šc najbolj ohranjeno. §clc s tem. dn so bili nn-tanta in .zlasti VVilson, ki so odločevali takrat o usodi Evrope, postavljeni pred gotovo dejstvo, da Avstrije ni več, ker so proklumirnli Čehoslovaki, Poljaki in Jugoslovani svojo državo, šele s tem je bil stari konccpt podonavske monarhije premagan. Ako smo morali spočetka v/eti v deklaracijo habsburški okvir, fo takrat ni nikogar motilo. Moti Ic dandanes nekatere ljudi, katerim bi sc takrut šc bolj tresle hlačke, ako bi tega okviru nc bilo. Nuši nasprotniki so položaj takoj spoznali in pričeli kmalu z vso silo, z gonjo in pcrsckucijami. Toda proti temu valu, ki jc zajci ves narod, so bili do- vicrajšnji oblastniki brez moči. Gibanje je nu-rastlo kakor mogočna reka ter zajelo brez izjeme vse sloje: duhovščino in inteligenco, delavce in kmete, mlado in staro, ženske in moške. To jc bilo rcvolucijonarno razpoloženje, ki je naraščalo iz dneva v dan V toku debat, narodnih taborov, parlamentarnih govorov sc jc pravica |>o samoodločbi vedno bolj in bolj podčrtuvulu. Poleg majniške in ljubljanske deklaracijo bi omenil še, du smo poduli češki iu jugoslovanski zastopniki v delegaciji 6. decembra 1917 skupno izjavo, v kateri smo zahtevali takojšnjo in popolno izvedbo svojih zahtev. Dne 31. januarja leta 1918 je nadalje poslal Jugoslovanski klub spomenico in vse mirovne delegacije v Brcst-Litovskcm. v kateri smo zahtevali na podlagi samoodločbe narodov lastno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 3. marca pil smo sc sestali v Zagrebu zastopniki vseh jugoslovanskih strank iu izjavili, du zahtevamo svojo narodno neodvisno, na demokratski podlagi urejeno državo Slovencev, Hrvatov iu Srbov. Habsburško žezlo jc med tem tudi formalno odpadlo. Med tem pil so se dogodki odvijali dalje. Usoda jc z.upisala nad Avstrijo: mene tekel lifarsin. Zadnjic jc pozval k sebi cesar zastopnika Jugoslovanov l_\ oktobra 1918 leta. Monarh gu je plakajoč rotil naj ostanemo Slovenci zvesti Avstriji. Odgovoril je: Veličanstvo, prepozno jc! U tako rekoč piv v novo svobodno oda jc žc odločila. S temi besedami smo slov i I i od Avstrije in stopili državo. Par dni zatem jc sicer izšel manifest — 16. oktobra —, v kuterem jc cesar ponujal preosnovo Avstrije v zvezno državo. Naš odgovor pa je bil manifest Narodnega sveta s podpisom predsednika in podpisoma obeli podpredsednikov, v katerem smo se zopet izrekli za popolno združenje Slovencev, Hrvatov iu Srbov nc glede na državne meje. Hkrati smo izjavili v manifestu, da prevzame odslej Narodni svet v svojo roke vse vodstvo narodu. Znstor jc padel, odigrana jc bila tragedija monarhije, v kateri je tujerodna manjšina skozi stoletja tlačila Slovane. Nova zarja je zasijala na obzorju. * In kuj je danes naša naloga? Slovenci in Slovenke, strnimo naša srca zopet za en skii|>eii cilj, svetel in visok cilj, du vsi posvetimo vse svoje sile, vse svoje moči, vse svoje sposobnosti za srečo, blagostanje in napredek slovenskega narodu v skupni domovini! * Ko je nastopil dr. Korošec je dvorana z.ahru-mela v nepopisnem navdušenju in viharnih vzklikih, ki govorniku več minul niso puslili do besede. G. minister je govoril pred mikrofonom z močnim, razločnim glasom, da mu jc cela obširna dvorana mogla 7. lahkoto slediti. Njegov govor, ki so mu množice sledile z. napeto pozornostjo, jc bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem. Zlasti mogočne manifestacije je izzvalo ime nadškofa dr. Jegliča, nadškofa dr. Bauerja, Evangelista dr. Kreka in spomin na zavezniški bratski češki narod. Prav tako sc je utrgal plaz dolgotrajnih ovacij, ko je dr. Korošec omenil svojo avdijenco in zgodovinske besede pred avstrijskim cesarjem in ko je zavrnil početje onih politikov, ki sedaj po 20 letih z velikim junaštvom brskajo po habsburškem okviru. Ko je g. minister končal svoj govor, se dolgotrajne ovacije našemu voditelju dolgo niso hotele poleči. Vdušila jih je šele fanfara s svojo zvenečo melodijo. Bela Ljubljana proslavlja 20 letnico „naše Besede" „Tahrat pred leti, volje naroda glasnik Danes po volji naroda vodnih — pozdravtjen!! Ljubljana, 31. maja. Veliko dogodkov je v zadnjih 20 letih že zdrvelo preko nas. Bili so veseli in žalostni, bili so slovenski, ki so so krotko včlenili v težko verigo naše borbe za majniško Jugoslavijo, bili pn so ludi protislovenski, ki so namerjali zmleti slovenski narod, da bi se nikdar več ne mogel oglasiti. Vsa leta pa so tekla tako hitro in so bila tako burna in raznolična, da je bilo že skoro nevarno, da bi najlepša doba slovenskega naroda, borim za priznanje in izvedbo majniške deklaracije, utonila v pozabnosti, zlasti še, ker mlajši rod, ki teh dni ni videl z lastnimi očmi, o vsem tem nič ne ve, ker mu sovražne sile naš lastni obraz namenoma skrivajo. Današnja dvajsetletnica pa je pokazala, da je tako bojazen rodila malodušnost, ne pa pojemajočo moč našega naroda. Danes sc je pokazalo, da mlajši rod drži strnjeno vrsto s starejšim, da nobena sila in ne zvijača ni mogla izdolbsti med njima praznine. Mnjniška deklaracija, v kateri smo Slovenci pred 20 leti izrazili zahtevo jki zedinjenju s Hrvati in Srbi in po svobodni politični ustanovi brez kakršnegakoli tujega skrbnika ali varuha, ta deklaracija še danes druži vso res- nično narodne in državljansko zrele Slovence, pa naj so to dobo najnovejšega prebujenja doživeli sami ali pa jim je starejši rod pripovedoval o njej. Vse je danes slavilo la veliki dogodek, dostojno in obenem možato, da nihče ne bo mogel dvomiti, da hočemo še živeti, in v plačilo za naš trud in naše pošteno delo čimdalje krepkeje živeli. Zopet so se zgrnile vrste naroda v sleherni slovenski vasi, dn ponove majniško deklaracijo in jo kot naš potni list izroče prihodnjemu rodu. Tisti, ki so pred 20 leti sprožili »našo besedo« in jo podprli, da jo je slišal Balkan iu Evropa, so bili deležni priznanja, kolikor ga naš narod s pičlimi sredstvi more in kolikor ga je vajen dajati, vsem pn jc današnji dan vlil pogumn zn nadaljnjo delo doma iti v državi, ker vemo, da noben narod in nobena država zlasti v evropski gneči nikdar ni tako na varnem, da bi smel roke prekrižati na hrbtu in gledati svoje delo. če bi so pa šc odrekel svoji preteklosti in bi je sjiroli nc obnavljal s jionosom in s pogumom v samega sebe, tak narod bi s tem pokazal, da se je naveličal tal, ki so neprestano jiojišče. Slovenski narod je danes |ioknznl, da hoče še ostati na zemlji, ki mu je dana in ki jo žo stoletja brani, vedno proti volji okolice. Slavja v Ljubljani Dr. Korošec med svojimi Ljubljana jo bila danes prepuščena sama sebi. Ob vseh velikih slovenskih prireditvah se tu zbero množico iz okolico, včasih i/, vso slovensko ožje domovine. Danes so vse to množice zaposlene doma, povsod proslavljajo spominski dan, zalo so lc v duhu združene z našim središčem, Ljubljana pa ie morala proslavljali sama. I'a jo predrla neko čudno skorjo, ki so jo v preteklih letih nekateri brezobzirno navalili na njo, da ni ntogla pokazati pravega slovenskega srca in so nekateri že kar hiteli, da bi ji vzeli dobro ime. Danes je stopila na plan kot slovensko središče. Slavnostno razpoloženje so vpeljali že snoenji kresovi in samozavesten obhod slovensko mladine po ulicah. Ze v toku včerajšnjega popoldneva so bile vso ljubljanske ulice okrašene z zastavami, danes pa so v prvih dopoldanskih urah začele vreli iz h is slavnostno razpoložene množice, ki .so se na Marijinem trgu in po Miklošičevi cesti zlivale v živahno žuborečo reko. Zlasti ogromen prostor pred frančiškani in na vseh treh mostovih so je lutro polnil z množicami, ki >o jih dajalo vse stranske ulic. Čimbolj pa se je bližal ras, ki je b, napovedan za sprejem našega žo tolikokrat slavi,enega in ze tolikokrat obrokSvanega. pa prav zato P™*"*-nega in priljubljenega voditelja, Ion hot.| se je prostor polnil, di so žo pol ure pred s^ejommn ni bilo mo«oee več prerili skozi množico. Le fasui-kari n šlevilni fotografi, ki poznajo razpolozenje slovenskega naroda ... so slutili, da so bo danes ho im očem in ostrini aparatom nudila redka r lika se gnetejo mod ljudmi, opazujem m fotografirajo da bi podali čin, vemejšo slik" veselega dogodka Po Miklošičevi cesti so z lu ados nin. k -rakom prišlo žene in dekleta v narodnih no«J n s,- iz dolgega sprevoda razšle na obe sliam ulice, na hi šol dr. Korošec v zborovalno ,Kobil pogled na ta zivobarvni po kateri rano. Sitno lep t'uer 11 rok i pe v al "si a v ni is I ii e ga razpoloženja Prikorakali so še zastavni fantje, tudi v nantdnth no- svilenih rut in jiisanih trakov, zdravljanju pomikal proti Uniouu. Sredi to množico je stopal dr. Anion Korošec, mahal s klobukom, jiozdravljal množico in ii odzdravljal. Pred njim je valovila dolga reka njegovih, za njim prav lako njegovi, vsi mu slede v prijetnih in neprijetnih dneh, vsi ga danes, ko ga imajo zopet mod seboj, navdušeno pozdravljajo. Veletok ljudi se pomika |K> Miklošičevi cosli, buči od navdušenja, godba igra kakor svatom, robci frfolajo nad glavami, klobuki nihajo sem in tja kakor vrhovi dreves, vsa ulica jo en sam »Živijo! . Tako jo Ljubljana sprejela sedanjega notranjega ministra kraljevine Jugoslavijo, bivšega slovenskega jioslanca pred cesarjem na Dunaju in žo dolgoletnega slovensega voditelja, ki je svojemu narodu in novi državi, ki je vstala iz razvalin Evropo, posvetil vso svoje sile. Ne vemo, ali jo še kaj dosti državnikov v Evropi in v Jugoslaviji, ki bi jih tako s|irejemali. Drugod pred človekom, ki nosi odgovornost za državno skupnost, očistijo ulico sleher- nega človeka na obe strani do skrajnih robov, da slopa po praznem llukti kakor jio trgu, da ga ograja ljudi le gloda /. obeh strani, on pa njo. Ali pa ga obdajo z najetimi ljudmi, ki nadomestiijejo ljudstvo. Mi pa našo može sjirejemamo v gneči. Ze precej pred sprejmem, ko jo množica stala šo precej vsaksebi ob obeh straneh ulice iu jki Marijinem trgu, so jo rediteljem zdelo, da jo la prazen prekop prevelik. Poleg tega jia za lom lako razstavljenim spali r jem novo množico, ki .so prihajale iz stranskih ulie, niso mogle blizu, zlasli no v Miklošičevo ulico p roti Unionu. Zalo so odredili, da se obe strani špalirja približata druga drugi in je med njima ostal lo šo ozek prostor, po katerem so se pred s|)iejeinoin šo kretali organizatorji prireditve, takoj ob prihodu dr. Antona Korošca pa je na mah izginila šo ta vrzel in množiru je kol v polnem jar ku valovala proli Unionu. Tako pri nas sprejemamo notranjega ministra kraljevino Jugoslavijo, kadar mu j,; ime dr. Anton Korošec. Na zgodovinskih tleh v »Umoma" Sijajni dokazi zveslobe Slovencev dr. Korošcu in idejam majniške dehlaracije rini srednje; da bi jo odprli le tistemu, pogumno spregovoril šah in se v mogočnem hodu postavili po vsej si-a1, r« mostu in lako zaprli široko ulico. ki je pred dvajsetimi našo besedo . Nato jo ponosnimi vzkUki takoj obrnila nase pozornost VS° ffit ZfilTpisana množica .v«,-štoru velikega Marijinega trga, po obe £■ l^rSa uTko: še ' Miklošičevi cesta jo bila tja do nicu.a .n še naprej do Dalmatinove ulice ,silna ljudstva, k. ie čakalo v "osli slrnjenosti, ker jo vedelo, da ho od Ir \nton Korošec šel v tmionsko dvorano. Ves as je vse to jezero čakajočih ljudi, k, so se s čudovitim razumeval.jen, za skupnost mirno pokoravali navodilom rediteljev, ™ rodna in rodoljubna jiesem in vzkliki vsem, M ■ o našemu narodii kot celoti kdaj kaj dobrega s onh. bodisi da šo žive ali pa. da že počivajo v slo-Tn ki zeml ji. Zlasti J akademska vzklikih iu pesni, ohnov.hi Skoro vso našo vesefo žalostno zgodovino, množica pa se io kot nei je kot velikega ljudskega plazu pridružila da £ j* ^ feril grl odmevala naša beseda. 1 niiravljena je bila tudi godba železničarjev Sloga k ječa-u I , S svetlimi instrumenti, da ob prihodu vod -Mja in zagovornika naš majniško misli zaigra p -koračnico in tako mogočno uvede pm sr&rarSffS&BMSSft i en prostor v svetu. Sprejem Nekaj minut pred enajsto uro je mimo RoM»- in ■koeno današnje pa agistratom zavil v Stritar- 1,1 **eX3fWkon^dnjega mostu Mno-razigrano pripekalo svobodno kur pol lil po obrazili, • :- ■•'•'"orili tantov v narodnih živo in gos........... ........... nošah ki so žico na katero j' majniško solnee. da je - ,isofnrili je nenadoma sprolctello k. U r ..skr.i m z ^ „rl je zaoril gromoviti /uvijo. ki J1 . -..... zdravljale v ogenj navdušenja s- , •„ s,onii \r . t -1 Ln ^i. se odnrla vrata, ko jo siopi, avtomobil, ko so se onpiu..... ^ , gnie1llj{ljpm va. jenega državnika dr. Korošec, njega z. mladeniškiin korakom in »s . . , .i„ i.orosec, L. . •>e do nekaj korakih po-zdravljal Z roso so - e n J^ . > .L- trenutek o sprožil nov ptaz z.i klicev it i n a vd 11 še n {a. l?r. Anton Korošec bil na mah ves naš. ves domač, vse ot^P da io prišel mod svojo. Množica se je kakor raz deljena reka v zaletu zgrnila okrog ..lepa, daj bil on izmed vseh še. v največjii gnee. Otipan stol nega mesta Ljubljane dr. Adlestc, k JC z, oret stal med množico, se mu je približa u, ga v imenu našega glavnega mesta pozdravil z naslednjimi besedami: Govor župnna dr. Adlešiča ,Panos slavi naš narod spominski dan onega velikega dogodka, ko ste nam zastavi , nove smeri: narodno osvoboditev in zeil.njenje z na,bi..- hrati v eno politično telo. J Kakor je takrat Vaša deklaracija zajela vsa . i , r... v toliki žar in plamen. "VVl r e t.krat vzklila velika enotna volja V I! n r e sni č en j e Vašo deklaracije, da jr pod n"--W niodrbn vodstvom postala življenje. ,aS'"ko j ti "'n- na'.a veliki spominski dan enoti a volia vsega naroda, da ohrani ta majniskl enotna toiji > * j |MU y(M j v neomajni zve- d,;' ZZlfrtTffl, ki ste jih narodu za- irr, T/v^S1 V^ravi, 1 svoji .......j—' vsemuarodoin klanja V neomajni zvestobi, vam iu niajniški ideji.« Nato je iz vrst narodnih noš dekiui, SuSnikova iz. '» ? mladim zvočnim glasom pozdravila. •• Takrat »red leti, volje naroda glasili*, danes po volji naroda v.....lik - pozdravljen!« s temi besedami mu je izročila lepf«vensk, lojiila 14 letna ga krepko z iii živordečih nagelj-„, iirijaz.no zahvalil za pohvalil pogumen nastop mla- šopek i/, dišečega rožmarina ... ,ji za nov. Dr. Anton Korošec, se je |.rt|az.io zahvalil za pordrav in šopek in Unionska dvorana je bila dolga leta priča najbolj sijajnih manifestacij slovenskega naroda. V tej dvorani je slovensko ženstvo med svetovno vojno izročalo dr. Korošcu svežnje z 200.000 podpisi za majniško deklaracijo. V lej dvorani so dr. Korošec in z njim njegovi politični prijatelji neštetokrat govorili najširšim množicam naroda, tukaj je ljubljansko in okoliško prebivalstvo ponovno izkazovalo svojo zvestobo verskim in narodnim tradicijam ler vsem svetim slovenskim svetinjam. V času najhujšega nasilja se je prav v tej dvorani slovenski narod tako odločno izjavljal za dr. Korošca, da so se tedanji nosilci nasilnega re-žaima v Belgradu in v Ljubljani resno zamislili in preprečili nato s pomočjo orožnikov ter okrajnih glavarjev druge proslave po deželi, ki so bile pripravljene v čast 60 letnice dr. Korošca. Nihče pa ni mogel zatreti čuslev, ki jih ie slovenski narod v tedanjih težkih dnevih javno kazal do svojega narodnega voditelja in premalo jc bilo orožnikov, da bi mogli pogasiti tisoče in tisoče kresov, ki so tedaj goreli po slovenski zemlji v čast dr. Korošcu. Sedaj po 5 letih je prav v tej unionski dvorani bila zopet veličastna in zmagoslavna manifestacija iste slovenske volje in samozavesti, kakor pred 20 leti v času zatiranja pod Avstrijo, ali kakor pred 5 leti v času diktatorskega JNS-arskega režima. Se lepše, še bolj vzvišeno in še bolj dostojanstveno je danes v unionski dvorani manifestiral naš narod kakor kdajkoli prej. Unionska dvorana jc bila za to redko slavje kakor Jpremenjena. Pročelje dvorane je krasila velika podoba dr. Jan. Ev. Kreka, obdana z zolenim vencem, povitem v narodno tribarvnico, oder pa so krasile številne palme in oleandri. Ob stranskih stenah so bili razobešeni venci, enako tudi po balkonu krog in krog dvorane, vsi poviti v narodne barve. Medlem, ko je bil dr. Korošec še pred Prešernovim spomenikom in ko so še lam trajale manifestacije za ideje majniške deklaracije, se je dvorana pričela naglo polniti. Vsi prostori v prostorni unionski dvorani so bili že poprej rezervirani in oddani. Dvorana jc bila kmalu nabilo polna. Oba balkona nad odrom je zavzel venec narodnih noš, ki je tvoril slikovito ozadje. Na častnih meslih smo videli mnogo odličnih osebnosti, med temi pomočnika bana g. dr. Majcena ter več višjih uradnikov upravne in drugih oblasti. Bili so navzoči tudi minister v p. Gostinčar, eden izmed tvorcev in podpisnikov deklaracije v dunajskem parlamentu, podpredsednik Zbornice za TOl g. Ogrin, starešina slovenskih gasilcev dr. Kodre s tajnikom M e ž. k o m , predsednik Županske zveze g. Nande Novak, številni vseučiliški jzrofesorji in drugi odličniki. — Fnako polno kakor dvorana, so bile polne tudi vse galerije in balkoni. Del balkona pa jc bil rezerviran za godbo. Narodne noše Malo pred prihodom dr. Korošca so prišle v dvorano tudi naše žene in dekleta v narodnih nošah. Več sto narodnih noš je stvorilo krasen in pester špalir od vhoda v dvorano pa do govorniškega odra. Prihod dr. Korošca Točno ob 11 jc občinstvo v prenapolnjeni dvorani Uniona čtilo izpred vrat unionskega holela navdušene klice dr. Korošcu. Vsa dvorana jc za trenutek vzvalovala od pričakovanja ler se nalo v napeti pozornosti pomirila. Med vzkliki navdušene mladine jc dospel v dvorano naš voditelj dr. Anton Korošec, za njim pa ban dr. Marko Natlačen in župan mesta Ljubljane dr. Adlešič. Z balkona in iz galerij se je pričel v.sipati na dr. Korošca in njegove prijatelje dež cvetja. Nagelji, narcise, marjetico, iii drugo cvcljc je ua debelo postlalo pot dr. Korošcu po dvorani. Občinstvo v dvorani pa je izbruhnilo v en sain vihar navdušenih, iz srca prihajajočih vzklikov: ?.ivcl naš voditelj! Živel dr. Korošec!". Ko sc jc ta mogočni enotni akord v pozdrav dr. Korošcu nekoliko polegel, pa je vsa dvorana pričela vzklikali: Slava dr. Kreku! Živela majniška deklaracija! Živel slovenski narod! Ko so dr. Korošec, dr. Natlačen in dr. Adlešič prišli v dvorano, jih jc pozdravila slavnostna fanfara šestih fanfarislov Prosvetne zveze. Godba Sloga« pa je na balkonu zaigrala državno himno. Na odru je bilo že zbranih okoli 80 pevcev močan pevski zbor »Ljubljane« pod vodstvom dr. Aniona Doli nar j a. Pri zboru sta kot solista sodelovala tudi operna pevca gg. Gostič in Petrovčič. Predsednik mostno organizacijo JKZ. mestni župan dr. Adlošič jo predlagal vdanoslne brzojavko Nj. Vol. kralju Petru II. in Nj. Vis. k n ozn' n a mestni k u P a v 1 u , kar je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem, enako pa jo bila z, največjim navdušenjem sprejela vdanostim brzojavka nadškofu dr. Jegliču, ki jc bil za današnjo slavje sicer povabljen, pa so zaradi visoke starosti ni mogel udeležiti. Dvorana je pri loj brzojavki z vso vnemo vzklikala sivolasemu nadpaslir-ju, boritelju za naše narodno osvobojonje. Ponovno in ponovno pa so tisoči v dvorani vzklikali dr. Korošcu. Zanj je bil pripravljen % dvorani častni sedež, ki so ga obdajael narodne noše, posebno pa nekaj malih deklic, s katerimi se je naš voditelj 1 jiiboznjivo šalil. Ljubljana - jo nalo |x>d vodstvom dr. Dnlinar-ja za j io I a Jenkovo Molitev ( Ti. ki si nas ustvaril... ). /.o dolgo nismo slišali tega pevskega zbora lako odlično izvajati, ne tako številčnega in nc v Inki kakovosti. Umevno jo. da je Molitev vžgala Ogenj navdušenja. \a mlor je slopil krepak slovenski fant v narodni noši — bil je akademik g. H,iger — iu d reklamiral Otona Zupančiča Naša beseda--. Ta pesnitev, — to jc naša deklaracija, lo je pesniški izraz slo voske volje in moči |«) premaganju teme v najtežjih dnevih, ko se je odločila usoda narodov in ludi našega. Itccitaeija g. Kogerja jc bila dovršena in prepričevalna. Občinstvo jo dobro razumelo to krasno pro|.osnitov naše majniško in slovensko deklaracije. Sledila jc zopet fanfara, na kar jo med živahnimi vzkliki stopila na govorniški oder, burno pozdravljena sestra našega nepozabnega dr. J. E. Kreka, gdč. Cilka Kreko\a. oblečena v narodno nošo in z hršfljanom v roki. Govor gdč. Cilhe Krekove Poseben pozdrav velja tebi, slovenska žena! Zu časa tolike francoske revolucije je izrekel Mirubcau tele besede: »Čc nam žene ne bodo pomagale iu delale z nami, nc bomo zmagali.«; Živimo v času, ko sc svet poslužuje ženo zato, tla z njeno pomočjo in z njenim delom doseže toliko dobrega, uli pa ludi veliko hudega. "Žena je orodje, ki sc rabi v izvršitev velikih dol,« pravi veliki don Bosko. Naš svetnik Anion Martin Slomšek primerja ženo soln-cu. »Kar je solnee vsemu svetu, to jc dobra žena domu in narodu. Ona je svetla luč in zlat steber. Žena jc duša narodova in njegova trdna opora.« V bistvu žene jc odpoved in žrtve. A v naši krščanski ženi je tudi moč in vztrajna sila. ki se nc ustraši žrtev, saj jc prepojena z živo vero v pravičnost Stvarnikovo. tloveški razum je velik, toda razum jc mrzel. Zu vsako veliko in dobro delo treba mrzlega razumu, pa tudi lotile duše in mehkega srca. l jubezen žene jc topla, kakor solnčcn sij in mehka, kakor slavčcva pesem v vinski gorici. I a velika in topla ljubezen naše žene nam jc ohranila dom, ohranila naš jezik, ohranila toro naših očetov, ohranila naše prelepe stare običaje. V Ljubezni do domače grude jc lista moč. ki nas dviga do zadnjega diha. Majnik je! Gozd šumi. |io!jc valovi v zlatom klasju, log iu gaj - jiosuta s prelepim pisanim cvetjem. Mi pu obhajamo dvajsetletnico majske deklaracijo. Spomin mi hiti nazaj za dvajset let. Takrat smo v tej dvorani ob vrlikanski udeležbi in nepopisnem navdušenju oddale za majsko deklaracijo dvakrat sto tisoč podjiisov naših žen in deklet našemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Majska deklaracija. Solnee svobode! Majska deklaracija, klie vpijočega v puščavi. Saj jc |irišel ta klic takrat, ko je kri klicala kri, ko jc brat moril brata, ko jc žena ječala pori težkim jarmom delu, skrbi in strahu za ohranitev doma. la klic jo prišel takrat, ko smo se bali in tresli za obstoj našo prelepe slovensko domovine. Naša žena pa jc razumela la klic. Brez razlike stanu, znanja ali socialnega stališča je podpisovala jiolo za polo za majsko deklaracijo. Podpisovala jc s toplo nado, z upanjem iu pričakovanjem, da zašije solnee svobodo in da namesto' klica vpijočega v puščavi, zadeni mogočna himna vstajenja in odrešenja! Nas znak, predragi, je br.šljnnov list. Nusi pradedje so nosili ta list v boju zu staro pravdo . Bršljan je simbol trdnosti, noustrasenosli in vztrajnosti. Tesno objet s sivo skalo klju-liujo viharju, zimi in mrazu. Naj vam bo ta muli bršljancek velik m mogočen glasnik v boju zu dobrobit našogu naroda v boju za staro in novo pravdo. Bog živi! Govor gdč. Cilke Krekove je bil sprejet z velikim odobravanjem, nakar je sledila zopet lan-fara, Ljubljana« pa je zapela Ijiavčovo »Domovini" in Poersterjovo Planinsko: (V hribih so dola dan ...). Pevsko društvo »Ljubljana« se je s letna dvema pesmima postavilo, kakor že dolgo no. Dokazalo je, da zmorejo biti tudi stare^ in sicer splošno znane skladbe vredne umetniške inler|iretaeije s strani dovršenega pevskega zbora. Sledila jo zopet fanfara, nakar jo stopil na oder dr. Anton Korošec Vsa dvorana jo bučala pozdravov, aklamacij in vzklikov dr. Korošcu. Ponovno se je vsul_ z balkonov in iz vrsi v dvorani na dr. Korošca dež cvetja. Dr. Korošec so jo ginjen zahvaljeval, nato pn je pričel svoj pomembni govor ob 20 letnici majniške deklaracije. Njegov govor priobču-jemo ua uvodnem mestu. Po govoru dr. Korošca je zopet sledila fanfara. Burno pozdravljeni so prišli na oder fantje ljubljanskih prosvetnih društev. Vsoh 36 fantov jo mogočno v zborni doklamaciji recitiralo dr. Pogačnika: >Prižgile ogenj!«, ki je enako mogočna kakor Naša beseda«. Ta zborna deklamacija je izzvala vihamo odobravanje občinstva. Godba je nato zaigrala himno slovenskih fantov, ki jo je vsa dvorana stoje pela. Dr. Adlešič je sporočil, da jo manifeslacljski zbor na naslov dr. Korošca sprejel več brzojavk. Soglasje in pa veselje z vsem slovenskim narodom in na njegovo slogo sporočata nadškof dr. Jeglič iu škof dr. Kožnimi, ki bodrila narod, naj bo še v bodoče vztrajno in neomajno s svojim voditeljem dr. Korošcem. Nepopisno je bilo navdušenje, ko so odhajali dr. Korošec, ban dr. Natlačen, dr. Adlošič in drugi odličniki iz dvorane, šli so skozi špalir narodnih nos, ki so enako kakor drugo občinstvo pozdravljali dr. Korošca z belimi robčki, obsipali njega iu njegove prijatelje s cvetjem. Dr. Korošcu in prijatelji so sc umaknili v srebrno dvorano. Pred Unionom Ves čas akademije pa jc dogodkom v dvorani pred unionskim hotelom sledilo 10.(X)0 ljudi. Ogromna množica je segala od akademskega doma pa flo Prešernovega spomenika. Polna je bila tudi Frančiškanska ulica. Se mnogo več Ljubljančanov, ki uiso mogli dobiti vstopnic za unioii-sko dvorano, pa jo prisostvovalo proslavi pri zvočnikih. Zvočniki so bili postavljeni na bajkonu in so prenašali vse. kar se je godilo v dvorani. Ko je bilo akademije konec, je vsa ogromna množica jired unionskim hotelom večkrat zapela himno Hej Slovenci -. vzklikala dr. Korošcu in niajniški deklaraciji. Dr. Korošec in dr. Natlačen sta so dvakrat -pokazala na balkonu hotela ;Union« oh nepopisnem navdušenju prebivalstva. Dr. Korošce je sijial cvetje raz balkona na občinstvo v znamenje hvaležnosti In enake zvestobe, ki jo goji on do ljudstvu, kakor je ljudstvo za njega. Današnji dan je bil za nas (ako velik in lcji praznik, kakor ga doživimo le nekajkrat v sto-ielju. Vlil nam je novega ognja iu novega navdušenja v naša srca. Ponosno in z veliko vero gremo na novo delo, ker vemo, da imamo preizkušenega voditelja. Pa tudi naš voditelj dr. Korošec ve po današnjih slavnostlh v Ljubljani in neštetih po deželi, da ima svoj narod trdno za seboj. Maribor proslavlja 20 letnico majniške deklaracije Maribor, 30. maja Na predvečer Vsa severna meja je sinoči in danes proslavljala 20 letnico majniške deklaracijo z izrednim navdušenjem. Posebno Icjia jc bila la proslava v Mariboru in okolici. Že včeraj popoldne se ji; vos Maribor zavil v zastave, ki so filapolale skoraj 7. vseh poslopij. Zvečer so zagoreli nad Mariborom na vseh višinah kresovi ler tvorili krasen žareč vene,: okrog mesta. Uvod v današnjo j.ro-slavo je bila sijajna večerna manifestacija v mestnem parku. Spomenik majniško deklaracijo, ki ga jo postavila Jugoslovanska matica v mestnem parku pred 10 teli, je bil obdan od venca lampi-jonov, pred spomenikom pa jo iz žare pla|)otal ogenj ter ožarjal s svojo svetlobo ua tisočo ljudi, ki so so zbrali k manifestaciji. Mogočno reko udeležencev jc privodel s seboj sprevod z gasilsko godbo in gasilci, ki so nosili prižgane bakle. Prod spomenikom je imel znani govornik profesor dr. Sušnik vžigajoč nagovor, s katerim je izzvi" gromovito navdušenje. Občinstvo jo zlasti našemu voditelju dr. Korošcu. Na plamenu žaro so tekači Maratona jirižgali plameuico ter jo v štafetuem teku prinesli na Piramido, kjer so z njo zanetili ogromen kros, ki je bil viden po vsem Dravskem polju. Šo jiozho v noč so jiolcm hodilo skupine mladine jio mestu ter manifestirale. Slavnostna akademija v Unionu Danes zjutraj se je Maribor prebudil v slavnostnem razpoloženju. V veliki dvorani Uniona jo bila oliciolna proslava, ki je združila vso narodno čuteče občinstvo. Navzoči so bili najvišji predstavniki uradov ler javnega in narodnega življenja, mod njimi mnogi osiveli narodni borci, ki so pred 20 loti nosili težo dela za prebujanje Slovencev. Gasilska godba je otvorila j.roslavo, liotoni j>a je članica Narodnega gledališča Elvira Kraljeva s čudovitim doživetjem dcklamirala znano Gregorčičevo pesem Naš narodni dom , v kateri je veliki naš prerok gledal svetlo bodočnost svojega naroda, katere mu žal nebo ni naklonilo doživeti. Kot slavnostni govornik je nalo nastopil dr. Josip Leskova r. V izčrpnem tn zelo zanimivem prvein delu svojega govora je orisal zgodovinski razvoj južnih Slovanov, prebujanje državne misli pri njih, jiolem pa je orisal razmere, v katerih so živeli Slovenci v predvojni Avstriji. Misel zodinjeuja je bila gonilna sila naše narodno zavednosti. Najprej smo zahtevali zedi tijenjo vseh zemlja, kjer prebivajo Slovenci, v eno upravno enoto. To je bilo še lela 1848. I slo so ponovili Slovenci leta 18(35. v »mariborskem programu . Že leta 1870. pa sc jo na ljubljanskem sestanku slovenskih, hrvatskih in srbskih jiolitikov izdelal jugoslovanski program. Jugoslovanska misel so je vkorcninila v narodu, razgibata je njegovo zavest in takrat, ko jo med svetovno vojno trpljenje našega v stoletnem suženjstvu izmučenega naroda prikipelo do roba življenja in smrti, je vznikla ideja majniško dcklaracijc ter sc jc uresničila. Ob grobu dr. Kreka jc zamogel potolažiti dr. Korošce, tisočero jokajoče množice: Dvignite glave, kor sc približuje našo odrešenje«, i de ji« majniško deklaracije je bila izraz hotenja vsega sovenskega naroda. Zato jo ta ideja po raz-jiudu avstro-ogrske monarhije nujno privedla do zedinjenja z. našimi južnimi brati Srbi in Hrvati To stremljenje jo moglo priti do izraza, ko se jc. začela uvajati demokracija. V demokraciji si jc pridobil naš narod svojo samobitnost, -za načelo i.. ,„„,„, I demokracijo so jc izvršilo tudi zcdinjenje. 'Zato vzklikalo I Slovenci od lega načela nikdar no bomo odnehali. Danes, ob 20 letnici majniško deklaracije, čutimo globoko hvaležnost napram vsem onim, ki so z deklaracijo postavili temelj za naše zedi-njenje. Izvršujoč oporoko dr. Kreka hočemo posvetili vso svoje moči in zmožnosti, svojo ljubezen in srce za procvit naše države. Od naših bralov Srbov iu Hrvatov pa pričakujemo, da nas v izvajanju te ojioroko ne bodo motili s kakšnimi pravi demokraciji in pravemu jugoslovanslvu nasprotujočimi nazori o integralnem, unitnrnem in totalitarnem jugoslovcnstvu. Danes ob 20 letnici majniško deklaracije kličemo iz dna srca: Slava dr. Kreku, živijo dr. Korošec, živijo naša Jugoslavija, živijo naš kralj Peter II.« Nepopisno navdušenje -živijo:' klici so odmevali po dvorani ob zaključku govora dr. Lesko-varja. Godba jc nalo zaigrala slovansko himno llej Slovani', potem pa našo državno himno, s katero se je lepa in pomembna slovesnost zaključila. Dr. Anton Korošec na obiska pri nadškofa dr. Jegliču Ker se nadškof dr. Jeglič ni udeležil dekla-mcijskega slavja v Ljubljani, ga je popoldne obiskal v Stični itr. Korošec v spremstvu gosp. bana dr. Natlačena. Celje je veličastno proslavilo jubilej majske deklaracije Celje, 30. maja. Tisočglave množice Celjanov so navdušeno [>ro-etavile spomin na najpomembnejši dogodek v boju za osvoboditev slovenskega naroda izpod tujčevega jarma. r, ,• x Ze v solioto popoldne se je vse Celje praznično odelo 7. zastavami. Zvečer pa je mogočen kres ožaril razvaline zgodovinsko toli pomembnega celjskega gradu. Številni kresovi jio okoliških vrhovih so pričali, da proslavlja slovenski narod spomin na najpomembnejši dogodek v svoji zgodovini. Pred praznično razsvetljenim magistratom je priredila železničarska godba ob udeležbi več tisoč prebivalstva vseh slojev in poklicev dobro usjieli prome-nadni koncert. Danes po rani maši ob pol 8. uri so se zgrnile številne množice v prostorno dvorano Ljudske jki-sojilnice k slavnostnemu zborovanju. Množice vseh slojev in fiokticev prebivalstva so napolnile dvorano do zadnjega kotička. Poleg množice naroda so se udeležili proslave tudi zastopniki oblasti, duhovščine, mnogoštevilnih narodnih, prosvetnih in drugih društev. Med odličniki smo opazili okrajnega načelnika dr. Zobca, predsednika upravnega sodišča dr. Likarja, predsednika okrožnega sodišča dr. Vidoviča, predsednika mesta Celje A. Mihelčiča ter nešteto javnih in narodnih delavcev ter drugih odličnih osebnosti. _ ,.,.., Za uvod k proslavi je zaigrala zelezmcarska godba državno hinino, ki jo je množica postušalu sloje. Nato je minister g. dr. Miha Krek v njemu lastnih, krepkih in jedrnatih besedah orisal jio-mon in veličino majske deklaracije (govor prinašamo v celoti na drugem mestu), za kar je žel odu-še vi j eno odobravanje zborovalcev. Med govorom ministra g. dr. Kreka je prišlo ponovno do burnih in dolgotrajnih ovacij voditelju slovenskega narodu in očetu majske deklaracije dr. Antonu Korošcu. Združeni |>ev«ki zbori so nato pod preizkušenim vodstvom g. Šegule zapeli znani narodni jiesmi »Slovenec sem« in »Od Urala do Triglava« ter za res ubrano petje želi polno priznanje. V izredno posrečeni iti z. vieokopesniško zamislijo jiorojeiii živi sliki je prikazal g. Joško Jurač zborovalcem one težke in črne dneve suženjstva slovenskega naroda. katermu so šele v letu 1917 z majniško deklaracijo zasvetili prvi žarki odrešilne svobode. Ves narod se je tedaj dvignil in začel lomiti okove robstva, da se osvobodi kočno izpod tisočletnega seženjstva. Iz vseh grl je |iri tem prizoru zaorila naša mogočna pesem ^Hej Slovani«. S lem je bila spominska svečanost dostojno zaključena. Kakor |ionovno je tudi tokrat jiokazalo naše Celje, kako globoko ljubi svojo svobodo, kako je hvaležno svojim voditeljem in je najbolje in 7. vso zgovornostjo potrdilo z današnjo proslavo, da je vzklila svoboda našega ljudstva iz njegove duše in srca. Minister dr. Krek o majniški deklaraciji Na slavnostnem zborovanju ob spominu na dvajsetletnico majniške deklaracije v Celju dne 30. maja je imel minister dr. Miba Krek naslednji govor: Visoko spoštovuni, cenjeni zborovalci! Mi vsi. ki smo seme izkrvavelega naroda, mn ramo misliti le eno, kako bomo vse svoje moči posvetili svoji jugoslovanski državi za njen pro-evit in blagostanje. To narodno oporoko nam je dal naš veliki Evangelist, ko je kot slovenski Mozes gledal v zarjo, t kateri se je porajala Jugoslavija, v deželo naše bodočnosti z gore svojega duha. predno jc izdihnil dušo. Praznovanje majske deklaracije ni zjtolj obletnica izjave jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu, danes poje Slovenija visoko pesem spominu cele svoje junaške dobe, ki nas je poverila v narodno svobodo. Majska deklaracija našega voditelja dr. Antona Korošca je v vrsti stoterih drugih dejanj le formalna izvoved, ki so jo dali Slovenci po svojem isvoljenein vodji skupno z ostalimi Jugoslovani, Majska deklaracija je bila javen nastop za končno in odločilno bitko. Majska deklaracija jc bila povelje za začetek vsenarotlnega gibanja. Majska deklaracija jc povzročila slovenski narodni plebiscit, v katerem smo se izrekli za Jugoslavijo. Zato je majska deklaracija simboličen vrh vseh bojev zu narodno svobodo, vseh žrtev in trpljenja, vsega navdušenja in veselja, vse požrtvovalnosti in Idealizma, ki ga je ustvaril naš takratni rod v usodni uri. ko nam je šlo za biti ali ne hiti, za obstanek ali smrt. Majska deklaracija je končno obletnica veselja, da je naša narodna misel zmagala. Zmago praznuje danes naše slovenstvo, zmago slavi naše jugoslovanstvo. Cim bolj se odmikajo veličastni dogodki t zgodovino, tem jasnejša jo njihova podoba. Danes po dvajsetih letih že sveti majsko sonce z vsem svojim iaroin kot osrednje žarišče poslednje zgodovine Slovencev. 30. maj leta 1917 je datum — mejnik — nove naše dobe. majski dogodki, ne- poročila. ki so bila splošnosti dostopna, so trdila ravno aasprotuo temu. kar so napovedovali naši narodni voditelji. Po obvestilih je narod moral pričakovati zmago nemštva in avstrijskega car-stva. Za vero v zmago centralni sil je moralo govoriti vse, kar je sploh imelo izpregoioriti javno besedo. A naiod naš je v kljub vsej tej propagandi verjel in sledil svojim voditeljem in v tej veri in zaupanju riskiral in žrtvoval vse. Tako zaupanje, ki terja tveganje in žrtve, sc ne pridobi čez noč. niti t enem dnevu, niti v enem letu. To si je mogoče pridobiti le z dolgotrajnim, požrtvovalnim javnim delom. Smelo trdimo: nihče drugi ne Iii bil mogel izvesti jugoslovanske propagande med Slovenci, kot zakoreninjena in preizkušena organizacija Slovensko ljudske stranke, nihče drugi ne hi bil mogel za Jugoslavijo vžgali vseli Slovencev kot v narodu močni in priljubljeni voditelj dr. Anton Korošec. Ko te dni oitamo nekatere jalove poizkuse, ki bi radi vrgli kako senco na deklaracijsko gibanje, je treba ravno tole dobro podčrtati: Mi nikomur nočemo kratiti zaslug, če jih ima. Mi v polni meri upoštevamo tlelo in zasluge vseh činiteljev, ki so se borili za načelo samoodločbe narodov in osvoboditve Jugoslovanov. Mi nimamo besedi, da bi mogli kolikor toliko izrazili vso pi-jeteto, ki jo čutimo do herojskih žrtev bratske srbske vojske in vso hvaležnost, ki jn dolgujemo njenim zmagam. A vse eno in poleg vsega tega trdimo, da sta majska deklaracija in deklaracijski plebiscit bili tisti odločilni dejanji dr. Korošca in dr. Jegliča, ki sta ravno nas Slovence vodili v Jugoslavijo. Zakaj? Slo je zato, da smo Slovenci z vso svojo narodno močjo pravočasno dali vedeti evropski javnosti, da kot samostojen narod živimo, da jugoslovansko čutimo in zahtevamo lastno dr-žavnoživtjenje skupno z ostalimi južnoslovanskinii narodi. To, kar so storili Slovenci iz drugih skupin za slovensko narodno osvobojenje, je vse dobro in hvalevredno. Toda njihova dejanja, tudi če bi bila večja kot so, ostanejo dejanja poedinrev ali k večjemu malenkostne nepomembne manjšine. ki ue bi mogla odločati pri risbi novih meja evropskih držav v korist malemu nepoznanemu slovenskemu narodu. I>r. Korošec pa je uspel, da jn vsako svojo besedo v nacionulneni boju podprl z voljo vsega naroda, iu ohistinilo sc je. kar je napovedal Evangelist, da smo Jugoslavijo dobili takrat, ko sta bila zadnji pastir v naših planinah in poslednji žena v naših kočirah prepričana, da nam je narodna svoboda življenjsko potrebna. To, da je ves naš narod v pravem trenutku dal svoj naroden program v veduost evropski javnosti, to, j da je jugoslovanski program postal last vseh Slovencev, lo je mogel izvršiti in napraviti samo ta narod sam in izvršil jc to veliko delo na povelje svoje politične in prosvetne organizacije, storil je to 11:1 ukaz svojega voditelja dr. Korošca, ki mu je brezpogojno zaupal. V imenu tega naroda in ob njegovem soglasnem pritrjevanju je dr. Korošec izpisal vse tiste strani najusodnejše in naj-odločilnejše dobe slovenske zgodovine. Ce o veselem spominu ponosa na tiste dni hočemo reči besedo za sedanjost in bodočnost, moramo predvsem ugotoviti, da smo si Slovenci z Majsko deklaracijo ustvarili sami lepo legitimacijo za Jugoslavijo in Imamo pravico in dolžnost se nanjo sklicevati napram vsakomur, ki bi nam odrekal ali manjšal pravice drtavnotvornega naroda, ali bi trdil, da je možna cela ali popolna Jugoslavija brez Slovencev in slovenske narodne kulture. Vemo. da snm zmogli v najnevarnejših in najtežjih razmerah narodnostni boj le, ker nas je na narodnih, krščanskih, moralnih in socialnih na čelih zasnovana ljudska organizacija povezala in ohranila močno in vztrajne tudi za najtežjo uro boja za narodno svobodo. Zato vemo. da je tudi vsak današnji konjunkturist io kvarljivec naše skupnosti bistveno enak takratnemu nemčurju, klečeplazni pred tujcem in strahopetcu. Le v enotno organizarni in disraplinirani ljudski volji je tudi danes in v bodoče naša moč. Cim težje je življenje in čim nevarnejša je naloga, ki jo mora izvršiti voditelj naše skupnosti, tem bolj neomejeno iu vztrajno vanj verjetno in mu zaupamo, ker le v tej trdni povezanosti imamo ključ do bodočih uspehov in zmag. Oli kresovih, ki gore 1111 naših gorah in v naših srcih, s pesmijo, ki se razlega preko vse Slovenije. obljubljamo zvestobo in kličemo slavo zmagovalcu v naših bojih za svobodo dr. Antonu Korošcu. Florijanski trg, navdušen govor o majniški deklaraciji. Množica ie navdušeno vzklikal* dr Korošcu in pokojnemu dr. Kreku, Jugoslaviji in Sloveniji. Z državno himno se ie večerna slovesnost zaključila. V nedeljo jc bila slavnostna akademija v mestnem gledališču. Sodelovali so kombinirani moški zbor, mešani zbor Glasbene Matice, mestna jjodba in pevsko društvo Cecilija 0 majniški deklaraciji je imel slavnostni govor g. 6enator S m o d c j. Njegova izvajanja jc polno nabita dvorana sprejela z velikanskim navdušenjem ter vzklikanjem g. dr-Korošcu, pok. dr Kreku in kraljevi hiši. V.sa slovesnost sc je zaključila ob 5 popoldne v popolnem redu. V bližnji in daljni okolici so snoči goreli številni kresovi. Proslava v Belgradu Belgrad. 30. maja. 111. Narodni praznik, ki je 1 ob dvajsetletnici majniške deklaracije zopet zbral okrog (Ir. Korošca ves slovenski narod, so slovesno proglasiti tudi belgrajski Slovenci, organizirani v tukajšnjem »Prosvetnem društvu«. Davi ob pol Ii se je številno članstvo udeležilo službe božje v cerkvi v Krimski ulici. Sveto mašo je daroval ter imel globoko zasnovan cerkven govor duhovni voditelj g. Tomaž l laga. Oh tej priliki je 110-il nov j mašili jilašč, umetniško delo slovenskih sester, ki so ga belgrajski Slovenci naročili za slovesno |iro-slavo desetletnice prve slovenske maše v Belgradu. Zvečer je pa »Prosvetno društvo: priredilo jiro-slavo dvajsetletnice majniške deklaracije v dvorani v Krimski ulici. O majniški deklaraciji in njenem zgodovinskem pomenu za osvoboditev našega naroda je govoril g. prosvetni inšpektor Ivan Dolenc iz Ljubljane. Na sporedu je bilo tudi več pevskih točk in deklama«]. Na akademiji, ki je bila zaključena s »Hej Slovenci!', so vsi navzoči burno vzklikni in proslavljali narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca. Kresovi na Gorenjskem Ljubljana, 30. maja. Prelejv> je hilo opazovati kako so zažigali kresove |K> Gorenjskem. Posebno lep le bil ta lirijzor zn tistega, ki se je vozil s snočnjim brzo- . | Lepe proslave po deželi Na Vrhniki Zelo lepa je bila proslava majniške deklaracije na Vrhniki. Po rani sv. maši se je zbralo pred cerkvijo sv. Pavla kakih 1500 mož, fantov, žen in deklet, ki jih je pozdravil župan g. H r e n. Za njim je govorila o delu in trpljenju slovenskih mater in žen med vojno gospa Albina Z a -krajškova, ki je poudarila pomen ženskega agitacijskega dela v času deklaracijskega gibanja. Deklaracije niso podpisovale nežne ročice z rude-čimi nohti in agitirale niso našminkane ustnice! trda, zgarana roka je podpisovala in čisti prirodni glas kmečkega dekleta je prepeval pesem o naši svobodi. — Naslednji govornik, g. M i I o š Stare je v krasnem govoru poveličeval slovensko zgodo- izčrpen zaklad, v katerem liodo Slovenci imeli na i vino in naše velike može: Kreka, Korošca in pa ' . . . . . .1 T ____1 ! 1.: ..., . r,.,i>.,,H, t, miiiA leg društvenega doma se je zbralo več sto ljudi, narodne noše, gasilci, uniformirani fantje iz fantovskih odsekov, zlasti pa je bilo mladine, pa tudi osivelih borcev, ki so se udeležili manifestacijsko-deklaracijskega zborovanja. Pozdravil jih je medvodski župan Franc Kokalj. ki je. zborovanje ludi vodil. Nato je govoril o slovenskem političnem programu in njegovi zgodovini od 1. 1848 do majniške in slovenske deklaracije urednik g. Franc Kremžar, nakar je godba zaigrala '■Hej Slovenci«. Navdušenje je bilo veliko, ki sc je še stopnjevalo, ko je Ivan Bizant 7. velikim zanosom in poudarkom deklamiral dve pesmi: »NSš narodni dom« in pa »Združena Slovenija«, ki sta bili prav v smislu vsega zborovanja in judskega čustvovanja. Pevski zbor je nato zapel še pesem : Slovenec, Srb, Hrvat*, nakar je godba zaigrala himno slovenskih fantov. Potem je ob velikem navdušenju stotine ljudstva župan Franc Kokalj zaključil veli-1 častno zborovanje, ki bo v Medvodah in okolici i ostalo še dolgo v lepem spominu. Hiše v Medvo-! dali tn Preski ter okolici so bile f>o večini v za-! stavah. Vse je bilo slavnostno razpoloženo, za-i vedajoč se važne obletnice velikega zgodovin-I skega dne. Na predlog župana Franca Kokalja je bila I odposlana pozdravna brzojavka voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu. Na Bledu Bled, 30. maja- Bled je snoči in danes dopoldne stal pod vtisom veličastne proslave 20 letnice majniške deklaracije. Snoči se je razvil izredno dolg sprevod ba-kclj od Cerkvenega trga ob jezeru do Suvobora. Na čelu so jahali konjeniki V6i okrašeni z narodnimi zastavami in zastavicami, za njimi domače gasilsko društvo, godba gasilskega drušlva z Mlinega pa je neprestano igrala koračnice, moški pevski zbor pa je prepeval domorodne pesmi, dolga vrsta domačinov in bližnjih okoličanov zlasti iz občine Ribno .se jih ie udeležilo veliko — pa je zaključila sprevod. Ob jezerski obali pod gradom so goreli benga- lični ognji, s Straže pa je Irdo odmevalo pokanje topičev. Se živahnejše je bilo danes dopoldne. Dolg sprevod konjenikov z Bleda, Gorij in Ribnega, ki jih je bilo čez 50, potem okrog 140 narodnih noš, peš in na vozovih, gasilci in številni pevski zbor z Jesenic je prihitela četa fantov v svojih novih krojih — vse to je tvorilo silno pester »prevod, ki so ga zlasti tuji gostje od vseh strani slikali. Vsa množica 6e je zbrala na obširnem prostoru za teni«. Med drugimi je bil navzoč ludi minister dr. Svr-ljuga z gospo. Ko je pevski zbor navdušeno zapel »SJovenec sem«, je otvoril zborovanje blejski župan dr. Benedik. Pozdravil je vse zborovalcc ler predlagal udanoslne brzojavke Nj Vel. kralju Petru IL, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ler iskrene pozdrave in obljubo zvestobe voditelju dr. Korošcu. Vse brzojavke g o bile navdušeno sprejete. Nato je vzneseno govoril o burni zgodovini ter velikem pomenu majniške deklaracije narodni poslanec dr. Jure Koce. Po govoru dr. Koceta so pevci zapeli: 'V gorenjsko oziram se skalnato stran« in potem vsa množica Hej Slovenci«. V Novem mestu Novo mesto. 30 maja. Novo mesto je prav lepo proslavilo 20 letnico majniike deklaracije. Ze v soboto v mraku je bilo vse mesto okrašeno z zastavami, zvečer pa so bile vse glavne ulice, kier je šel manifestacijski sprevod, močno razsvetljene. Sprevoda 7. godbo na čelu «e je udeležilo veliko število prebivalcev, zlasti naša mladina je bila številno zastopana. Med manifestanti smo opazili skoraj vse predstavnike društev in državnih ustanov. Zbirališče manifestan-tov je bilo v Kandiji, od koder je sprevod med navdušenimi ovacijami vsem predstavnikom države in našega naroda krenil skozi mesto proli okr načelstvu in nato na trg Sv. Florijana pred Prosvetni dom. ki je bil to noč krasno obžarjen. — Istočasno, ko se je premikal sprevod, so zagoreli kresovi tudi na Grmu in kapiteljskem marofu, od koder so bili tudi krasni razgledi po širni okolici, ki je bila vsa obžarjena od kresov. Po končanem sprevodu se je vršila v nabito polni dvorani Prosvetnega doma slavnostna akademija. Uvodoma je močan moški zbor zapel pod vodstvom g. Marklja pesmi »Molitev« in »Domovini«, kjer sta sodelovala kot solista ludi g. Špacapan in Gernedel. — Nato ie recitiral g. prof. Rakovec priložnostno dr. Pogačnikovo pesem ob 20 letnici majniške deklaracije. nakar sta sledili solo točki ge. Vidmarjevc, soproge okrajnega načelnika, katero je spremljala na klavirju učiteljica ga. Pečaričcva. Član banovinskega sveta g. Veblc je v kratkem in krepkem govoru obrazložil pomen majniške deklaracijo. Po njegovem govoru jc sledila lepa simbolična slika s petiem pesmi -Hej Slovcnci«, katero jc vsa dvorana stoje pela. i vlakom proli Jesenicam. Brzovlak je odhajal s ko-! lodvora ravno ob 20.48, torej nekako takrat, ko je tekač, zbakljo |>rihitel s Krekovega grobu na ljubljanski grad. Komaj se je dvignil plamen na gradu, že jc začel tleli ogenj na šišenskem hribu, ki so oznanjale rakete v narodnih barvali. Vlak je drvel na-prej, včasih zatikal, kakor da hi kdo vzklikal, češ fantje, ali vas dohitevam. In res je fante v št. Vidu nad Ljubljano komaj dohitel. V Št. Vid je brzovlak privozil naravnost v nekako bakljado, saj so tedaj z vso močjo goreli kar štirje kresovi in na hiter pogled se je okoli St. Vida videlo, kakor da si kuri kres skoraj vsaka hiša, tako je bilo vse lepo in -svetlo. Na b-vo od Št. Vida m kraljevali trije kresovi na Šmarni gori iu na desno se je oko zapičilo že v žareče ognjene bisere na Sv. Katarini in na hribih tam daleč zanjo. V sioteski med Mednim in Medvodami je po-gled lahko te rdeče bisere kar lovil iu jih nabiral, lako kakor da Iii prebiral jagode na moljku 'IV jagode so so spuščale le s težavo, kakor dn Iii se jezil, da sem tako raztresen in v tej ognjeni molitvi slovenske zemlje v tej noči premišljujem čisto nekaj drugega kot |>a zgodovino in okolje tega ali onega kraja, ki si prižiga s|k>minske sve-če tje daleč nolri jh) sorskem polju. Najdalje je plamtel pač. kres na Krekovi gori _ na Sv. Jošlu. Moral je bili velik, močim in trden, ker je vlak |io sorskem polju že ii|>ihal nekatere kresove, ko je oni na Sv. Joštu še zmera | blestel 7. nezmanjšano silo. In vlak se je vil |>od njim kol kača. da se je /.mučil pod njegovim sojem z vseh strani in ko je zavozil v Kranj, jr moral kres na Joštu še zmeraj svetiti. Mogoče je blestel tako dolgo, da je njegovemu ljubljencu na jKikopališču pri Sv. Križu ugasnila lučka na grobu, ki je zažgatn le plnmenice |x> vsej njegovi zemlji. Ko je vlak od|iihal iz Kranja, se je prerival le še tod in tam skozi lo bakljado. Pozna ura jr bila in Čim višje je vozil vlak. lem lioli je ujemal le še žareče oglje in ga nnjbrž skušal kot veseli vasovalec, ki je naše Gorenjce ujel j»ri njihovem |iraznovanju. |mčnsi giis-ili. češ da leni dobrim poštenim korenjakom ne bo škode iti nezgod. <>o-rrnjci pa so mu še daleč tja v |>ozno noč |mi gorenjskem raztegnili to žarečo preprogo. Ko sem ugasnil luč v oddelku, sem si mislil, da l>o najboljše, če lo veselje in lepoto uživam sam zase. Ko sem se sklonil ob okno, sem videl, da je ves vagon teman in da vsi potniki na isti način opazujejo lo edinstveno bakljado. ki jo s svojimi kresovi znajo prirediti samo naši slovenski kmetje tedaj, kadar slave svoj praznik in tiste ljudi, ki jih imajo radi in jim zaujiajo. V Ptuju Ptuj, 30. maja. Proslava majniške deklaracije v Ptuju se je izvršila v soboto zvečer j. impozantno bakljado, ki so se je udeležili gasilska četa iz. Ptuja 7. godbo, gasilska četa od Sv. Marka z. godbo in mestna ptujska godba, ter veteransko društvo iz Ptuja. Razen Ptujčanov se je obhoda udeležilo veliko število okoličanov, zlasti pa fantovski odsek od Sv. Marka pod vodstvom kaplana Rojhta. Vse mesto z malimi izjemami je bilo okrašeno t zastavami. Vse Iri godbe so igrale pri obhodu, ki se je zaključil pred magistratom, kjer je imel ineslni župan g. dr. A, Remec na množico, ki jc napolnila skoraj ve« Veličasten kres na Šišenskem vrhu Ljubljana, 30. maja. Enako kakor kres na Gradu, o katerem smo poročali že v naši snočnji drugi izdaji, je uspel tudi kres na šišenskem vrhu, ki ga je priredila mladina iz Spodnje in Zgornje Šiške. Malo prod devetimi je zanetila mogočno grmado, ki je bila daleč vidna. Veliko množico ljudi je nagovoril obč. svetnik g. Borštnar ter jo navduševal za naše stare narodne ideale in za zvestobo voditelju dr. Korošcu. Množica mu je burno pritrjevala, šišenski fantje so prižigali rakete, vsa mladina pn je pela domoljubne pesmi, šišenski kres je hil šo bolj viden daleč naokrog kakor grajski, ker okoli šišenskega hriba ni bilo tanke meglice kakor okoli Gradu. Najlepši razgled z Barja V soboto zvečer so bili med Ljubljančani še najbolj srečni Barjani. Sicer je mogel marsikdo, j kdor je imel dobre oči. skozi meglo nad ljubljanskim mestom še približno ugotovili, kje gori na bližnjih hribih kres. težko pa je hilo videti kresove nn planinah. Nemogoč pa je hi! pogled 7. Gradu proli Barju. Prebivalci Dolenjske ceste in Barja pa so občudovali v mraku in pozneje veličastne kresove, ki so goreli na Krilim in na vseh neštetih vrhovih krimskega pogorja. Z -Barja jo bil viden tudi šišenski kres, kres na Gradu, žar-jenje kresa na severni strani Golovca In jia seveda krasen kres nad Rakovnikom. Barjani sami nimajo nobenega griča zato pn so zažgali mogočno grmado sredi polja, ki je bila tudi daleč naokrog vidna. Tudi 1'osavci nam pripovedujejo da so videli mnogo več kresov kakor Ljubljančani, ker ua l'o-savju snoči ni bilo skoraj nobene megle. Poročila šo prihajajo in že sedaj moremo sklepati o veli-j častni manifestaciji vse Slovenije, ki je bila nt« najbolj viden način izražena s kresovi. Dr. Korošec v Št. Vidu n. Ljubljano št. Vid nad Ljubljano je doživel svečan dan, da je ob sedanji spominski svečanosti imel v svoji sredini voditelje in udeležence znamenitega tabora, ki je v tem kraju zbral ljudi pred dvajsetimi leti, da izrazijo in izpovedo svojo neomajno voljo in hotenje za uveljavljanje velike misli slovenskega naroda, /daj jc ta misel prejela ponovno potrdilo in okrepilo v današnjih dneh. Kdor je šel danes skozi la kraj, je že na zunaj videl slovesnost dneva, ko so z vseh hiš plapolale zastave, v nuiogih oknih pa so bile z zelenjem ovite |xjdobe dr. J. F v. Kreka in dr. Aniona Korošca. Mlaji preti cerkvijo so pričali, da so župnija in občina pripravljene na slovesen praznik, ki posega v samo osrčje narodne duše in njeno življenje. S nrve slovenske gimnazije. ki jo je pestavil' dr. A. B. Jeglič, z zavoda sv. Stanislava, sta bili daleč vidni dve veliki zastavi. V tihi ulici pri kolodvoru so se že zgodaj jio-pokine začeli zbirati vsi. ki so potem razvili krasen s|>revod skoz bližnjo okolico in sam St. Vid. Na čelu vseh je bila konjenica slovenskih fantov v narodnih nošah, za njimi so vozili kolesarji z okrašenimi in s trobojnieo jvovitinii kolesi, ki jim je sledila mladina osnovne in meščanske šole pod vodstvom svojega učitelj6tva. Godba »Sora« iz Svetja je pod vodstvom g. Dolinarja igrala narodne koračnice, za njo so se jKrncsno povzdigovale tri društvene zastave. Močan zbor so tvorili predstavniki javn&sti z g. dekanem Zaliretoin na čelu, ki je bil v družbi predsednika JRZ Antona Briškega. župana Karla Lrjavca. dr. Bajca in mnogih gg. profesorjev šentviške gimnazije. Posebno skupino so tvorili udeleženci tabora pred dvajsetimi leti. Veliko pozornost so vzbujale lepe simbolne skupine v šestih oddelkih: polje - vinograd - gora -morje - ruda - kupčija. V pestrem sijaju so se vrstili dekleta s klasjem in mlatiči, dekleta z grozdi. planinci v jx>lni opremi, planšarice in smučarji, otroci v mornariških oblekah, rudarji in na koncu obrtniki s svojimi simboli. Sprevod so zaključevali udeleženci v slovenskih narodnih nošah na vozovih, sledilo pa jim je še številno ostalo občinstvo. Vzkliki in vriski, glasba in harmonike so večali navdušenje in radostno razpoloženje, ko se je sprevod pomikal jv° cestah, kjer so inu odzdnavijali premnogi v špalirju. Sprevod se še ni vrnil s svojega obhoda, ko se je množica pred cerkvijo in društvenim domom nenadno razgibala in so radostni klici zadoneli skoz vas: Živijo slovenski narodni voditelj! Roke so mahale v pozdrav, vzkliki so se množili, med ljudstvom pa je prišel dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. Natlačena in predsednika Prosvetne zveze dr. Luk man a. Vihar navdušenja se je sprožil in se do zadnjega ni mogel več pomiriti, saj je presenečenje bilo preveliko in prav nič pričakovano. Nov vrelec navdušenja iu viharne manifestacije slovenskemu voditelju se je združil z množico, ko se je vrnil sprevod in je društveni dom sprejel dr. Korošca jiod svojo streho. Okrašena dvorana je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so hoteli prisostvovati svečani akademiji. Ko so utihnili zvoki himne slovenskih fantov, je med silnim navdušenjem vse dvorane, ki je ne-prestano klicala dr. Korošcu, stopil na oder g. dekan Zabret ter se v imenu vseh zahvalil našemu voditelju, da je osebno jirišel na slavje. Odgovoril je dr. Korošec s sledečimi besedami: Nagovor dr. Korošca Pozdravljam vas in zahvaljujem se vam za sjirojeiu. Razumeli pa boste, da se moram tudi že posloviti zaradi odhoda v Stično. Ob tej priliki se je treba namreč jtokloniti nadškofu dr. A. B. Jegliču. Nadaljujte svoje slavje, navzemite se navdušenja za ideale slovenskega naroda, ki jih ima od zdavnaj. Ti ideali so, da v tej državi dosežemo največjo srečo, največje blagostanje in najvišji napredek. K temu nam Bog jioniagaj! Viharno pozdravljen je dr. Korošec zapustil dvorano s svojim spremstvom in val navdušenja se je še dolgo prelival v prostoru. Potem je župa rt Karel Erjavec opomnil jirisotne na tvorce majniške deklaracije: dr. J. K. Kreka, dr. A. R. Jegliča in dr. A. Korošca, ter preči tal vdanostno brzojavko nadškofu Jegliču. Krasna deklamacija silne in udarne pesmi, ki je v svojih besedah zajela vso slovensko narodno bolečino in veličaia dr. Kreka, je dala novih pobud navdušenemu klicanju. Prav tako je vplival nastoj) dekliškega zbora v narodnih nošah, ki je izvajal simbolne igre ob pesmi »Slovensko dekle . Poleni je imel svoj slavnostni govor g. dekan Zabret. Očrtal je splošni položaj Slovencev v bivši Avstriji, kakor ga je v svojem članku orisala 'Straža v viharju«. Podčrtal je borbo Slovanov za osvoboditev, razmere v dunajskem parlamentu, okolnosti, v katerih so živeli slovenski možje in njih žene Ier razvoj, ki je pri vedel do majniške deklaracije. Na koncu je pripovedoval iz lastnih sjx>niinov, zlasti o jiogovorih z dr. J. K. Krekom ter končal svoj vzneseni govor z besedami nemškega škofa: Stojmo pokonci, vzdržimo in molimo, pa ho rešitev naša! Veličastno slavje je zaključilo pelje moškega in mešanega zbora, ki je izvajal slovenske in med njimi koroške narodne pesmi. Polna silnega navdušenja se je množica počasi razhajala v znova prebujeni veri v dobro in srečno prihodnjost našega naroda. Kulturni boj v Nemčiji Gobbelsov strel je šel daleč mimo dtja Slovenski profesorji za svoje Ljubljana. 30. maja. Ko je slovenski narod danes dopoldne manifestiral za majniško deklaracijo, so slovenski profesorji zborovali v lepi dvorani Trgovskega doma, da dvignejo svoj odločen glas za izboljšanje materialnega in s tem moralno-sorialnega svojega jioložaja. Zlior je potekel v najlepšem miru in globoki harmoniji. Sekcija Jugoslovanskega irrofesorskega društva v Ljubljani je danes polagala svoj račun o delovanju odbora v preteklem letu. Udeležba je bila |irav lejia. Navzoči so bili v večjem števiiu zastopniki vseh slovenskih gimnazij. Najprej je občni zbor izvolil skupščinsko predsedstvo, in sicer prof. dr. Ad. Pe-i ivnika iz Maribora za predsednika, kot člana |ireaidija pa profesorja g. Verbiča in g. Milana šerka, a kot tajnike (»rofesorje gg. Urankarja, Sivr.a in šušleršiča. Predsednik dr. Pečovnik je nato jiozdravil navzoče in vodil povsem stvarno zborovanje, ki je trajalo dobre 3 ure. Z navdušenjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevim namestnikom, dalje pozdravne brzojavke ministrskemu jiredsedniku, prosvetnemu ministru, g. banu in drugim. Zahvalno pismo je bilo z bora jtoslano inšpektorju prosvetnega ministrstva dr. Leskov-šku, ki se je vedno z odločnostjo in veliko požrtvovalnostjo zavzemal za jiravice naših profesorjev. Staremu vzgojitelju in šolniku dr. .ložetu Debeveu je zbor |iistneno česlital k njegovi 70letnici rojstva. Predsednik se je nato v to|>lih besedah spominjal umrlih stanovskih tovarišev in tovarišic, tako ravnatelja .losi|>a Mazija, dr. Ivana Arnejca, dr. Ljudevita Pivka in te dni tragično umrle profesorice dr. Vere Dostal-Novakove. Inšpektor g. Ferjan je občni zbor pozdravil v imenu odsotnega načelnika |irosveltiega oddelka g. Sušni ka. poudarjajoč veliko važnost krepke stanovske organizacije. Predsednik ljubljanske sekcije prof. g. Fran Grafenauer je nato podal daljše poročilo o delovanju sekcijskega odbora, katero je bilo že prej tiskano razdeljeno med vse člane. Poročilo zlasli poudarja, da je bila |io dolgih peripelijah reakti-virana večina tovarišev, a še niso vsi. Reaktivi-ranim pa ni všteta doba od 1932. do 1936. v skupino in jx> koj ni no, kol je lo običajno pri drugih strokah. Nerešeno je še tudi vprašanje filozofskih absolventov, čeprav se še občuti pomanjkanje učnih moči na srednjih šolah. Pri vsem svojem delu smo dobili močno o|>oro in popolno razumevanje naših zahtev pri |)rosvetnem oddelku banske uprave in pri banovinskein odboru. Po dolgih lotili smo bili letos prvič javno ocenjeni. G. predsednik jc nalo v podrobnostih jioročal o delovanju sekcije. S ciklom rednih mesečnih predavanj je društvo oix>zorilo javnost na težke razmere, vladajoče na srednjih šolah. Vedno je društvo ojxi7,arjalo merodajne faklorje na kričeče krivice in pomanjkljivosti v prosvetni |ioliliki, ni bilo mogoče odpomoči pomanjkanju učnih moči, niti ne rešili |)ravične ureditve napredovanja, kajti lani je čakalo na napredovanje do 800 profesorjev, ta krivica je tembolj skeleča, ko vidimo, da napredujejo drugi uradniki, samo |>rofesorji ne. Potrebna je uzakonitev novele k zakonu o srednjih šolah. Naše gmotno stanje jc obupno, je težko predvsem za začetnike. Začetna plača, ki je poniževalna za inteligenta, ne zadostuje niti za bori življenjski obstoj. Prava katastrofa grozi tistim, ki jili preganja bolezen. Predložena so bila dalje kratka poročila ostalih funkcionarjev, tako tajnika g. Pavla Urankarja, blagajnika dr. Frana Novaka in drugih. Sledila so |ioročila, ki so bila vsa osredotočena na edino vprašanje, namreč na ureditev gmotnega vprašanja srednješolskih profesorjev. Zborovali so dvignili svoj obupen glas in se obračajo ira vso javnost. da iih podpre v njih stremljenjih in v borbi zn izboljšanje socialnega in gmotnega jioložaja. Prvi je jxxlal prof. Stopar svoje izročilo o stanju starejših profesorjev. Danes stojimo na razvalinah svojih nad in upov,« je vzkliknil gosp. profesor, vsi znaki pa kažejo, da se jvoložaj profesorskega stanu še ne bo izboljšal v Idižnji bodočnosti. So momenti, ki morejo omajati njih idealizem. Doživeli smo štiri redukcije plač, dobili kil Ink, službena doba se je zvišala od 30 nn 35 lel, pokojninski prejemki pa znižali na 95%. Skeleča rana so tudi napredovanja, ki so zadnja leta zastala.« Med njegovim referatom je prispel na zborovanje |>redsednik glavne uprave prof. Radoje Kne-ževič iz Belgrada, ki je bil navdušeno pozdravljen. Kričečo sliko o gmotnem stanju profesorjev jp podal tudi prof. Kolarič. Asistentom se sploh njih leta na univerzi ne štejejo v profesorsko službo, ker stoje odločilni faktorji na stališču: univerzitetna služba sploh ni državna služba, ker so univerze avtonomne. Prof. Štrukelj je oj>isal jioložaj mlajše generacije. Prof. Niko Kuret pa je jioročal o položaju reduciranih tovarišev. Borba za njih pravice še ni končana. Pri reaktivaciji pa se jim ne štejejo leta odpustitve v službo. Potrebno je, da se jim jx>vrne materijalna škoda. Katehet gosj>. Pavlin je poročal o položaju srednješolskih kate-hetov. Treba je, da se jim dušnopastirska služba prizna v službena leta. Prof. Juš Kozak je predložil |io predsedniku gosp. Grafenauerju referal o ureditvi nagrad. Profesorjem naj se priznajo nagrade za iz|iite in ekskurzije. Predsednik glavne ujirave |>rof. Kneževič je podal daljše (Miročilo o delovanju glavnega odbora v borbi za izboljšanjem gmotnega jioložaja, kar je zbor sprejel z odobravanjem. Prof. Mirko Adlešič je nato proti tal dal jšo resolucijo, v kateri so bile kratke precizirane vse zahteve srednješolskih profesorjev. Razvila se je kratka, dostojna debata o referatih. Občni z,bor je nato soglasno izrekel zaupnico stari upravi. Z velikim odobravanjem je bila dalje sprejeta resolucija, ki vsebuje do 15 točk in se v bistvu nanaša na zahteve glede izboljšanja gmotnega jioložaja srednješolskih profesorjev. Soglasno in z, odobravanjem je bil pri volitvah izvoljen |vonovno za predsednika prof. gosp. Fran Grafenauer, za podpredsednika pa prof. dr. Pečovnik iz Maribora. Sicer je bil v glavnem izvoljen stari odbor. Zbor je bil mirno in dostojno zaključen ob 13.30. Rim, 30. maja. AA. V svoji poletni rezidenci Castel (iandolfu je |»a|iež sprejel skupino kovinarjev iz Porenja. V svojem govoru, s katerimi je sprejel nemške delavce, je dejal med drugim: Posebno sem srečen, da vidim tu drago deco, ki priha.iu z doma velike krščanske družine, pri kateri sc pojavljajo težki dogodki. Papež je opozoril na to, da. je ie večkrat posredoval in hranil krščanski duh in krščansko družino in družbo. Nadejati se je treba, da bo krščansko življenje v tej družini končno vendarle zares zaščiteno. „GobbeSsov strel" Dunaj, 30. majnika, TG. Tukajšnja »Reichspost« objavlja jvoseben dopis iz Monakovega, v katerem zavzema stališče do najnovejšega izbruha nemškega propagandnega ministra Gobbelsa proti katoliški cerkvi v javnem govoru v petek zvečer, ki so ga prenašale vse nemške radiopostaje. Mona-kovski dopisnik pravi, da je že danes jasno, da je tudi ta strel, ki jirica, da jicstaja nemška vlada nervozna, šel daleč mimo cilja, te je dr. Gobbels hotel braniti nemško sodstvo, v katerega svetovna javnost nima nobene vere, potem je temu namenu slabo služil, če je zagrozil, da bo nemška vlada poklicala par škofov pred sodišče ter na nje pritisnila, da bodo |M>d prisego morali dati odgovor na gotova vprašanja. Kakšno mora hiti sodstvo v Nemčiji, ki je orodje vladnega pritiska. Tudi Goh-belsov nečloveški izbruh proti katoliški cerkvi v zvezi 7. nenravnostnimi procesi proti nekaterim duhovnikom sveta ne bo prepričal, da je nemški narod zdrav, ampak ga bo prepričal, da je ravno pod vodstvom narodnosocialističnega režima zapadel najhujšim zablodam. Svetovno javno mnenje je imelo že večkrat priložnost iioslušati razne grdobije o moralnem življenju nemškega naroda. Spomnimo se samo na imena Eulenburg in Rohm in na knjigo >lz neke majhne posadke«. Svetovna javnost G8b-helsu no 1k> verjela, da je ravno katoliška duhovščina in katoliško redovništvo tisto, ki je zapadlo takšnim zablodam, ker je od drugih virov jioučena, kako je v dejanju. S leni, da Gobbels umazanije nemškega naroda razpečava po vsem svelu, jo škodoval sebi, svojemu režimu in ugledu nemškega naroda. V pametnih nemških krogih se tudi sprašujejo. če je današnja Nemčija zares tako močna iu tako srečna, da se ji splača stojiiti v odprto borbo z ustanovo, ki šleje 400 milijonov nevklonljivih pristašev po vsem svetu. Strel je mimo šel. Gobbel-sovo blatenje je katoliško fronto v Nemčiji še bolj utrdilo in po njegovem petkovem izbruhu lahko rečemo, da se je položaj katoliške cerkve v Nemčiji izboljšal, ker je fronla |x>slala bolj trdna in bolj odporna. V političnih krogih se tudi sprašujejo, kaj neki se je moralo zgoditi pri najvišjih vodilnih mestih režima, da so v toliki meri popustili živci in da iz ust nemških ministrov ne govori več državniška modrost, marveč sproščena strast, ki dere v slepo, ki dere v noč... Berlin, 30. inaja, h. Notranji minister dr. Erick je na nekem delnem kongresu svoje strank«; izjavil, da nemška vlada nikakor ne bo popustila v borbi proti katoliški Cerkvi. Oh koncu svojega go-i o|K)7.oril katoliške cerkvene dostojanstvenike, naj sami poiščejo temelje za sporazum med državo in Cerkvijo. Rdeče bombe na nemške in italijanske bojne ladje Mednarodna napetost okrog Španije narašča Iiondon, 30. maja. TG. Reuter jKiroča nove jx>-drolmosti o napetosti, ki je nenadoma nastala vsled tega, ker so rdeča letala obstreljevala italijanske in nemške bojne ladje, ki opravljajo nadzorno službo ob obalah Španije. Rdeča letala so predvsem napadla mesto Palma na Malorci ter so bombardirala tudi v luki zasidrane italijanske hojne ladje. Italijanski veleposlanik v Londonu grof Grandi jc takoj vložil oster protest proti tej kršitvi mednarodnega dogovora, da so nadzorne ladje varne pred napadi ohch strank v španski državljanski vojni. Bombe iz rdečih letal so zadele bojno ladjo »Barletta« ter ubile fi pomorskih častnikov, kapetana in veliko število posadke pa ranile. Rdeča vlada v Valenciji je llaliji odgovorila, da italijanske ladje nimajo nobene pravice nadzorovati obale balearskih otokov in je njihova prisotnost v luki Palma di Malorca nejvotrebna. Takoj za italijanskim juotestom je jvrišel ludi nemški protest, ki pravi, da so rdeča letala metala bombe tudi na nemške bojne ladje, ki so bile daleč izven lukc v Palmi na visokem morju. Nemški protest pravi, da je poveljstvo nemškega hrodovja izdalo povelje, naj pri prvi obnovitvi podobnega napada nemška mornarica na licu mesta obračuna z zločinci. Treba sc je zahvaliti samo hladnim živcem nemškega poveljnika, da nemški topovi že niso začeli streljati. Iz Rima prihajajo poročila, da je obmetavanje italijanskih bojnih ladij z bombami od strani rdečih letal vzbudilo silno ogorčenje. Italijanska vlada je sklenila, da bo v bodoče na primeren način odgovorila na tako bedasta izzivanja rdečega armadnega vodstva v Španiji. Napetost jc silno narasla okrog Španije in zadostuje samo ponovitev takšne neprevidnosti, pa sc bodo oglasili topovi inozemskih brodovij, topovi, ki lahko oznanjajo začetek novih mednarodnih zaplctljajcv v .Španiji. Davi sta bila med poveljnikom nemške eska-dre na Sredozemskem morju in ministrstvom za narodno obrambo v Valenciji izmenjava dva ra-diograma: Vojnemu jvoveljstvu v Valenciji. V poslednjih dneh so letala jx» vaši odredbi večkrat preletela nemške vojne ladje, ki opravljajo svojo nalogo v kontrolni coni, z namenom, da bi jih napadli. Tako jiribliževanje letal k vojnim ladjam drugih držav je v nasprotju z mednarodnimi običaji. Zato vas prosimo, da prepoveste jiolete nad nemškimi vojnimi ladjami. V primeru, da bi se to jionovilo, smo izdali odredlio, da se izpeljejo odgovarjajoči protiukrepi. Podpisan: Kontreadmiral Fessel, poveljnik nemških pomorskih sil v šjianskih vodah. Ministrstvo narodne obrambe je odgovorilo jvoveljniku nemških vojnih ladji takole: Ni točno, da bi napadli tuje vojne ladje, ki opravljajo nadzorstvo v španskih vodah. Ako se kontrola opravlja na mestih, ki so z določeno dolžino oddaljena od obale, kakor je to odredil nevtralnostni odbor, se tuje vojne ladje ne izjiostavljajo nobeni nevarnosti od strani našega letalstva in naše vojne mornarice. Ni pa mogoče dati nikakega jamstva, da se tuje vojne ladje zasidrajo brez vsakega po-voda v lokali, ki ?o središče delovanja ujvornikov, proti katerem se zakonita španska vlada mora borili. Barcelona, 30. maja, b. Včeraj so nacionalistična letala 15 minut silno bombardirala Barcelono. Na mesto je jiadlo nad 200 bomb velikega kalibra. To so bile večinoma zažigalne bombe. Letala so spustila na mesto tudi deset zračnih torpedov. Ubitih je bilo 110 oseh, 150 pa ranjenih. Prebivalstvo je v paniki bežalo v skrivališča jiod zemljo in v predore podzemeljske železnice. Največ je bilo žrtev v štirinadstropnih hišah, ki so bile v trenutku popolnoma porušene. Računa se, da so včeraj nacionalisti vrgli na Barcelono okoli 100 ton hudih eksplozivnih sredstev. Takoj so zaplamteli številni požari. Včeraj so se ludi začele borbe na osrednjem bojišču, in sicer na cesti proti Aravaci, posebno borba topov je bila huda. V odseku Carabancel so nacionalisti poskušali osvojiti nekoliko jioslo-jank. Ob Estramaduri je močno strejalo republikansko topništvo. Na severnem bojišču je položaj nespremenjen Obe strani se pripravljata na hudo borbo. Republika anarhistov v Barbastro Pariz, 30. maja. TG. Iz Perpignana jioročajo, da so katalonski anarhisti po dolgotrajnih bojih s socialističnimi in republikanskimi pristaši kakor tudi s katalonsko redno vojsko zasedli Barbastro ter tamkaj ustanovili svojo »anarhistično republiko«, ki obsega zgolj mesto in bližnjo okolico. Vsa nepremična lastnina je bila razlaščena. Anarhistična vlada je uvedla tudi prisilno oddajo premoženja. Veliko število pristašev marksistične in republikanske stranke je bilo ustreljeno. Katalonska generalidad je poslala močnejše vojaške oddelke v Barbastro. da vspostavijo zakonitost, a še ni znano, kakšen je končni uspeh. V Perpignan so prišla samo jvoročila. da so se med katalonskimi četami in anarhisti razvili srditi boji že pred Barbastro in da še trajajo. Sveti ©ce Mast Katoliške cerkve v USA 2i milijonov vernikov — 18.526 cerkva Dva in pot milijona šolarjev Newyork, 30. majnika. TG. Tukaj je izšla uradna statistična knjiga katoliške cerkve, v kateri se nahajajo vsi podrobnostni podatki o življenju katoliške cerkve v Zedinjenih državah Srednje Amerike. Iz knjige izhaja, da je število katoličanov v letu 1936 naraslo za 436.081 oseb in da znaša sedaj že 21 milijonov 134 živečih katoličanov (na koncu leta 1936). Od leta 1916 — torej v 20 letih — je število katoličanov naraslo za cela 2 milijona en tisoč duš. Na koncu leta 1936 je bilo po Zedinjenih državah vsega skupaj 18.526 katoliških cerkva, torej 178 več, kot prejšnje leto. Število katoliških srednješolskih in visokošolskih zavodov za fante je od 191 naraslo na 199, število podobnih zavodov za dekleta pa od 661 na 669. V višjih, lo sc pravi srednjih in visokih šolah, je bilo vsega skupaj 207.767 katoliških dijakov in dijakinj, medtem ko je obiskovalo katoliške osnovne šole vsega skupaj 2 milijona 170.165 šolarjev. Dobri poznavalci razmer v Zedinjenih državah pravijo, da ima napredek katoliške cerkve svoje vzroke v naraščajočem ugledu katoliške cerkve. Široke plasti ameriškega naroda, med njimi politično in gospodarsko razumništvo, vidijo v katoliški cerkvi edinega branitelja kulture in države pred boljševizmom. Tudi tolovajsko preganjanje katoliške cerkve v Nemčiji je mnogo pripomoglo k temu, da je ameriško ljudstvo še bolj vzljubilo katoliško cerkev, čeravno je nemška propaganda vse storila, da to prepreči. (Dodati je treba, da državne verske statistike v Ameriki ni in da torej omenjena katoliška cerkvena statistika navaja samo one katoličane, ki so kot takšni v katoliških župnijah vpisani in se kolikor toliko udeležujejo cerkvenega življenja v župniji. Katoličanov, ki so samo krščeni, a se za versko življenje ne brigajo, statistika ne objema.) Belgrad. '10. maja. nt. V palači društva Ciaires (>5man Džikič je bila danes slovesno odkrita plošča iiokojtiemit kralju Aleksandru. osemdeseitetnik Danes, dne 31. majnika, bo sveti oče Pij XI. v zatišju Castcl Gandolfa obhajili svoj rojstni dan. Stopil bo v 81. leto svojega življenja. Nobenih slovesnosti nc bo pri tej priložnosti. Pač pa prihajajo v Vatikan z vseh delov sveta vdanostne izjave katoličanov, ki pošiljajo svetemu očetu zagotovila, da. bodo zanj molili, da bi varno iu krepko vodil usodo Cerkve in katoličanov. Današnji dan bo praznik vesoljnega katoličanstva kakor tudi praznik vseh onih. ki so dobre volje in imajo razumevanje za veličino ideje, ki je zapisana na zastavi, ki jo nad vsem svetom tako slavno dviga 80 letni papež Pij XI. umorjen ! London, 30. maja. TG. »Dailv Maik poroča iz Moskve, da jo bil Jagoda umorjen v zdravilišču, v katerem sc je nahajal in kamor so ga prepeljali iz zaporov Lubjankc. Umoril ga jc baje osebno njegov naslednik na čelu tajne policije komisar Jezov. Jezov je najprej svetoval Jagodi, naj napravi samomor, toda ko je Jagoda to odklonil, jc sedanji šef holjševiške tajne policije takoj potegnil revolver in ga ustrelil. Železniška nesreča pri Pragerskem Med |x>stajatna Sv. Lovren in Pragersko, v bližini vasi Stražgojnei se je pripetila sinoči ob 22.10 železniška nesreča, ki je povzročila veliko materialno škodo. Nesreča s je |>ri petila tovornemu vlaku št. 1153, ki je prihajal i/. Madžarske. Na madžarskem vagonu, ic i je bil naložen s konzervami za Italijo, je počila prednja os ter je vagon iztiril. Potegnil pa je za seboj še šest vozov, in sicer nekaj navadnih tovornih vagonov. Vsi so se prevrnili in razbili, tako da je bilo.vse skupaj kup razvalin. Na iztirjenih vagonih se je nahajal zavirač Kotnik, kateremu je še uspelo, da se je z drznim skokom rešil na varno Ier si tako otel življenje. Proga je bila v dolžini 100 m razdrta. Zaradi tega se je danes dopoldne vršil potniški promet na tej progi s prestojvanjem, oba brzovlaka, ki sta jirispela iz Madžarske, pa je železnica napotila po rezervni progi Čakovee, Varaždin, Zaprešič. S popravljanjem proge se je pričelo že ponoči ter jc bila danes opoldne zopet spravljena v red, da se je promet lahko normalno razvijal. Danes dopoldne je jirispela na Pragersko tudi komisija, ki l>o ugotovila vzrok nesreč ter ocenila škodo. Nedeljski šport Vožnja kolesarje v po Hrvatski Cfrkiio«**«* Prvi Prosenik (HKB. Zagreb) 17:22,6 in Drugi Ljubljančan Gartner Maribor, 29. maja. lz Celja «o odšli izpred znane gostilne Sveti, kjer jim je dal znak za slart g. Fajst Mirko. Na progi do Maribora je imel defekl Rozman na preplavi. Ko jo kolo popravil jc kmalu ostale dohitel. V Mariboru so jih pričakovali navdušeni športniki s funkcijonarji domačih športnih društev. Cilj je bil pred stadionom Železničarja. Izid tc etape je naslednji: 1. Prosenik Avgust 1.50,52; 2. Gartner, Grgac, Davidovič za pol dolžine kolesa; 3. Rozman in Po-kupec v času 1.52.20; 4. sledili so Ormuž, Pavličič v času 1.59.25, dalje Tkalčič, Fikct, Migali« 2.10.17. Zmagal ie na elapi Ljubljana-Maribor Prosenik v času 4.33.56, Garlner in Davidovič sla dospela v istem času. Četrti je Rozman 4.35.44. 5. Pokupec isti čas. Sledijo Ormuž, Pavličič, Tkalčič, Migalič, Grgac v času 4.35.56. Končni placement dveh claji Zagreb-Ljubljana in Ljubljana-Maribor jc sledeč: Amaterji: 1. Prosenik 11.10; Gartner 11.10.49 4 petine; Ormuž 11.33.17; Rozman 11.37.21; Pavličič 11.43.36; Davidovič. 11.17.02 2 peline; Pokupec. 11.48.30, Migalič 12.11.20; Tkalčič 12-31.0(3. Vsi ti so vozili mnogo boljše od določenega časa za izpadanje in pravice do nadaljue vožnjo, ki je znašal 13.24.59. Zagreb, 30. maja. Danes zjutraj jc bil v Mariboru start točno ob 8 pred stadionom Železničarja. Znak za odhod je dal zastopnik mariborskega župana g. inž. Ivan Lah. Kolesarji so takoj odvozili proti Ptuju. Malo pred Slovenjo vasjo jc imel Davidovič defekt in je nekoliko zaostal. V vasi pa jih jc že dohitel. 20 km od Maribora je imel defekt Varaždince Pavličič. Pred Ptujem vodi skupino Rozman. V samem Ptuju jo Kolesarsko društvo Zvonček velikopolez.no organiziralo vožnjo skozi mesto. Kolesarji povečajo nato hitrost in vozijo s 36 km na uro. Pri vasi Bukovici je dohitel kolesarje Pavličič. Pri Petrijancu pred Varaždinom je imel defekt Ljubljančan Kačič. V Varaždinu je organiziral sprejem VKB in na cilju je bilo nad 1500 gledalcev. Privozilo je na cilj vseli enajst dirkačev, in sicer v času: 1. Rozman (Železničar, Maribor) 2:16.37; 2. Gartner, isti čas; 3. Grgec 2:16.39 in dve petini; 4. Prosenik (IIKR). isti čas. Najboljši Varaždinec Pavličič je dobil lep srebrn pokal, zmagovalca etape Rozman in Prosenik pa lepi marmornati plaketi. V Varaždinu jc bilo tudi kosilo. V Varaždinu je bil start ločno ob 12. Tukaj so se dirkači razdelili na dve skupini, iu sicer močnejši v prvo skupino, ki je nalo vozita s hitrostjo 40 km na uro. Posebno vztrajno sta vozila Gartner in Prosenik, ki vodita z nezmanjšano hitrostjo naprej proli najtežjemu delu današnje proge, in sicer ua visoki klanec Veterilico. Z veliko hitrostjo vodita na vrh, navzdol pa se spustita s hitrostjo 60km. Najboljši vozijo nato ludi po klancu jleli vrh pri Bistri v strnjeni vrsti. Pri klancu pred Podsusedom se odtrga Gartner iu Prosenik, ki sla pri Sv. Nedelji že daleč naprej, lako da ju nihče več ne more dohiteti. V Zagrebu je bil cilj na dirkališču v Mira-inaru. Tam je biln prirejena neka kolesarska tekma in vsi dirkači, ki so prišli na dirkališče, so morali prevoziti še pet krogov. Na dirkališču je bilo nad 2000 gledalcev. Končni placement: 1. Prosenik (11KB. Zagreb) 17:22:06.6 ; 2. Gartner (Ljubljanica) 17:24:31.8; 3. Ormuž (Železničar, Zagreb) 18:07:18; 4. Rozman (Železničar, Maribor) 18:15:10; 5. Pavličič (Slavija, Varaždin) 18:17:41.2. Med profesionalci je Grgec vozil isti čas kakor Prosenik, le na cilj je privozil zu dolžino kolesa pred Proscnikom. Ljubljana : Slavija 4:1 (1:0) Največja borba je končana — Ljubljana ostane v ligi Ljubljana, 30. maja. Ko lii Ljubi jan vse kolo v državnem prvenstvu tako zaigrala kakor danes, bi se pri današnjem srečanju s sarajevsko Slavijo borila za vrhunec, namesto za konec tabele. In vendar sc jo moralo naše moštvo kljub tako odlični igri, l;i nam jo jo serviralo zadnjo in današnjo nedeljo, boriti samo za obstanek v ligi. Videli smo prej dosti slabosti naše Ljubljane, videli smo pa ludi njene dobre strani, a vendar ne bo pretirano, ic trdimo, da nam s tako igro šc ni postregla. Se vselej so bile kake hibe v njenih vrstah, ki so ovirale njen uspeli, a danes, odnosno o današnji tekmi tega no moremo trditi. Prav v vsakem igralcu moramo povedati najboljše, kajti vsi so nam zaigrali lako, kakor jih v celoli še nismo videli. Krivico 1 >i dcllill vsakomur, če ga no bi pohvalili. Odlikovali so se pa še prav posebno Pupo, ki je danes brez dvoma najboljši center-half v državi, daljo Slapar in Boncelj. Napad je danes izredno dobro funkcionirat in ludi llassl. ki ni vajen levega krila, je zasedal v današnji igri polnovrednega moža. Notranji trio, ki so ga tvorili Lah, Pepček in Grintal je pa funkcioniral kakor po : žnori'. Nekaj zaslrcljanih bomb niti malo ni zmanjšalo izrednega vtisa, ki ga je napravila ta trojica na vso gledalce. Janežič na desnem krilu, vreden njihov drug. .ie bil danes precej nad svojo običajno formo. Ozadje pridno iu uspešno kakor vedno; Logar sicer ni imel dosti dela, v kolikor pa je moral intervenirati, pa je moral ubranili nevarne strele. Šiška miren, skoraj bi rekli flegmaličen, je vedno na svojem mestu in je brezobzirno čislil pred svojim svetiščem. Bertoncelj I priden in agilen, kakor smo ga vajeni videti pri njegovih težkih tekmah, je ludi danes doprinesel svoj obulus k lako odličnemu uspehu. Skratka: Ljubljana nam je predvcdla igro. s katero jc napravila največjo reklamo ne samo za svoje barve, ampak za ves slovenski nogomet. Še več. Ona nam je z današnjo zmago priborila obstanek v ligi, kar je za ves naš nogomet in za njegov napredek izredne važnosti. Kajli razne zakulisne borbe in pa nogometna politika sta preveč prozorno slremeli za tem, da izrine našega zastopnika iz najvažnejših tekem v državi, i/, drž. lige prvenstva. Z današnjo zmago so naši fantje vsem prizadetim temeljito prečrtali račune in marsikateri nasprotnik našega ligaša bo moral pač ugriznili kislo jabolko in se sprijazniti z mislijo, da nas ui tako lahko mogoče izriniti iz prvenstvenega tekmovanja. Kocka je padla — zmaga je naša in s tem ludi gotov obstanek v ligi. Kaj pa Slavija? Vsekakor trši nasprotnik kakor Concordia. In ker so bili tudi naši danes ojuz 'ojjapau .((>(.n.ud po isl]oq upojznj |od cz so jo dobesedno pregazili. Seveda bi pa tudi današnjim gostom delali krivico, čc jim no bi hoteli priznati tega, česar so zmožni in kar so nam danes pokazali, četudi ni bilo dosli. Veliko o njih z ozirom na današnjo igro ni povedati, toda nikakor 110 smemo prezreti beka Zagorca, dalje vratarja, ki je. nekaj težkih bomb ubranil iu končno nolranjega tria v napadu. Niso slabi teh-ničar.ii in njihova hitra in precizna kombinacija je nevarno ogrožala domača vrata, četudi zelo po-redkoma. Toda premoč domačih, njihova požrtvovalnost in volja do zmage, do gotove zmage, jim jo prekrižala vse načrte. Italijanskemu sodniku g. Dattilu iz. Rima sta se točno ob 5. predstavili moštvi v naslednjih postavati: Ljubljana: Logar - Šiška, Bertoncelj I-Slapar, Pupo, Boncelj-.lanežič, Lah, Pepček, Griulal, Hassl. Slavija (K.): Kostulovič.-Zagorac, Pavlic-Marja-novič, Djurovič, Kran jc-Manola, Vidovič, Dugo-njič, Kalendcr, Matelialo. O tekmi sami, ki jo bila vseskozi izredno napela. lopa in zanimiva, bi bilo v glavnem povedati to, da je ves čas dominirala na igrišču in pred golom Ljubljana, izvzemši par redkih slučajev iz. zadnjih 1.1 minut, ko so igralci Ljubljane vsied izčrpanosti popustili. Prvo polovico so imeli prvi udarec gostje in igra se je od obojestranskega pritiska takoj odprla. V (i. min. Ljubljana ustvarja nevarne situacije pred golom Slavijo, izgleda, da se vrši borba za življenje in smrt, toda žoga no najde mreže. V 8. min. sledi zopet korner proli Slavi ji, loda žoga no gro v mrežo kakor bi bilo vse začarano. V 15. min. končno le pošlje (iriptal usnje mimo vratarja izoslov in postavi elanje 1:0 zu Ljubljano. Ljubljana kar naprej pritiska, ker se zaveda, da z enim golom šc ni izven nevarnosti. Toda prvi polčas je mogla izsilili samo šc dva kornerja proli Slavi ji, ista pa istotako dva proti Ljubljani. V drugem polčasu so otvorili igro domačo, ki so nastopali z istim elanom kakor v prvem delu. V 8. min. postavi Pepček 2:0, v 10. pa Lah 3:0 za Ljubljano. V 13. min. sledi korner proli SI., ki slanja ne spremeni. V 30. min. diktira sodnik prosli strel proti Slaviji. Pupo strelja iz 17 ni daljave, žoga se izmuzne vratarju gostov iz rok, Grintal jo pa polein pošlje v mrežo. Stanje 4:0 za Ljubljano. V 35. min. se |>osreči tudi gostom po Kranjcu zabiti edini gol. Odslej domači precej popuste in Sarajevčani izsilijo proti njim še tri kornerje in gigantska borba, za Ljubljano skoraj življenjskega pomena, se. zaključi z iepo zmago v njen prid. Tekmo je sodil dobro iu zelo objektivno sodnik g. Daltilo iz Rima. Gledalcev okrog 2500. PRKDTEKMK: Ljubljana (rez.) : Kolje (Trbovlje) 2:0 (2:0). Ljuhljaua (juu.) : Slov a u (juii.) 7:1 (1:1). Bask : BSK 3 : t (t: 0) Belgrad. 30. maja. 111. Bask — BSK 3:1 (1:0). Pred 2500 gledalci se je ob lepem vremenu odigrala danes prvenstvena tekma meti gornjima kluboma. Tekma sama ui bila važna za placement niti za BSK niti /a Bask. /aradi tega tudi tii bilo posebnega zanimanja. BSK je nastopil brez Mar-jauoviča, mesto katerega jc igral njegov brat Ni-kola Marjanovič in napad ni dal tistega, kar bi moral podali. Bask jc nastopil v i*ti postavi kol preteklo nedeljo proti Jugoslaviji. Njegovo moštvo jc dalo lepo skupno igro. lepšo kakor moštvo bivšega državnega prvaka. V moštvu Baska je bil najboljši Matijas, ki je bil obenem tudi najboljši igra lec le tekme. Tekmo je sodil precej slabo sodnik Ladje. Goli so padli v prvem polčasu v šesti minuli po Matijasu, v drugem polčasu pa /opel v šesti minuti po Cabriču. V 21. minuli je popravil Šurganja rezultat ua 1:2, v 20. minuti pa je postavil Tomaševič končni rezultat 3:1. * /agreb, 30. maja. b. Gradjanski - Hajduk 1 : 1 (0 : 0). Osijek, 30. maja. b. Hašk — Slavija (Osijck) 1 : 0 (0:0). Dunaj. jO maja. 111. Sporlklub — Wacker 3:2. Rapid -- Admira 3:3. Libertas — Favorit 2:2. Avstrija — Lipsko 2:0 Pariz, 30. maja. m. Bologna - Chochot 4:1. Praga. 30. maja. m. Slavija — Plioebus 2:0. Rim. 30. maja. m. Roma - Ambrosiana 2:0. Milan. 'JO. maja. m. Milano — (ienua 1:J. Prvenstvo v nogometnem tekmovanju Belgrad, 30. maja. 111. Prvenstvo v nogometnem tekmovanju je končano. Ljubljana je dosegla s požrtvovalnostjo iu se povzpela iz predzadnjega mesta na predzadnje pred Concordijo. Osiješka Slavija je nepričakovano izgubila proti Hašku ler je Hašk na (a način rešil Concordio in dosegel, da mora osiješka Slavija iz lige. V prvem delu tabele ni bistvenih sprememb. I d iti o Jugoslavija jc padla na četrto mesto, njeno mesto pa jc zasedel Hajduk. Stanje točk v tabeli je sledeče: Gradjanski 28. BSK 21. Hajduk 21, Jugoslavija 21, Slavija (Sarajevo) 17. Bask 10. Hašk 10. I jubljaua 15, Concor-dija 13, Slavija (0«,ijek) 12 Lahkoatletski miting srednješolcev Ljubljana, 30. maja. Včeraj in danes sc je vršil lahkoatletski miting srednješolcev in prve iti tretje realne gimnazije iz Ljubljane ter gimnazije i/. Novega mesta, za katerega je \ladalo zlasti med srednješolsko mladino veliko zanimanje. Poleg lahkoatlctske^a programa so tekmovali dijaki tudi v prostih vajah, in sicer vsak zavod s svojimi posebnimi vajami, /.al, da ni bil miting še obširuejii, kajti naši dijaki sc bavijo še z raznimi drugimi telesnimi vajami kakor 6 telovadbo, plavanjem itd. Pa 60 že samo pri lahki atletiki ter odbojki jiokazali naši srednješolci, da imajo v svojih vrstah prav dobre šjvorlnike, kajti nekateri rezultati so bili prav lepi. Morda hi kazalo prihodnje leto napraviti večji miting z obširnejšim programom in kar je j>rav tako važno: povabiti tudi druge zavode, ker se bo na ta način I pokazala točna slika š|x>rta med našo srednješolsko mladino, na drugi strani bomo pa iz teli vrst dobili počasi oni kader naših tekmovalcev, ki bodo zastopali naše barve na državnih iu mednarodnih tekmah. Tekme so vodili srednješolski telovadni profesorji prav dobro iu tudi organizacija je bila v redu. V naslednjem pirinašamo rezulatte posameznih tekmovanj: 1 111. drž. real. gimn. Lj. 22.026.725 točk; 2. Novo mesto real. gimn. 20.785,750 točk; 3. I. drž. real. gimn. Lj. 20.4W.425 točk. Najboljši rezultat jxisanicznili panog: Krogla: 1. Kajfež (111 real. gimn.) 13,035 111; 2. Kussel (N. 111.) 13,20 111; 3. Polšak (I. real. gimn.) 12.92 111; 4. Košir (N. 111.) 12,85 111; 5. Kosec (lil. real. gimn.) 12.72 111; 0. Cerne (N. nt.) 12,12 111. Skok v daljavo: 1. Hočevar (N. m.) 5,80 m; 2. Kosec (III. real. gimn.) 5,78 111; 3. Zornada (I real gimn.) 5,03 111; 4. Frber (III. real. gimn.) 5,00 m; 5. Bratovž (II. real. gimn.) 5.53 111; 6. Krainaršič (I. real. gimn.) 5,48 in. Kopje: t. Vukšinič Dr. (N. 111.) -U>,70 111; 2. Orne (N. 111.) 40.20 m; 3 Kaifež (III. real. gimn.) -13.38 m; 4. Košir (N. m.) 43,11 m; 5. Dular (III. real. gimn.) 42.07 m; (1 Kosec (III. real. gimn.) 41,21 111 Skok v višino: 1. Bratovž (III.) 105 cm; 2. Pollak (lil.) 105 cm; 3. F-rber (lil.) 105 cm; 4. Kosec (III.) 100 cm; 5. Kramaršič (I.) K/J cm; b. Bibcr (I.) 155 cm; 7. Zornada (I.) 155 cm; 8. Cerne (N. 111.) 155 011. lok na IOO m: 1. Polšak (L) 12.0 sek.; 2. Vukšinič (N. m.) 12.1 sek.; 3. Cerne (N. nu) 12,1 sek. Najboljši v peloboju: 1. Kosec (III real. gimn.) 2061,275 ločk; 2. Cernc (N. m.) 2800.350 točk: 3. Poljšak (I. real. gimn.) 2704,125 točk; 4. Frber (III. real. gimn.) 2005.300 ločk; 5. Vukšinič (N. ni.) 2624,200 točk; Odbojka: 16:14 za III. real. gimn. Lahkoatletsiii dvoboj Češkostovašha : Jugoslavija Zagreb, 30. maja. Tek 200 m: I) llanč (č.) 22.5, 2) Kalalinič (J.) 23, 3) Skušek (J.) -3.2, I) tahoda (č.) 23.0. Tek 800 m: 1) šale (č.) 1.58, 2) Ooršck (J.) 1.59.5, 3) Kratkv (Č.) 2.06, I) linbrtck (.1.) 2.07. Met diska: i) Kleut (.1.) 12.22, 2) Domla (<'.) 40.55, 3) dr. Narančič (.1.) 10.31, 4) Knolek (Č.) 40,08. Skok 1 daljavo: 1) Komanck (č.) 6.96,2) Vo-solcobjo (Č.) 6.92, 3) Dremil (J.) 6.68, 4) Požar (J.) 6.58. Mol kopja: 1) dr. Riest (Č.) 61.16. 2) dr. Mala (Č.) 57.58. 3) Markušič (J.) 55.09, U šinajdn (-1.) 51.02 m. Tok 5000 111: I) Bivonka (C.) 15,47, 2) Bručan (.1.) 15.59.8, 3) flošek (Č.) 16.35.1, l) Starman (.1.) 17.01.8. Štafeta 1X41X1 m: I) češkoslovaška (Kratkv-dr. Fischer—šale—Košicky) 3,27,6. 2) Jugoslavija (Skušek—Braniti—Gaheršek—Pleteršek) 3.29,8. Skok s palico: I) Sloboda (Č.) in liakov (J.) 3.60 m, 3) lllavon 3.50. 4) Cvijetič 3."0 m. Končni rezultat: Češkoslovaška jo zmagala s 95.5 točkami napram 68.5. ki jih je dosegla Jugoslavija. Gostje se odpeljejo z nočnim vlakom domov. Mariborski spori Maribor, 80. moja. Železničar. Maribor - Amater, Trbovlje II : 0 (7 : 0). Železničar si je s tem osvojil \s< možne točke v prvenstvu, to jo 12 točk. Predtekma: rezerva Železničarja -- rezerva Rapida 1 : 3 (O ; 1). Železničar je priredil ludi lahkoallot.ski Izbirni inccting. Celjski šport Celje : Olimp 4 : S (2 : I). ('olje. 30. maju. Na igrišču v Gaberju -ta gornja klubu ludi v Celju zaključila prvenstveno tekmovanje zu LNP Tudi danušnjo tekmo .-o Celjani odločno dobili. Tekma je bila samo v prvem polčasu enakovredna, v drugem jiolčusu pn so Celjani absolutno domiiii-rali in so' je igralo izključno ua Oliui|H>vi polovici. Začetnega poleta v prvem polčasu Oliui|i ni mogel vzdržati, čeprav je prišel v vodstvo takoj v prvili sekundah. Celjani so kmalu izenačili, prešli v vodstvo ter v začetku drugega polčasa dosegli tri gole, kar je odločilo ludi usodo Olimpa, katerega igralci hi sedaj j«i|»olnoiiia izgubili glavo. Do konca -o bili Celjani v premori in so po svoji igri zaslužili tudi boljši rezultat. Razen nekoliko neza pesljive obrambe v |irveui polčasu sri Ljutomeru konjske dirke, ki «> |iri-vahilc (sI blizu iu daleč na tisoče ljudstva. G. bana jo zastopal okrajni glavar g. dr. Farčnik, Centralo kasaških društev v Jugoslaviji pa jo predstavljal njen predsednik pl. Llppill. Dirke, ki so se brezhibno vršile jiod vodstvom predsednika dirkalnega društva g. Mirka Humaka, so jionovno pokazale lep napredek ljutomerske kmečke konjereje. Triletniki di ne le hitre, marveč tudi lepe živali. Naravnost presenetil je izvrstni dirkač Peter Pilot. la«t Ludvika Slaviča iz Grah pri Križevoih. Postavil je namreč nov državni rekord s ča*otn 1:26.5 za kilometer. Pa tudi Pelikan, lasi .loška Slaviča iz Bun-čnnov. jo pokazal s svojim časom 1 :HO,5, da je favorit za letošnji jugoslovanski dorbv. Imponiral je njegov čisti hod, hitrost in vzdržnost. Ni čuda, da «0 lastniku takojjKinujali zanj 20.000 din. pa ga ni hotel prodati. To je lep denar za štiriletno žival, ki dosedaj še ni nikjer iiastO|iila na dirkah. Pelikana gotovo še čakajo krasni uspehi ter se bo vredno pridružil Mesiidu, Koketki, Piki iu Lasti, ki no si priborili na mednarodnih dirkališčih ime in j>ro-slavili našo ljutomersko konjerejo, ki bi morala biti deležna posebne pažnjo in jioilpore od strani države in banovino. Rezultati posameznih dirk «0 bili sledeči: I. Dirka tPlunjror«. F.novprefciia dirka za triletno kotijo. 1. Porun, Slavič .loško, Bunčani, 1760, 1.50; 2. Nervus vilao, Slavič Bunčani, 1820, 1.443; 3. Leon, Vavpotič Matija. Lukavri. 17tiO. 1.52; 4. Princesa, Slavič Ludvik. Grabe. 1700, 1.52; 5. Keon P.. Skuhala Fr., Križevci, 1760, 1.56; ti. Ne-bor, Llavič. Marko, Kliučnrovci. 1760. 1.50; 7. belko, Košn i k Franc. 1'rU.tnvn, 17*o. 1.57: 8. Nikitu, Galunder Franc, Veržej. 1760, 2.01. II. 1» i r k a »Dravske banovino*. Kno > prožna za I do 12 letne krnijo. 1. 1'elikau, Slavič .loško, Bunčani. 2200, J.30; 2. Peter Pilot, Slavič L.. Grabe. 23(30, 1.26; 3. Lošin, Panič Frauc, L11-kavoi, 2020, 1.47 ; 4. Oriksa, Razlag Vekoslav, Si-larovci, 2120. 1.46 ; 5. Krka, Bojan Anton, ftalinci, 2120. 1.17; 6. Plislru, Doinanjko Alojz. Bufef-ovci, 2020. 2.07 ; 7. Živka, Kardinar Ludvik. Zg. Krapje, 2020, 2.09. III. Dirka k m o l i j s k o g a odbora Ljutomer. Kliovprežna dirka za 3- d« 12 letno konje. 1. Nervus vilae, 2180, 1.40; 2. Nebor, 2000, 1.40; 3. Peler Pilot. 2520, 1.28; I. Nikila, 2000, 1.54; 5. Leon, 21 Ki: 6. Oukoa. 2160; 7. I 'listni, 2000; s. li -on, 2000; 9. Losi 11, 2110; 10. Krka, 2160. IV. K p o in i n s k a dir k n dr. R o s s m a -11 i t h 11. Dtovprežiin dirka za 3- do 12 letne konje. 1. Pelikan Peruti. Slavič .loško, 28*>, 1.53; 2. Oriksa Losi 11, Vavpotič .loško, 28(30, 1.59: 3. 1'eter Pi lol Princesa, Slavič Ludvik. 2500. 1.59; t. Plislru — Krita, Vavpotič Jakob. 2360, 2.04. Procesije sv. Rešnjega Telesa Belgrad. 30. maja. 111. Danes je bila v Krun-ski ulici procesija Presv. Rešnjega Telesa za vso belgrajske katoliške župnije. Ob 9 je imel Prevzvišeni nadškof g. dr. IJjcič pontifikabio sveto mašo, po kateri so je jio Krimski, Frankopanovj, Kralja Milana in kralja Milutina ulici razvila dolgu procesija, ki j«> številu vernikov ni |irav nič zaostajala za lansko procesijo. Najsvetejšo je nosil nadškof g. dr. ITjeič. za buhluliinom pa so stopali minister za trg. in industrijo g. dr. Vrba-tiič, zastojmik pravosodnega ministra Sokrat Petrovič, dr. čičič. zastopnik ministra g. dr. Kreka, 2. Anton Končan, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani in član izvršilnega odbora PAB-a v Belgradu, jiredsednik prosvetnega društva dr. Bizjak, članstvo toga društva in ostali. V procesiji so bila tudi letos številno zastopana slovenska dekleta z društvenimi zastavami, slovenske usmiljenke ter šolske sestre. Poseben sijaj jo dalo procesiji tudi lelos pot,je slovenskih deklet in usmiljenk. Ljubljana, 30. maja. OI»e nedeljski procesiji sv. Rešnjega Telesa sta bili ot> tiajlejišeni vremenu veličastni manifestaciji za globoka verska načela. Frančiškanska procesija je bila lotos ros najsijajnejša Sjiored procesije je bil letos nekoliko spremenjen. Na čelu procesije je korakala železniearska godba Sloga , ki ji je sledila mladina, v prvi vrsti mali križarji z banderci v lepih svečanih oblekah, dve Marijini kongrega-riji, tako dekliška ter ona gospa in mater, dalje veliki križarji s praporom, ki je bil izdelan po načrtih prof. Plečnika, belo oblečene deklice, klance, do 2000 pa je bilo dečkov in deklic. Nad 100 narodnih noš jo |>obožno sledilo v procesiji. Pod baldabinom je nosil Sv. Rešuje Telo generalni vi-zitator frančiškanskega reda pater Mihael Trolia v spremstvu frančiškansko duhovščine. V procesiji je korakala tudi častna vojaška četa z vojaško god bo. Za baldaliinom pa so korakali zastopniki žup ni je, člani Prosvete, člani raznih cerkvenih in drugih društev odnosno organizacij. Tudi šentjakobska procesija je izkazala svoj sijaj. Procesija se je v dolgi vrsti vila jk) Flori-janski ulici naprej do Privozu in čez Prulc nazaj v cerkev. Sv. Rešuje Telo je nosil župuik Janko Barle v spremstvu duhovščine. Tudi šenljakobsk" procesije se jo v velikem številu udeležila mladina, razne organizacijo in društva. M a r 1 bor. 30. maja. Dve te lovski procesiji sta hili danes v Mariboru in sicer jiri 00. frančiškanih in pri Sv. Magdaleni Posebno iiujKi/.antiia je bila procesija pri 00. frančiškanih, ki jo .je vodil gvardijan pater dr. Ib ric. V procesiji so bili okrajni podmičeluik. mariborski j>odž.ii|>aii Želiot, župan gosji, profesor Vosenjak z mnogimi odborniki in okoliškimi žu-piilii ter drugo odlično osebnosti. Nepregledna je bila tudi vrsta društev z zastavami. Knako lepa in veličastna jo bila procesija jiri Sv Magdaleni, kjer je nosil Najsvetejše kanonik Janežič. Posebno številno so bili zastopani Sliidenčani, Novi listek „Slovencau V torek bo začel izhajali novi podJit-Jok .»Dušica Rožamarija-r kot prevod znamenitega romana Die ileiligo und ihr Narr , ki gu je napisala Neža G U p t h e r. čez sedemdeset izJaj je že doživel original, zdaj pa bomo v slovenski besedi prinašali lo knjigo velike, izredno lepole, lo |Hjdolxj vztrajno, neomajne ljubezni dveh, ki jili ji: združilo čisto življenje in umetniško zrenje sveta. Roman je poln čudovitega občutja in zgodb, jioln otroške zasa-rijanosti iu moške dozonlvsti. silna notranja dramatičnost j>a gosjiodari nad čilaleljem od začetkov do konca, ko spremlja otroku posebnih nagibov, kako raste v dckljStvo z njegovimi značilnostmi ter poleni dozori v ženo, ki ludi mimo nje niso mogle z.rlve in trpljenje, dokler je ni doletela Imžja smrt. Poseben blag navdih veje iz stavkov, s katerimi Agnes GuiiUler v svojevrstnem slogu riše življenje in svet svoiili oseb. Roman bo zanimal slehernega človeka in ga brez dvoma do dna prevzel. Osebne vesti Belgrad. .30. maja. AA. Premeščena sta bila sodnika sreskega sodišča dr. Vekoslav Turk iz Cazme v Klanjec, dr. Ivan Mihelčfč pa iz Klanica v čazino Medsebojna pomoč manjšm Svoječasno eo se kočevski Nemoi obrnili na celovške »merodajne krogec, da se »informirajoč o položaju koroških Slovencev. Ze vprašanja sama so bila za poznavalca razmer precej neresno formulirana, dočim o odgovorih ni mogočo pripomniti drugega kot to, da se je možno ob njih le pomilovalno nasmehniti. V dokaz samo ne primer. Na vprašanje kočevskih Nemcev: »Ali imajo nemški otroci v mešanem ozemlju (na Koroškem) svoje posebne nemške razrede?« je sledil odgovor nemških »merodajnih krogov« v Celovcu: »Ne, nemški otroci nimajo svojih posebnih razredov.« — Tako se včasih igrajo otroci trgovce, vojake ali pa slepe miši. Kajti iz gornjega odgovora logično sledita samo dve možnosti: Ali da na slovenskem Koroškem sploh ni nemških otrok, ali pa, da so šole take, ila nemški otrok sploh ne občuti nobene razlike med utrakvistično in čisto nemško šolo. Ne moremo namreč verjeti, da bi bila nemška širokogrudnost tako velika, da bi nemške otroke zapostavljala v prid slovenski večini, pa čeprav bi bil med sto otroki en sam edini Nemec. V zadnjem času so se med obema manjšinama — kočevskimi Nemci in slovensko manjšino na Koroškem — navezali direktni stiki, ki naj bi omogočili, da 60 spoznajo želje in zahteve obeh manjšin in se na tej podlagi skuša najti rešitev, ki bi bila za oba naroda sprejemljiva in koristna. Doseženi sporazum, ki bi naj baziral na neke vrsto reciprociteti, bi vsaka manjšina po svoji strani skušala uveljaviti pri državnem narodu. Samo po sebi pa se razume, da je pri iskanju take rešitve treba upoštevati individualne razlike obeh manjšin, ki so nastale zaradi različnosti j>o-ložaja v preteklosti in so zgodovinsko utemeljene. To ni vprašanje, ki bi se lahko reševalo z enostavno šablono, ker s tem ne bi bilo nikomur pomagano. Ze ta sama ugotovitev je zadostovala, da se je začela z gotove nemške strani gonja proti takemu sporazumu. Na zelo stvaren in objektiven članek na naslov kočevskih Nemcev v »Koroškem .Slovencu« je odgovorila »Gotscheer Zeitung« tako neiskreno, da bi bila vsaka nadaljnja polemika lahko neumestna. Zato najbrž tudi »Koroški Slovenec« ni bil več voljan odgovarjati. Sedaj pa so se k problemu oglasile tudi celovške »Freie Stimmen«, glasilo nemške nacionalne fronte na Koroškem, in v slogu, ki pač odgovarja moralnim kvalitetam pisca in njegovih somišljenikov, objavile odgovor kočevskega lista z. lastnimi pripombami. Ze s tem, da je v tem članku možen izraz, češ »da sme »Koroški Slovenec^ nekaznovano obrizgavati vlado in večinski narod s svojimi slinami (kot stekel pes)«, je nivo sestavka zadostno karakteriziran in vsaka nadaljnja beseda odveč. Stvar bi ne bila omembe vredna, če bi nemška neresnost ne prekoračila meje dostojnosti, ki je sicer v navadi med kulturnimi narodi. Poznano je, da je to vedno isti element, ki se že skozi desetletja trudi, da bi vzel čast Slovencem in slovenskemu narodu, ga ponižal in umazal. Ker pri takem delu poštena sredstva ne zadoščajo, se je treba zatekati tudi k metodam, ki jih morajo resni, pravični in pošteni Nemci sami obsojati in se jih sramovati. Kdor se zaveda svoje moralne odgovornosti, ne more iti po isti spolzki poti, ki skuša brezobzirno in zavestno potvarjati, temveč mora ostati na tisti dostojni višini, ki premaguje s svojo objektivnostjo in poštenim hotenjem. Go-tovo je opravičena vera, da je l^di na nemški strani kader ljudi, ki se zavedajo odgovornosti pred nespremenljivimi zakoni in jim je za čast svojo in svojega naroda. Iz navedenega siccr ni mogoče jasno posneli, če obstoja pri kočevskih Nemcih resen namen, da se v svojem lastnem interesu zavzemajo za pravice slovenske manjšine na Koroškem. Vendar pa ne bo odveč, če se v naslednjem podajo nekatere misli, ki naj bi služile razjasnitvi pogledov in a tem ugladile jx>t do jiametae rešitve. Nemci v Sloveniji nikakor ne morejo pozabiti, da so bili do razsula monarhije del vladajočega naroda, ki je zavzemal tu gospodujoč položaj. Posledica tega je bila, da so si, na račun slovenske okolice, gospodarsko silno opomogli in so to ma- terijalno nadvlado obdržali tudi v novi državi. Vzporedno z gospodarsko premočjo in z zavestjo, da so člani gospod ujočega naroda, se je razvila posebna mentaliteta, ki je trajala tudi potem, ko so se razmere radikalno spremenile. Njihovi bivši podložniki so postali njihovi gosjx>darji, oni sami pa so bili z vladajočega položaja degradirani na vlogo narodne manjšine. Ta preokret je bil tako nenaden, da se z novimi razmerami niso mogli, še manj pa hoteli sprijazniti. In tako so se čutili v svojih narodnih pravicah že s tem močno prikrajšane, če niso mogli vec poncinčevati slovenskega življa svoje okolice. Razume se, da jim narodna država tega kljub vsej obzirnosti ni mogla dovoliti. In vendar se jo dogajalo celo_ to, kakor pričajo zadnji dogodki v Konjicah na Štajerskem. šele iz take mentalitete je razumljiva nezadovoljnost nemške manjšine v Sloveniji. Najmanj, kar je mogoče zahtevati od narodne manjšine, je vsaj to, da ne razvija svoje aktivnosti na rtčun večinskega naroda, temveč se sprijazni s tem, da se omeji na ohranitev svoje narodne individualnosti. Nemška manjšina v Vojvodini nudi najbolj jasen dokaz, da jugoslovanske oblasti v tem oziru nikakor niso ozkosrčne, ampak večkrat celo preveč širokogriidne. Vojvodinski Nemci so bili tudi za časa monarhije manjšina in po prevratu čutijo občutno zboljšanje svojega jx>lozaja. Tako v kulturnem oziru kot v šolstvu je nastopil v primeru s prej izrazit preobrat na bolje. Treba pomisliti samo na številno nemško časopisje v Vojvodini, ki je številčno močnejše kakor ono večinskega naroda. tn še nekaj se ne sme j>rezreti, namreč: da se narodno-socialistična aktivnost ni ustavila na mejah Slovenije, temveč da smatra lo ozemlje za svoje izrečno »interesno območje«. V lej zvezi je zanimiva nedavna izjava nekega vodilnega koroškega narodnega socialista, češ »o teritorijalnih spremembah bi se dalo govorili, a ne na Koroškem, temveč onstran Karavank«. Take aspiracije seveda niso več tako nedolžne, kakor jih skušajo prikazati Nemci v Sloveniji. Sploh pa narodno-socialistično gibanje nima ničesar skupnega s kulturnimi potrebami nemške manjšine in če je kljub temu Slovenija prepredena z narodno-eoc. celicami, zadržanje manjšine ne more biti tako zelo lojalno, kakor lo sama trdi in kakor bi o tem želela uverili javnost. Večtedenski tečaji pod vodstvom narodno-socialističnih agentov iz Nemčije ne pričajo o absolutni lojalnosti nemške manjšine v Sloveniji. čisto drugačen je položaj slovenske manjšine na Koroškem. To je mlad narod, ki nm je bila odvzeta možnost zdravega razvoja še preden se je mogel zbuditi k jiravi narodni zavesti. Ves gigantski od|)or, ki ga nudi proti ponemčevanju, je bolj izraz pri rojenega nagona za obstanek, kakor pa zavestno in organizirano delo narodne skupnosti. V svoji ovirani rasti si ni mogel vzgojili vodilnega sloja — inteligence, in zaradi go-spodarskega zapostavljanja nobeno finančno močne plasti, ki bi lahko paralizirala vpliv nemškega kapitala in neštetih anonimnih sil, ki so s tem v zvezi. Zato je najbolj skeleč problem, pojav narodnega odpadništva, ki ga Nemci v Sloveniji skorajda ne poznajo. In vzporedno s tem jiojavom je treba [»iskati tudi vzroke, ki tičijo nedvomno v največji meri v sistematičnem delu nekaterih nemških organizacij, ki izvajajo pritisk na oblasti in z. ogromnimi sredstvi same vzgajajo odpadni-štvo. Ker je to delo jk> priznanih moralnih načelih umazano, so si te organizacije izbrale ponižno parolo, da branijo nemštvo in gojijo nemško kulturo, čudno, da je lo potrebno ravno nn Koroškem. Običajno se briga za narodno vzgojo in kulturo državna oblast in cerkev, samo na Koroškem lo ne zadošča. Vsega lega Nemci v Sloveniji nimajo proti sebi: nobenih raznarodovalnih organizacij, ne gospodarskega pritiska, ne narodne nezavednosti, zato je njihov položaj že sam na sebi lažji, če pa imajo resno voljo za medsebojno pomoč, bodo morali težave slovenske manjšine na Koroškem razumeti in jo v njenih stremljenjih tudi podpreti. Le lako je mogoče iskreno in koristno sodelovanje. Tg. Primorske vesti Po sporazuma med llalijo in Jugoslavijo »Gazzetta Uificiale«, ki je uradni službeni list italijanske vlade, prinaša v svoji številki z dne 28. aprila 1937 (štev. 98) 19 uredb, ki jih je podpisal prefekt (ban) tržaške prefekture, s katerim dobi 139 Slovencev iz tržaške pokrajine italijansko obliko svojih družinskih imen. Službeni list pristavlja, da so dotičniki spremembo sami želeli, resnica pa je, da so dotičniki željo po spremembi svojega družinskega imena izrazili na izrecno željo italijanskih oblasti. »Gazzetta Uificiale« z dne 8. maja pa objavlja zopet 36 novih uredb, s katerimi dobi 73 Slovencev italijansko obliko družinskega priimka. Od podpisa belgrajske pogodbe do 8. maja letošnjega leta je bilo vsega spremenjenih 212 slovenskih družinskih imen. Iz Gorice poročajo, da na Travniku ni bilo več običajne svete maše, pri kateri je bila tudi slovenska pridiga. Razlog za ta izostanek ni bil objavljen, obstoja pa upanje, da je to samo trenutnega značaja in da bo cerkvena oblast v najkrajšem času obnovila to božjo službo, kot to odgovarja duhu prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Ljubljanska opera je sklenila, da pojde na gostovanje v Trst, milanska »Scala« pa jc sklenila vrniti ta glasbeni obisk z gostovanjem v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Pobuda za to izmenjavo glasbenih skupin je baje izšla od italijanske strani ter je zadela tostran meje na veliko razumevanje. Tako je ravnatelj ljubljanske opere g. Mirko Polič že bil v Trstu, da se sporazume s tržaškimi mero-dajnimi ljudmi za gostovanje ljubljanske opere, ki bi predvajala v Trstu izključno slovanska dela, med njimi baje Gotovčevo opero »Junak z onega sveta« ter Smetanovo »Prodano nevesto«. Tržaški listi posvečajo veliko pozornost temu gostovanju ter se razpisujejo o visoko stoječi glasbeni kulturi v sosedni Jugoslaviji. Milanska »Scala« bi poslala nekaj svojih najboljših solistov. Italijanski umetniški krogi pripravljajo tudi gostovanje zagrebške opere in se voditelj italijanske turneje g. Valentini že pogaja z Zagrebom za to prireditev. Vsa javnost na obeh straneh državne meie z velikim pričakovanjem gleda v bodočnost in na uspeh kulturnega apostolstva, ki ga je pri zbližanju obeh narodov pTevzela glasba. Italijanske izseljenske oblasti objavljajo imena 12 slovenskih izseljencev, ki so se za trajno izselili iz Julijske krajine v Južno Ameriko. Med njimi so Lenšček Ciril iz Šempasa, Samokec Mirko iz Vitovlj, Štrancer Jožica iz Šmarij pri Ajdov- Toda pričakujejo, da bodo osrednje oblasti v Rimu stvar vzele v roke in pravilno uredile tako, da bo slovenskemu in hrvatskemu jeziku kmalu vrnjena vsa pravica pri bogoslužju. O slovenskem cerkvenem petju poroča »Agis« zanimivo vest iz Bovca, kjer so krajevne civilne oblasti prepovedale slovensko petje pri božji službi. To se je zgodilo na veliki petek. Od takrat je slovensko petje popolnoma utihnilo. Poslana je bila pritožba na višje oblasti, od katerih slovenska manjšina pričakuje, da bodo zadevo uredile v smislu pogodbe sklenjene med Italijo in Jugoslavijo. S sodnijo so imeli opravili Dva ugledna fašista, Carlo Rossi in Astonio Carli, oba iz notranjosti Italije, ki sta bila nastavljena v Gorici kot tajnik odnosno blagajnik ustanove Dopolavoro, sta se zagovarjala pred sodiščem zaradi utaje 14.300 lir, ki sta jih ukradla organizaciji iz blagajne. Goljufivi fašist Rossi je dobil 4 leta in 4 mesece strogega zapora ter 3266 lir denarne globe. Njegov tatinski tovariš Carli pa je bil obsojen na 3 in pol leta strogega zapora in na plačilo 2166 lir denarne kazni. V Gorici vlada splošna zadovoljnost, da sta bila ta dva človeka, ki sta prizadela mnogo krivice domačinom, spravljena v zapor. Augusto Mazzolini, doma nekje iz Bologne je ponarejal državne koleke ter jih potem vpo-rabljal za uradne listine ali jih je razpečaval. Obsojen je bil na eno leto in 4 mesece zapora in 1150 lir denarne kazni. Izključen je bil iz lašistične stranke. Na isto kazen enega leta in 4 mesecev pa sta bila obsojena Vincen Pinter in Jožefina Planinšek, doma iz Šent Florjana, ker sta zajcem nastavljala pasti. Ko sta bila zssačena, sta hotela s 50 lirami podkupiti orožnika TrRina, naj molči, ki pa ju je rajši ovadil. Planinšekova plača vrhu tega še 2000 lir kazni. Oproščen je bil Franc Lahajnar doma iz Ravn pri Cerknem, ki je bil obdolžen, da je kradel železniške tračnice in jih nosil domov. Lahajnar jc dokazal, da to ni bilo mogoče. Tudi se je opral očitka, da je z nožem zasledoval neko Kristino Kranje, ki je okrog njegove hiše sitnarila. Visokošolec Manfreda Andrej, doma iz Kobarida je bil po poročilih tržaških listov od izrednega sodišča v Rimu obsojen na 9 in pol let zapora. Aretiran je bil že lansko leto, ker je bil osumljen komunističnega delovanja. Izredno sodišče mu je obtožbo dokazalo. Isti akademik je imel s sodiščem opraviti že pred 7 leti, ko je bil obsojen na 10 let robije, ker se je udeležil napada na list »Popolo di Trieste«. Kazni mu ni bilo treba prestali, ker ie bil amnestiran. Sedanja obsodba izrednega sodišča pa ga je spravila zopet pod ključ in ni verjetno, da bi bil kedaj še deležen amnestije. K JU JE LEICAGRAFIJA ? Vse lastnike Leice našega mesta in one, ki nameravajo še postati, opozarjamo, da bo samo še danes od 10 do 18 v prostorih Frančiškanskega konvikta, Frančiškanska ulica (pasaža) — odprta razstava, ki je vzbudila v Mariboru in Celju senzacijo zaradi ogromnih dimenzij razstavljenih slik. Ob 20.30 začne predavanje in projekcija diapozitivov, deloma v naravnih barvah, kar bo zaradi novosti gotovo zanimalo vse pripadnike Leicagrafije. Mariborski drobiž Maribor, 30. maja. 80 letnica sv. očeta se je proslavila danes dopoldne v stolni in mestni župni cerkvi. Proslava tega izrednega jubileja se je izvršila ob pol 10 s slovesno pontifikalno sv. mašo ter pridigo. Po sv. maši je bila zahvalna pesem in molitve za sv. očeta. Proslavo so se udeležila mnoga katoliška društva ter velika množica vernikov. Banovinski uslužbenci, člani mariborskega pododbora Društva ban. uslužbencev v Ljubljani, so zborovali danes dopoldne ob pol 10 v Mariborskem dvoru. Sestanka se je udeležilo izredno lepo število zavednih članov, namreč nad 80. Zlasti banovinski cestarji so pokazali veliko zanimanje za sestanek. Kot delegat centralnega odbora se je udeležil zborovanja Joža Pire. Predsednik mariborskega pododbora inž. Rado Šturm se je po otvoritvi uvodoma v jedrnatih besedah spomnil pomembnega današnjega jubileja majniške deklaracije ter jo ob zaključku zbora pozval vse udeležence, da odidejo korporativno k proslavi 20 letnega jubileja deklaracije v unionsko dvorano. Na zborovanju so podali svoja poročila funkcijonarji pododbora in delegat glavnega odbora. Govorilo se je zlasti izčrpno o jjosmrtninsken) zavarovanju Članov. Izvolil se je nato, v katerem so: predsednik inž. Rado Šturm, tajnik Zerovec Franjo, blagajnik Kokalj Ži-ka, odborniki: Stegnar Jože, Medved Tone, Grego-rič Franc, Pajškruh Franc, S trans Jože, LovrenžiS F'rane, Komparšek Ivan, revizorja Strauh Viktor in Princi Vilma. Otvoritev strelske sezone se je izvršila danes dopoldne na vojaškem strelišču v Radvanju. Podpolkovnik Kiler je pozdravil strelce ter otvoril strelišče. Na otvoritev strelišča je prišlo veliko strelskih družin tudi iz okolice. Strelske tekme so se vršile ves dan ter so pokazale, da so naši strelci tudi preko zime ohranili mirno roko in bistro oko. F O T O A M A T E R ščini, Poles Josip iz Materije, Magerle Marija, Vidic Terezija, Vidič Rafael, Vidič Hilarija, Vidič Marija, Vidič Anton, Vidič Bogomir, torej ena cela družina doma iz Nakovega pri Kanalu, ter Pakija-lat Marija iz Novakov v Istri. Izpod Knežaka poročajo, da je tamkaj odprla obrat neka italijanska lesna družba iz notranjosti države. To bo na reki Pivki že druga velika parna žaga. Domačini se sedaj sprašujejo, če bodo novi podjetniki zaposlili domače delavstvo, česar bi bili silno veseli, ali če bodo pripeljali seboj tudi svoje lastno delavstvo, kot to po navadi delajo, kar bi bilo seveda za domačine bridko razočaranje. Lesno podjetje Sclapsa v Postojni, je moralo, kot poroča »Agis« svoj obrat zapreti, ker so vojaške oblasti prepovedale sekanje po obsežnih obmejnih gozdovih, v katere nima dostopa nikdo razven vojištva ali oseb, ki imajo za to dovoljenje od vojaške oblasti. Utrjevalna dela se bodo torej nadaljevala. O ljudskem gibanju v Julijski krajini je na podlagi italijanskih uradnih podatkov »Istra« izračunala sledeče ugotovitve, ki veljajo za prebivalstvo Julijske krajine in za zadersko ozemlje: Po zadnjem ljudskem šteju je prebivalstvo znašalo 1,010.301 duš. Število rojstev se v prvem četrtletju letošnjega leta ne razlikuje od lanskega razdobja. Lani jc bilo v prvih 3 mesecih 4828 rojstev, letos jih je bilo 4880. V primeru z vso kraljevino Italijo je odstotek rojstev za Julijsko krajino za 1.1% nižji. Umrlo je letos v prvih treh mesecih 4191 oseb, lani v istem času pa komaj 3744. Prirastek prebivalstva v Julijski krajini je potemtakem malenkosten, ker je letos znašal komaj 639 oseb ali 0.6 od tisoč. O slovenskem jeziku po tržaških šolah piše »Istra« sledeče: Pred kratkim so učitelji na šoli v slovenskem predmestju Trsta, v Skednju vprašali otroka, kdo govori doma še slovenski. Otroci so na vprašanje resnično odgovarjali in je bilo med njimi veselje, da se kmalu pričnejo tečaji za pouk slovenskega jezika. Učitelj pa je vsakemu, ki je povedal, da doma govore slovenski, daroval knjigo »II nuovo Italiano« (Novi Italijan), kot da rilo predsednika vlade Mussolinija. O slovenskem jeziku po cerkvah poročajo »Primorske novine«, ki izhajajo na Sušaku, naslednje: V soglasju s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo se polagoma uvaja slovenščina pri božjih službah. V posameznih primerih je znano, da se ie zato odločno potegnil goriški nadškof Mar-gotti sam. Tudi osrednje oblasti v Rimu so izdale potrebna dovolienja. Toda olajšave še niso prišle do izraza zaradi nasprotja pri krajevnih oblasteh. Monokel Za pravilno fotografsko risanje je v nekih mejah uporabljiva vsaka zbiralna leča in vsak centriran sestav lečja, ki deluje kot zbiralna leča. Naj-cnostavjnejši fotografsko uporabljiv objektiv je monokel, bikonveksna, planokonveksna ali perisko-počno konveksna zbiralna leča, ki jo je že leta 1812 uporabljal Wollaston za projekcijo s camero obs-curo. Če izvzamemo napako odsevanja, ima monokel vse napake navadne zbiralne leče, ki omejujejo njegovo uporabnost v splošnem na prav ozko torišče. Najvažnejši sta napaki barvnega razklona in sferičnega odklona svetlobnih žarkov, ki povzročata goriščno razliko in s tem neostrino risbe. Ne-ostrina, ki nastane radi barvnega razklona svetlobnih žarkov, je nelepa, kajti risba je v obrisih zmehčana in slična neostri sliki, kakršno dobimo, če ustanovimo neostro s korigiranim objektivom. Vsa drugačna je neostrina, ki jo povzroča napaka sferičnega odklona svetlobnih žarkov: ostro jedro čr-teža obdaja mehkejša, svetlobno nazven pojemajoča kontura z izredno slikovitim učinkom. Prehodi so nežni in mehki, podrobnosti zabrisane aH vsaj močno omiljene, izboljšana pa je tudi ostrina v globino, čeprav na račun ostrine v ustanovljeni ravnini. Vse to so lastnosti, ki jih imajo posebni objektivi za mehko risanje, in prav na teh lastnostih temelji tudi uporabnost monokla, ki je bil v umetniški fotografiji zlasti za snemanje pokrajin in slikovitih portretov že od samih početkov fotografije zelo cenjen. Monokle lazličnih goriščnic in za različne formate, z vgrajeno zaslombo in označbo barvne go-riščne razlike, izdeluje posebej za fotografiranje optična industrija. Prav tako pa so uporabni tudi meniski za dalekovidne z 20 do 40 cm goriščnico, ki jih je mogoče dobiti za mal denar pri vsakem optiku. Goriščnica očalnega stekla je označena z dioptrijami ter jc 1 dioptrija = 1 m dolgi goriščnici. Če delimo torej število 100 z dioptrijskim številom, dobimo goriščnico monokla. 2 dioptriji sta enaki goriščnici 50 cm, 3 dioptrije 33.3 cm idt. Monokel vgradimo v primerno cev iz črnega kartona ali črne pločevine, in sicer tako, da je vbočena stran monokla obrnjena proč od medlice. V tem primeru mora stati zaslomba pred objektivom. Če pa obrnemo vbočeno stran monokla proti medliei, moramo postaviti zaslombo za objektiv. Pri tako postavljenem monoklu je napaka sferičnega odklona nekoliko večja. Važno jc tudi, v kakšno razdaljo od objektiva je postavljena zaslomba, kajti od te razdalje jc odvisna jakost zarisanosti, to je napaka navadne zbiralne leče, da riše ravne vertikalne in horizontalne črte ob robu slikovne ravnine'ukrivljeno. Najugodnejša razdalja je */» do '/,„ goriščnice. Če izberemo poleg tega tudi najprimernejšo ukrivljenost, površine meniska, postane napaka zarisanosti skoraj neopazna. Do približno 30° slikovnega kota se tudi napaka astigmatizma ne uveljavlja. Premer monokla ne presega običajno 45 mm. Uporaba zaslonke pri tem premeru običajno ni potrebna, niti ni priporočljiva. Z zaslonko odrežemo namreč obrobne žarke, s tem pa korigiramo več ali manj napako sferičnega odklona, na katerem temelji mehka risba monokla, in učinek, ki smo ga hoteli doseči z njim, je izgubljen. Uporaba prevelike zaslonke pa tudi z ozirom na svetlobnost mo-nikla ni priporočljiva, vendar naj tudi premer monokla ne bo večji od '/a njegove goriščnice. Gorišna razlika po barvnem razklonu znaša pri ustanovitvi na neskončno razdaljo '/isn goriščnice objektiva. Ta razlika pa se pri ustanovitvi na bliže ležeče predmete zveča na l/,0 goriščne razdalje. Kakor smo že omenili, je po barvnem razklonu povzročena neostrina nelepa in v škodo estetskemu izgledu slike. Neškodljivi in uporabni so le prav majhni ostanki te neostrine, pretežni del pa moramo izločiti. Na razpolago imamo dve sredstvi: a) da po ustanovitvi ostrine slike na medliei skrajšamo izteg po formuli: razlika = izteg krat izteg / goriščnica krat 50; b) da vstavimo pred objektiv rumenico ter z vstavljeno rumenico ustanovimo ostrino in napravimo posnetek na dobrem ortohromatskem ali pan-hromatskem tvorivu. Zadostuje šibka rumenica. Drugi način je enostavnejši in učinkovitejši. Rumenica absorbira modro-vijoletne žarke, jim za-brani s tem dostop do medlice in korigira goriščno razliko do prav majhnega, neškodljivega ostanka, dočim ostane napaka uporabljivega sferičnega odklona ohranjena. S snemanjem z rumenico in barvno občutljivim tvorivom pa je avtomatsko izboljšan tudi prevod barvnih vrednot. V obeh slučajih moramo rabiti brezobstretno tvorivo — pravilo, ki ga v naši dobi skoraj da ni potrebno postavljati, kajti resen amater drugačnega tvoriva sploh ne uporablja, ne glede na to, da je danes takšno tvorivo že kar težko dobiti. Pri pravilni rabi je monokel dobro nadomestilo posebnih objektivov za mehko risanje. Njegova prednost leži zlasti v tem, da je brez večjih izdatkov možna nabava celega stavka različnih goriščnic in da je montaža zelo enostavna. Fotografska razstava je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Po dclgoletnem mrtvilu je pred nekako šestimi leti razgibal novo ustanovljeni Fotoklub Ljubljana fotografsko življenje v Sloveniji in pričel s svojim živahnim delom vplivati celo na ostale predele naše države, ki jim prednjači še danes po izredni agilnosti in sposobnosti članov. Že opetovano pa smo imeli priliko zabeležiti tudi njegove uspehe v inozemstvu, ki se vrstijo drug za drugim. Po njih je poslal ljubljanski F^otoklub v inozemstvu tako poznan in sodelovanje inozemstva tako zaželjeno, da se vrstijo v zadnjem času vabila za vabili iz naj-oddaljenejših držav za sodelovanje, na klub sam in na posmezne člane, da mora ostati marsikatero vabilo deloma radi prezaposlenosti, deloma radi manjkajočih finančnih sredstev žal brez odziva. Med najmočnejša sredstva, ki jih je uporabil klub za tako uspešno vzgojo svojih članov, smemo gotovo prišteti v prvi vrsti prav fotograske razstave. Lepo število jih je že bilo v Ljubljani v tako kratkem času obstoja Fotokluba. Prva klubska, prva jugoslovanska, ki je bila prenešena celo v Maribor, prva mednarodna in lansko leto druga mednarodna fotografska razstava — vsaka jc dala novih pobud in stopnjema smo opažali napredek v kvaliteti razstavljenih del naših domačih amaterjev. Včeraj je otvoril klub svojo drugo klubsko razstavo, ki jo je organiziral na nekoliko širšem temelju. Dočim so obsegale vse dosedanje razstave samo dela umetniškega značaja, je priključen letošnji razstavi tudi oddelek domovinske fotografije z nekaterimi pododdelki, ki bodo občinstvo gotovo zelo zanimali —• najbolj gotovo slike naše bele Ljubljane. Prav hvale vredno je dejstvo, da se je Fotoklub poprijel tudi te fotografske panoge, ki je bila pri nas do sedaj kar zanemarjena in usmerjena preveč enostransko v planinske predele Slovenije, o čemur smo v naši rubriki že obširneje pisali. Gotovo tudi danes ni še vse tako, kakor bi moralo biti — tega si sigurno tudi FKL ne ustvarja — toda začetek je tu in pot začrtana. Uspeh pri agilnosti in sposobnosti članov gotovo ne bo izostal. Za danes opozorimo samo še na to, da so razstavljena v Jakopičevem paviljonu številna dela, ki so bila po večkrat nagrajena in odlikovana v inozemstvu ob najmočnejši konkurenci vseh držav, in v Ljubljani še niso bila razstavljena. Že samo ta dela si je vredno ogledati, kajti na njih bo imel vsak amater najlepše merilo za presojo svojih lastnih del, njihovih vrlin in napak kajpada tudi. Te naj si vsak pri ogledu razstave kar brez pridržka prizna, pa bo napravil prav velik korak k napredku. K oceni razstave se bomo še vrnili. Obiščite jol