Let® št, 301 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 440 Celie: Kocenova ul 3 Teleton št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j Lsublvana. toreV ?4. decembra 1929 Cena 2 Dfn Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica _ št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub, Ijana ši 11.842 Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 Srečne in vesele božične praznike želimo vsem naročnikom, čitateljem. inse-rentom in vsem prijateljei- »Jutra«. Današnja številka obsega 32 strani Prihodnja številka izide v petek zjutraj. Ljubljana, 23. decembra Mir ljudem, ki so dobre volje! __ Globoka modrost je v tem božičnem pozdravu. Najintimnejši praznik kr-^čanutva je v nerazdružni zvezi z najintimnejšo željo človeškega srca: v miru Je spokojstvo, mir ie izvor sreče, mir znači možnost dela. mir ie pogoj napredka. Mir med ljudmi, mir med narodi, a mir tudi v narodu samem. Usoda je bila našemu narodu dolga stoletja nemila. Ni mu privoščila miru. V obupnem boju za svojo eksistei co smo morali Slovenci, Hrvati in br tako rekoč stalno biti v orožju in v^ah oddih nas je opasno ogrožal V krvavem potopu svetovne vojne ni nobeden drug narod doprinesel težjih žrtev od nas Ustanovitev Jugoslavije ie zaradi tega ^ tako elementarno silo zdruzila vse dele naroda, ker je tudi najpreprostejši naš človek čutil, da mu prinaša narodna država trajen mir in s tem edino možnost zadovoljstva, blagostanja in napredka Na žalost so prvim lepim mesecem našega uiedmjenia sledila dolga težka leta notraniih prepirov, ki so grozili razdejati vse na de r.a boljšo bodočnost Ob lanskem Božiču so nam bila srca nemirna in nič ni bilo veseiia Dod božičnim drevesom .lueoslavije Zdelo se nam ie kakor v vojnem času. da ni Božiča Ob pričetku leta se je naš kralj lotil velikega dela. da pomiri domovino ter ii vrne možnost dela in napredka Mnogo je v tem oziru že doseženo: strasti so se polegle in povsod se pojavlja nova volja, sveža energija, nov optimizem in veselje do dela Zopet se vrača narodu upanje na boljše čase Dosegli iih bomo. ako nas vse, ki se zavedamo, da ni rešitve izven Jugoslavije. navdahne duh one prave miroljubnosti. ki se ie odrekla poganskemu načelu, da ie »tvoja smrt moje življeniP« Mir ne pomenja prestanka tekme načel in sil, pač pa znaei pre-stanek sovraštva V našem narodu ne moremo b'ti vsi istega mišljenja toda imeti moramo vsi en skupni najvišji cilj- dobrobit in srečo naše Jugoslavije In če hodlimo k temu cilju po raznih pot:h. nai bodo ta pota odkrita: če se ooslužuiemo raznih sredstev, nai bodo poštena in iskrena. Priznajmo si med sehoi dobro voljo in naučimo se medsebojnega spoštovanja, ker bomo s tem spoštovali le sebe in omogočili, da se utrdi med nami. v najširših vrstah naroda ona solidarnost, brez katere ni mogoče doseči nobenega velikega in trajnega uspeha. Sooznanie skladnosti interesov. gospodarskih kuitarnib. socialnih, nam bo omogočilo ustvanti dom zadovoljnega naroda. Jugoslavija ima pred seboj toliko dela za svojo konsolidacijo, da ne prenese nadaljnjih notranjih konfliktov in bojev. Ona si mora svojo gospodarsko politiko urediti v kompromisu, ona mora reševati svoje socialne probleme v izravananju, a po istem načelu mora reševati tudi svoja kulturna vprašanja. Zadnje tedne čujemo iz inozemstva odmeve, kakor da bi kdorkoli v naši domovini želel kulturnega boja Kulturna nasprotstva so baš v naši ožji domovini najostreje izražena, a mi odkrito rečemo, da na napredni strani ne poznamo resnega človeka, kateremu bi se hotelo kulturnega boia Kdor pripoveduje da se pripravlja nekaka ofenziva proti ven in še posebei Droti katoliški cerkvi, ta vara sebe. eotovo pa druge in se v nečiste namene po služuie trditve, za katere ni osnove np v razroloženiu vodilnih činiteliev države, ne v raoooloženju naroda. Posebno v Sloveniji bi smeli biti srečni, ako bi nam nova doba državne in narodne politike prinesla znosne razmere. Pn vsem nasprotstvu raznih pogledov imamo vsi. ki hočemo biti dobre volje, vendarle toliko skupnega dela. toliko skupnih ciljev, da bi bil čas graditi mostove preko prekopov m prepadov Med liudmi, ki spoštujejo nazore drug drugega, je mogoč razgovor in je mogoče tudi skupno delo, ako iim ie cili enak In v narodnem življeniu ni vzvišeneišega cilja, kakor je blaeor domovine Angleški narod z lahkoto Drenese vse svoie notranie konflikte ker obvladuje niegovo dušo common sens. čut narodne skupnosti, ki ie trajna trdna garancija njegovega nntraniega miru in ki mu omogoča sigurno premagati vse gospodarske, sojine m VnHurne težave. Oh božičnem drevesu nravi Tueo-sloven* ne morpio imeti ickren°'«p zelje kakor ie ta da bi nova Jugoslavija prines'3 nagemu narodu noieg zunanjega tudi notranji mir, ki mu omo- Božične izjave ministrskega predsednika General Peter Živkovič o poVžaju v Jugoslaviji, o potrebi ravne poti in o nepotrebnosti zunanjega posojila Zagreb, 23. decembra, n. Božična številka »Novosti« prinaša zanimivo izjavo g. predsednika viade generaia Ptie Zivkoviča ki io je da.o beograjskemu dopisniku »Novosti«. G. predsedmK je izjavil m. dr.: »Zivljenske izkušnje so me naučile, da nikdar ne odstopam niti za las od oro. grama in načela, ki vodico k cilju, katerega sem si postavil. To izkusijo sem dobil v svojem zasebnem življenju, r.a bojiščih, kakor tudi v vsem svojem delu. Ako bi. četudi le za malo odstopil od programov in načel, že dovedeš Jspeh v negotovost.« V nadaljnjem razgovoru je dejal predsednik vtade. kar se tiče političnega položaja: »Vsa poročila pravijo, pa tudi sami vidite da je narod zadovoijsn z dosedanjim delom vlade. Imamo eno državo in en narod Oba sta po vseh dimenzijah v enakem in pravičnem razmerju drug napram drugemu Na-od ,e dober plemenit delaven in disem im-ran Sedaj ko ga puščajo na miru. poiui-kanti. se ie Doprijel svojih ooslov v svo-lih zasebnih živlienskih oo^ojh Posebno me veseli in uverien sem da veseli to vsakega oatrota da ie odst-injeno z dnevnega reda nekoristno in ubiiaioče oolitikareme da se narod. resr»o b--ga za svoja goenodar«^ in kulturna vprašanja. za svoi? obč'ne in za ž:vt;enske '"nterece SDloh \?ive*ie skrbi za očuva. nje edinstva države In naroda smo cre- brodili. Sedaj jačamo državo in se pri-pravijamo na nadaljnji uspešni razvoj v bodočnosti. Verujemo vsi in moramo verjeti v srečno bodočnost našega naroda in države.« Dopisnik je vprašal predsednika vlade. kaj je na govoncah o državnem posojilu. »Posodo? Pustite to, čemu nam bo.« je dejal vesečo predsednik vlade. Posojilo lahko sklenemo, toda ga ne bomo sklemrli. Nimamo potrebe za posojilo in hvala begu. da ie tako. ker so na mednarodnem denarnem trgu danes pogoni za sklepanje posojil v splošnem ne po vc>'nji. Morda bi bilo za vlado kot reklamno sredstvo posojilo dobro. Toda današn-a vlada ;e daleč od tega Vlada dela za narod in državo, samo za njune koristi im dobrobit. Sklen:ti danes posojilo. z'asti ko je nepotrebno, bi bW le-rvvostlifv pre h naoram domovini Država mora živeti in to vsak vidi. da 'ivi od svojih redn:h dohodkov. Cemu ■>o>tem natovnirti današn:emu in bodočem pokoljeniu bremena kakršna bi laložilo posoMlo. sklenjeno v današn : fohi. Re^nt državni dohodk' so za-es to-ikšni. da ampeo"a:o mnr.go potrebna avna de'a. pri katerih naide narod zaslužka Ko bodo ob:ektivni poeoji po-volijnesi. bomo nvvda tudi na posodo misKR in sicer za izvršitev veFkib ifives+5c*»c^ih del. Za sedai na verjemite, nimamo n!,ti ča^a. niti potrebe, da vodimo račun o pn^oVu.« Češki glasovi o našem Sokolu Klerikalni češki list proglaša ustanovitev Sokola kraljevine Ju^^aviie za pričetek kulturnega boja - Simpatij rlanki o nomenu novega Sokola Praga, 23. decembra, h. Pod naslovom »Odločni boj jugoslovenskega epi-skopata proti razpuščenj>u jugoslovenskega Orla. Državni Sokol Jugus.avije znači napad na kotolcizem« ob avija organ čsi klerikalne stranke »Pražskv Večermk«. kakor zatrtuje »iz informiranih krogov« oster članek o stališču jugoslovenskih škofov napram Sokolu kraljevine Jugoslavije »Večermk« s tem člankom nada'.iu.ie kampanjo proti jugoslovenskemu zakonu o teiesni vzgo-ii. Kakor je Vaš dooisn;k zanesljivo izvedel. pri tem ne gre za stališče čsi ljudske (klenkaine)' stranke, temveč za napade ki so inspiriram od zunaj. V današnjem »Večereniku« še predstavlja ustanovitev Sokola kral-evine Jugosla-viie kot Drič?tek kulturnega boja(H) Gre tu Drav za prav za borbo proti katolicizmu (!!) List našteva akcije ki so bile s stran' orlovstva in eo'skooata storjene in zaključuie- Ne gre torej za enostavno stvar nanaša>očo se čisto na vprašanje jugoslovenskega narodnega ujedinjenja. gre marveč v teh dneh. Kakor je to poudaril tud1 jugoslovensk' episkoDat za biti ali nebiti Orla m v bodoče morda za demontažo društvenega živhenja in za boj oroti katoliški cerkvi. Organizacjie katoHške mladne bodo zato postale cerkvene organizacije kakor v Italiji Zato je trud uničiti or-lovstvo zaman. (Seveda ni nikomur v Jugoslaviji rri-šlo le na misel da bi naj z ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije T*stal »kulturni hoi« ali oa da b' novi^ SoKol v kateremkoli oz'ru mogel ogrožan m-terese katol:ške pravoslavne al' ka-s-e drug0 cerkve Praška vest i? /ato ne-t>ot"»bno ra7b"r'?".ie iavnnct: Qo ur-> Beograd 23 dec M Organ 1»iž'šVib Srhov <>S"iske novine« n;5ušxeni V ormeru da slednji ne r3f"e1<-t''ra,o več na službovan e se rm morajo vrn:t' vsi zr>e«Vj k' so iih vnlačali v n^n^jek; fonrl Vzhodnokitajske železn^e Be'n^ard':ci ki so b"' tekom kita;sko-ruskega snora nameščeni na železnici bodo takoj odpuščeni Bele garde bodo razpuščene in njihovi voditelji izgnani i-z mandžurskega ozemlja. Kitajski konzulati na ruskem Daljnem vzhodu in ruski konzulati v Mandžuriji bodo takoj obnovljeni, ravno tako trgovska nodetia. Vprašanje popolne obnove diplomatskih odnošajev med Rusijo in Kitajsko, kakor tudi obnove trgovinsk h odnošajev med obema državama, bo rešila po-Srbna rusko-kita^ska konferenca, ki se bo sestala 25 lanuara v Moskvi Na ki-tajsko-ruski meji bo takoj obnovljeno mirno stanie in čete odt>ok,;cane. Po-eo^ba je ston;Ia v vel:avo takoi do Dod-p;su. V smislu pod^sa^eg^ protokola odootmeta novi ravnatelj VzhridnoV-^aj-ske žp,ozTi:ce in nj^ov pomočnik Deni-soj v Harbm. Istočasno bosta obe stranki n-^nVKcali svoie Č°te. Moskva, 23 decembra. AA. Te dni je bilo aret:ranih več u^e^nil tatarskih ko-mun^tov. ki so obtoženi da so delovaK na odc°n:tev R^>šV:rstana in T"-Vestars^ od snvjotsk® Pus;;e Aret:ram komumsti so zavza,T,aij najvišje položaje v sovjetski reoubliki. Nemški narod obsodil Hugenbergovo politiko Plebiscitni zakon za osvoboditev nemškega ljudstva odklonjen - Ogromna večina naroda se je sploh vzdržala ?lasovania Berlin, 23. decembra, d. Kakor je bilo pričakovati, se je končal Hugenbergov plebiscit za sprej.m zakona za osvoboditev nemškega ljudstva in proti ratifikaciji Youngove reparacuske pogodbe s popolnim fiaskom za pokrenitelje te akcije. Plebiscit je bil zaključen ob 6. uri zvečer t^r ie potekel š rom vse države v največjem redu ker ie odredila državna vlada obš-rne varnostne mere za slučaj izgredov desničarskih bom h organizacij ki so sedaj glavne garde Hu-genb»reove nemške nacijonaine stranke Po Drvih vesteh ki ?o orihaiale iz glasovalno 'e bilo razvdno da se le ogromna ve*in» r»e*~šVega imrod^ vzdržala st»*o'» "lasov pf'a ter s tem OhsOdil? katastrofalno noi«t|V0 H'«^en»>erg9 in nlo^ovl1' tovar^ev ter ce izrekla z« nO. 'ItiVo cnora7Unta I« l7tv°lnievania repa- raciisVih ohv«»7nosti, kot posledice iz-e»b':pne vojne Ob 1 uh 45 m»mrt 'e brl znan natanč-ne-š' vnb>ev oo katerem i® ^laso-va'0 za H'"TO"barorov n^^dlog' od 4? mi-"'onov 1" t7"1 nnravičen- cev. za nrerUo^ S e'aso- valcev. to ie nribl'žno 13.7 odst. vseh volilnih upravičencev. Proti predlogu je glasovalo 337.320 volilcev. 130 107 glasov pa je bilo neveljavnih. Na pod agi tega izida je bil predlog za sprejem Hu-genbergovega zakona zavrnjen. Na ta način se je pokazala znova da je nemški narod po vseh izkušnjah, ki si jih ie stekel za časa svetovne vo?ne. izpregle-dal ter da je Dretrgal vse stike z onimi elementi, ki so ga pahnili 1. 1914. v svetovno vo no ter s tem povzročili vso šk^do ki io mora sedai orenašati. Pariz. 23 decembra Vest o polomu Hugenbergovega o!eb:sc;ta ie izzvala v oariških po!:t:čn:h krofih najv^čie zadovoljstvo Vsi časonis' Drinaša:o ^b-širn? komentarje, v katerih hva1::o Bri-andovo Dol;tiko iskren-°ea soorazuma z Nemoiio ter od«trarrtve oo voini nastalih vorašanj L'«t; cmafrajo da ie ori-rvisovati ooI-oti nemšV;b desničar:ev ne -samo iztre7nenju n^mškoora naroda, in zasb'7ni daljnovidni no'H:Vi ook^^e^a n-3tnčlfo-{ra 7ljnan:eoPt;V-' R-^n^a, ki 'e donr'rece' Vnt Frano-":f» v^e. d b5 nmoeox;i sožitje med obema velikima narodoma. Prof Bartel sestavlja novo poljsko vlado Rivši nredsednik Bartel bo sestavil vlado iz katere bodo izločeni n-?staši bivšega notranjega ministra SlaHkeuskepa Varšava. 23 dec. s Bivši ministrski predsednik. profesor Bartel ie sprejel misijo za sestavo poljske vlfde ter je prspel semkaj, da prične tozadevna pogaiania Varšava. 23 dec g. Profesor Bi'tel je dmes pričel po«aiania z min;str-k;mt kan-d:dati Ker bedo v novi vladi večinoma osebe, ki so bile že v Birtlovem k^bmetu menijo v parlamentarnih krog:h da bodo pogaianitf zelo kratka in da ho Ba-tel že nocoj ali jutri pred'nžil predsedniku republike novo listo kabmeta Doznavajo. da bo ni mesto dosedanjega notranjega ministra Sladkowskega. stopil oivši poznanjcki vojvoda Dun:n-Borkovr-ski. namesto dosedanjega finančnega ministra Matuszewskega k ki je baje določen za podpredsednika ministrskega sveta p-of. Križanowski al' p3 bivši m:n:ster. posknec Bvrka (vladni blok) in km "no namesto dosedanjega ministra za javna dela in socijalno skrbstvo. Prvstorja. b;vši minister v Bartlovem kabinetu Jti-k;ewicz Na ta način bi bili izločen' iz vlade člani one s tunine, ki jo je opozicija najlju-fejSe napadala Ostali nvn;sfri k^b:neta Sw'ta'skega ki so bili v Bartlovem kabinetu. bodo ostali na svojih mestih. Novi ka- Dr. «as!ednik Hilfe^i^a Berlin 23 decerrb'a AA »P,erliner Zei-tung arr Mitfag<- poroča, da 'e imela ljudska s+ranka sestanek na katerem ie z za-dovoPstvom soreiela na z"anie vest. da želi socia1noden>"Vrat«W3 stranka resnr -n'ns'r-stva f:nanc N; i7kl'"čeno. b-> na to mesto imenovan socialist dr Hertz Kancelar dr M'V1er ie d'n®s pnp^ldn" k pred- sedn'ku renvb'^® da mu Dredbž; v podpis imenovanje dr. Hertza za ministra financ. nega lista so ee odločili ameriški fašisti za ta korak na željo Mussolinija. ki je prstal nani na prit;sk amerlke vlade, ki ie ž?leia raznih inozemskih bojnih organizacij na ameriškem teritoriju. Omejit ukv^iinske jivfnnojniio V* K Pj»r'«. ?3 decembra d »Ne^nrk Pe™ld r>ro?a da ie im°lo vrhovno vo^^vo f«?:«1;? n'h orW"niT"C'' 7.a 7p-»!n;oK> v vor'-" včorai iT^nn 7h-.»v-"'o n- '--^r.trie h'lo rvor-!!:1'i rt« se vso fa^Set^no or"fl"i">'":'0 v 7o-iinJe nih Hrifvh raTHe;o ter n«tay''o vsa^n na. daljnje delovanje. Po informacijah omenje- Moskva, ?3 decembra A A SvM«ka oblastva narreravoVi nm»'"'ti avtenoivio (Tkra:i-ne Slfiir>'na č^a^ov 'a1j,o rvanih intofrralni'1 lieninis+^v v P^rVevn ie stavila nred'oaj ;o izvr5: un:f'Variia vs° =;ov'e*ske Tp"»a teko zvanoffa im^or''" srna pp^a*'«« b°'i vnefp rtri^*a5o rits^-i""' ko-mnnisti Vee* o om^iitvi u'rr" iins^e avtonomije je izzvala vpTVo vznamirienie. J^prrločlri narlspionf Ijon^^n. ?3 decembra. A A Prvi? r»o dol-Tib !et;b ho »mpi n!>r*ament seio trdi na ]u-'r:5nii (Jpn r.r<»d Rožnem Se:a bo ob '1 '*o-ooMne rtn»vnem re^'^ '"e P" vo'*>*»nj. nanes porridne ie b;1a vel! V a r-z-nva o 5>iro-magača bivšega oredsedmka bivše HSS dr Vladimiria Mačka, ki da ie daial denar. Dr Maček ie bil 22. t. m aretiran Beograd, 23 decembra M Poročilo Agencije Avale o nameravanih terorističnih atentatih v Zagrebu povodom kraljevega rojstnega dne je napravilo v Beogradu mučen vtis. Porazni do-jem teh vesti ie ublažilo lp dejstvo, da ne gre za akcijo, ki bi koreninila v Zagrebu, marveč da vodijo sledovi v inozemstvo, zlasti v krog dr. Krnie-vlča in njegovih tovarišev Vloga dr Mačka ni popolnoma jasna, četudi ie preiskava deloma ugotovila tudi njegovo krivdo, ker je sam deloma priznal. da ie nekaterim aretirancem dajal denar Prvi peklenski stroj je bil najden na periferiji Zagreba. Zaplenjen je bil istočasno, ko ie bila izvršena v zvezi s to akcijo prva aretacija Drugi peklenski stroj je bil izdelan v Karlovcu. Sestavil ga je uradnik karlovške električne centrale Ivan Mocnaj. Stroj je bil izdelan skraino precizno ter ie bil silno nevaren Vsi kontakti so funkcionirali zelo precizno ter so bili spoieni z močno električno baterijo. Napolnjen je bil stroi z 2 5 ker ekrazita Ni še docela iasno. v katero svrho ie bil določen ta peklenski stroi Po eni verziji jP bil namenien da pomene v zrak železniški most preko notoka za bo*aHč-n?m vrtom, to je takoj za zagrebškim ko'Mvnrom Po druari verziji ie bil dmočen da noževe v zrak vlak. <5 §o notov*»e poklonitvene denutacije v Beograd. Množina eksploziva bi zadostovala, da bi pognal v zrak ves vlak. Pekienski stroi je bij spojen z 200 metrov doigo žico. tako da bi ga lahko atentatorji sprožili iz varnega zaledja kadarkoli bi hoteli. Drugi peklenski stroj je bil določen. da požene v zrak zagrebško katedralo. Nj še znano ali ie bil napoijn.en s črnim smodnikom, ali pa s kakim drugim eksplozivom. Tretii peklenski stroj je bil določen za hotel Esplanade. kjer se je na kraljev rojstni dan vršila oficirska plesna zabava. Vsi are (.ranči so na policifi Priznali svoje dejanji in izdali svoje sokrivce. Iz njihovega priznanja sledi, da niso imeli dovolj denarja, potrebnega za nakup mate-rijala za sestavo peklenskih strojev. Zato so pozneje tudi priznali, da so dobi'] i denar od bivšega polkovnika v p. Vilka Begča in poslanca bivše HSS prof. Jakoba Jelašiča. Ta dva sta takoj po aretaciji priznala, da sita dobila del tega denarja od dr Mačka. Jelašič in Begič sta bila glavna voditelja tega pokreta. Dala sta instrukcije in vodila vso akcijo. V zvezi s tem sta šla večkrat preko meje in sta bila v stalnih stikih z dr. Krnjevičem in in?. ter z nekaterimi osebami iz avstrijske Heimwehr. Beg!č je znan že od prej. Že v letih 1920. in 1921. je biil v zvezi z raznimi emigranti v Budimpešti m na Dunaju ter se je pozneje mudnl deli časa tudi v Moskvi. Tudi prof. Jelašič je bil že večkrat p-reko meje Ugotovljeno ie nadalje, da so nameravali izvršiti te atentate v znak protesta proti poklonitvi hrvatskih mest. Hoteli so na ta način zmanjšati impozantnost in politični efekt te manifestacije. Z zadovoljstvom je ^ilo zategadeli v vsej iavnosti sprejeto dejstvo. da ie bila vsa akcija še pravočasno odkrita in preprečena m da ni zahtevala nobeni/i žrtev. Prav posebno zadovoljstvo oa vlada nad tem. da se nihče n? ustrašil vseh teh grozen', četudi se :e govorilo v Zagrebu že dalje časa. da ie policija prišla na sled atentatorjem, ki hočeio pognati v zrak poklonitvene deputacije. Niti eden izmed naiavliemh č'anov deoutacr ni odstopil-SpVišno se oričaku'e. da bo efekt razkritia v Zagrebu in v vsei 'ugoslovenski 'avnosti tak. da bo preb'va!stvo samo reagiralo na način- k' bo v bodoče onemogočil vsako tako akcijo ?n ki bo iztrebil tako zločinsko mentaHeto. k? bi m;rno žrtvovala na smotrne človeških živi'en i ^ vrgla na Zagreb črn in sramoten madež Mraz in sneg po vsej državi Najnižja temperatura znaša 9 stopanj pod ničlo — Silni viharji na Črnem morju Beograd. 23. decembra č- Domala po vseh delih naše države je pričela temperatura včeraj naglo padati. Povprečna temperatura znaša 3 stopinje Celzija pod ničlo, danes pa ie padla v Beoarradu celo na 6. v Vel Gradištu na 7 in v Za ečaru na 9 stopinj pod ničlo. Nagel padec temperature zlasti v ti-moški krajini je posledica snežnih žametov ki so nastopili pred dvema dnevoma v Bol-* gariij in še vedno tra'a:o. Meteorolo*k; observatorij v Beogradu ie izdal danes builetin v katerem naznačuie z? coedine kraje minimalno temperaturo in v!šrno snega v centimetrin. in s;cer L ub-Ijana —t. 2 cm. Zagreb —2. 10. Slavonsk' Brod —3, 3, Beograd —6. 3. Vel. Gradište —7, brez snega, Koviljača —5 brez snega, Zaječar —9. 26. Sarajevo —3 brez snega, 'Cos. Mitrov ica -A. 12, Skopi e —2. 2. Stip 0 brez snpc^ Mestar +2 brez snega- Po poročilih z obal Črneča morja, divia tamkaj že nekaj dni prav strahovita nevihta in burja Mnogo ladij se je moralo vrniti « pristanišča Ruska vojna ladja, na kateri ootuje tudi sovjetski komisar za zunanje posle Karahan iz Turčije, je zašel v opasno nevihto in ji je komaj uspelo da se je povrnila v Carigrad Nevihte trajajo z nezmanjšano silo dalje. Po vesteh iz Sandžaka. je skoro ves promet na cestah zaradi silnih snežnih zame-tov prekinjen. Vendar je prenehalo snežiti. Zakon o pospeševanju živinoreje Zakon je že podpisan in polaga bre plemen Beograd. 23. decembra. AA. O priliki danes podpisanega zakona o pospeševanju živinoreje smo tiooiii na pristojnem mestu naslednje spo-očilo: »Zakon o nap:edku živinoreje se ra7-likuje od drugih zakonov pri nas in v tujini zlasti pc tem, da vsebujejo odredbe tega zakona vse glavne pozitivne pridobitve živinorejstva in njegove tehnike Zakonske odredbe odrejajo sistem sodelovanja splošnosti in posameznikov. Prvi de zakona govori o izbiranju moške plemenska živine Poseben odbor za ocenjevana te živine dovoljuje uporabo boljše živine Nepovoljno ocenjena moška živina se mora kastrirati na državne stroške Prav tako bo ocenjevalni odbor ocenjeval tudi žensko plemensko živino, ako jo živinorejci po svoji volji predajo odboru S to navedbo bo moči odbrati žensko živino tud; v tistih primerih, kjer še ni živinorejskih zadrug zg izbiranje in kjer živinoreje, nimajo dovoli priprav za to važno nalogo. Zakon imenuje to delo izvenzadružno selekcijo Delo odbora za ocenjevanje je v koordinaciji z zakonom o napredku poljedelstva, ker so v tem odboru član- občinskih odnosno sreskih poljedelskih odborov. Dalje zaKon predvideva področja za posamezne pasme, tako da poedim kraji proizvajajo živino enako po kvaliteti in enako po trgovski vrednosti Izdatke za odbor za ocenjevanje plačajo občinske poljedelske zak'adnice. ki so predvidene z zakonom o napredku poljedelstva. Občir-ski odborj so dolžni nabaviti tudi potrebno moško plemensko živino. Važne so odredbe o živinorejskih strokovnjakih ki si morajo s posebnimi izpit' pridobiti posebno kvalifikacijo za delo gle de selekcije živine V »oglasju z zakonom o napredku poljedelstva se bodo vršila živi- največpo važnost na izbiro do-ske živine norejska tekmovanja po srezih in banovinah ter za vso državo Razen teh tekem odreja zakon tudi živinorejske razstave in sejme. Važna ie odredba, da se prva nagrada na razstavah more pode'iti samo za živino domače se'ekcije. Da dobi živinoreja čim več pobude za večletno vzgojo odličnih moških plemenskih glav (konj in govedi), odreja zakon nagrade za vzdrževanje odlične plemenske živine Te nagrade bodo znašale toliko, kolikor le stroškov za eno leto vzdrževanja. Ta'ko nagrajena živina se ne >nie izvoziti brez odobrenja banske uprave. Zadnji del zakona se nanaša na napredek perutninarstva. Zakon odreja ustanavljanje perutninarskih postaj v vsakem sreskem sedežu s poljedelsko šolo, na državnih posestvih m posestvih javnopravnih ustanov, pri žrebčarnah itd Perutninarske postaje služijo za oddajanje plemenske perutnine in jajc perutninskim selekcijskim zadrugam. Perutninske selekcijske zadruge bodo imele ugodnosti podobne narave kakor živinorejske selekcijske zadruge. Naposled predvideva zakon kazni za kršitev odredb in pravilnika, ki bodo predpisani Kazni so od 1 do 30 dni zapora, v denarju pa od 50 do 1500 Din. Vse kazni izreka sreska upravna oblast.« Odlikovanje našega diplomata Beograd, 23. decembra AA. Jugoslovenski poslanik v Buenos Airesu dr Milorad Straž-nicki je bil izvol en za člana mednarodne diplomatske akad°miie v Parizu Gozdni zakon sankcioniran Beograd. 23 decembra AA Nj. Vel kralj ie sprejel min;stra za poljedelstvo dr Otona Frangeša. ki mu je pri te priliki kot ->nmestn'V ministra za šume in rudnike dr. Antona Korošca predložil v podpis zakon o šumah. Zakon šteje 380 paragrafov. 70ietnica „Narodnih listov" Ugledni praški dnevnik »Narodni Listi« praznuje te dni 70-ietmco svojega obstoja. Kdor se zamisli v prošlih sedem decenijev češke in slovanske na-roane zgodovine, mu je jasno, kakega pomena je bil od nekdaj ta list za bratski češki narod. Obstoj »Narodnih Listov« je spojen z neizprosno narodno borbo zoper tuje nasiistvo. Nad pol stoletja je stal današnji jubilant v prvih vrstah na braniku čeških narodnih pravic, ki iih je zastopal z železno doslednostjo in neizsrosno strogostjo. V teh letih so se neštetokrat menjale prilike v javnem življenju, »Narodni Listy« pa so krepko ostali z narodom, ki je potreboval svojega glasila. Pri »Narodnih Listih« so sodelovali in sodelujejo najodličnejši sinovi češke zemlje. V teh 70 letih se je zvrstila na čelu lista dolga povorka čeških politikov zgodovinskega imena: Sladkovsky, Gregr. pokolenie mlado-čeških oo'itikov devetdesetih let in nato skupina dr. Kramara do svetovne vojne Med vojno so se lista po'a«t'li oportunistični avstrofilski elementi Ko na sta se jeseni 1. 1917 dr Kramar in dr Rašin vrnila iz dunajskih zaporov, sta energično pregnala avstrofilstvo iz uredništva m oreon Madžarsko že opetovano opozorili, da raziinie-jo njune težnje, da pa ne morejo dopustiti. da bi prišlo zaradi nj;h pri reševanja repa-rr.ciiskega vprašanja do kake krize. Zato je pričakovati,, da pride še pred baaško konferenco do zadovoljivega preokreta. ki bo zadovoljivo uredil vzhodno reparacijsko vprašanje. Izmed vseh konferenc bo trajala pomorska razorožitvena koufprenca najdalje. ker je pripravi jenoma to konferenco ogromno gradivo, ki ga^>o morala konferenca temeljito proučiti. Razprave bodo večinoma teh-nieneua značaia, ker obstojajo delegacije za pomorsko razorožitveno konferenco večinoma iz pomorskih strokovnjakov, katerih naloga bo v podrobnosti izdelati eventualni sporazum med pomorskimi državami v vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja. Pariz, 23. decembra, s. Na današnjem ministrskem svetu je bila sestavljena bfta francoske delegacije za londonsko pomorsko razorožitveno konferenco. Delegacijo bo vodil sam ministrski predsednik Tardieu. Glavfli delegati bodo zunanji mmisier Bri-and. mornariški minister Levgiies m kolonijami minister Pietri ter francoski posla, nik v Londonu De Flouricn. Kot posvetovalna člana bosta najbrže prisostvovala konferenci predsedniki mornariške komisije, senata in zbornice. Ponesrečen atentat indijskih nacijonaSistov Pod vlakom indijskega podikral a Irwinga je ekspodirala bomba, ki pa ni povzročila znatne škode — Številne aretac^e naci- jonailUstov in komunistov New Delhi, 23. dec. a. a. d. Včeraj je bil izvršen atentat na indi skega podkralja Irwinga. Na železniško progo, po kateri s: je vračal podkralj s posebnim vlakom, ki je vozil s Hitrostjo 50 milj na uro, je bila "položena bomba, ki je eksplodirala s strahovitim pokom. Bomba je eksplodirala ravno v hipu, ko je zavozil stro' preko nje ter ni bila ki ub močnemu naboju povzročena nobena znatna škoda. Bomba je poškodovala samo del jedilnega voza. v katerem pa ni bilo nikogar Ranjen .ie bil po drobcih železa samo sprevodnik zadnjega vagona. Takoj po nesreči so popravili progo tako, da !e vlak kmalu nadaljeval vožnjo ter srečno dospel v New Delhi Preiskava je dognala, da je bila bomba užgana potom električne žice, ki je b?.a speljana 2 in pol milje daleč v grmov e, kier so se skrili neznani atentatorji- Kliub temu, da so bile takoi po eksploziji preiskale vojaške straže vso okolico, se ni posrečilo aretirati atentatorjev, ki so pobegnili v gosti megli. Domnevajo, da so atentat organizirali ekstremni nacionalistični krogi, ki so nezadovoljni z angleško politiko v Indiji ter s predlogom po lordu Invingu izdelane indijske ustave Ti krogi sto e tudi v ozkih zvezah s komunisti. V New Delhih je policija aretirala večje število voditeljev, skramih nacionalistov in komunistov ter upa. da se ji bo posrečilo v kratkem aretirati atentatorje. Snežni viharji v Rumun'jl Bukarešta, 23. decembra AA. »Rador« poroča, da je promet r.a železnicah zadel na nepremostljive težave zaradi snežnih viharjev v zadn ih dnevih- Simplonski ekspres je v bližini Titestiu obtičal v visokem snegu in nadaljeval pot šele po 4 umi zamudi. Na nekib stranskih progan je bil promet začasno ustavljen. Viharji nad Sredozemskim morjem Marseille, 23. decembra, o. Nad vsem Sredozemskim morjem divjajo veKka viharji, tako da anajo vsi pani»kii velike zanvde Prekinjen ;« t-udi ves wa.itii promet: Mnogo r'Wšv'h fci-dn pogrešajo ter domnevajo, da so posta!« ž«cv volov «n -viharjev. «Ernani v ljubljanski operi Z opero »Nabucco« je postal Verdi slovit komponist. Kakor ta. prekipevajo tudi nadaljne njegove opere »Lombardi«, »Er-; nan:«. »Attila« in »Bitka pri Legnano« žareče patrijotične ljubezni, ki je v tem času napolnjevala Ved jevo romantično srce. Z njimi je Verdi. — saj ie bila tedaj zato ugodna zgodovinska d~ba — izrazil vse to, kar sta nicgova italijanska domovina in njen narod trpela, upala m želela. Morda je to žareče patrijotično glasbeno delovanje edini primer v glasbeni zgodovini, da je imelo tudi silno važen in odločilen vpliv na politične dogodke kakega naroda. S temi operami je Verdi krepčal in podžigal svoj, tedaj ponižani, razbiti narod in ga^privedel do, zed:nienja Toda vsega tega ne bi bilo dovolj, da bi postal Verdi znamenit komponist Silen temperament, dramatika, izredna nacijonalna melodika, grandijozna invenc'joznost in čudovita Verdijeva spretnost v muzikalni zg-adbi je zagotovila delu njegovih tedanjih oper stalno mesto na repertoarju svetovnih opernih odrov. Ni več snov dejanja, ki nas j zanima, temveč edino le muzika in njeno i izvajanje ni več patri;ot, ki ga želimo poslušati. temveč umetnik, glasbenik Ravno-tako ima n. pr Ermnj za zed"njeno in veliko Italijo z njenimi skoro brezmejnimi pretenzijami dvojen nomen. mi pa hočemo slišati itz nje le muziko. ki jo je v nji dovoli b-ez d?'an;a. Toda ta muzika zahteva ogromne, naj-odličnejše pcvce Orkester ji je kmalu kos, toda ptvci ne izlahka Za partije, kot so partije Don Carlosa, de Silve, Elvire in Ernanija je treba kvarteta najodličnejših pevcev, kajti v svojih arijah kavatianah, duetih. tercetih itd morajo m morejo pokazati vse svoje pevsko znanje, svojo pevsko šolo To je č sto, golo petje in vsaka kavatina itd je preračuniena tudi na zunanji efekt Ona da pevcu priliko, da razvije svoj glas. da pokaže vso spretnost v izvajanju koloratur pasaž ki jih eventu-elno sme okrasiti ad libitum. ker ga skromni orkester v tem namenoma ne ovira. Vsaka muz kalno zaokrožena pesem ie bra-vurna in si odličen pevec z njo vsikdar in povsod zasluži 'ar, gg. Mohorič in Sekula ter res prav odličen zbor ... Opero je glasbeno vzorno naštudiral m pripravil g. Štritof, ki je pač moral delati z materijalom, ki mu je bil na razpolago. Orkester nad vsako pohvalo Rež ji se baš žive in orig"nalne slike niso posrečile Zunanja oprema opere (Skružni) je bila dostojna in okusna Premijerske publike ni bilo zelo mnogo. Aplavz hladen, malomaren O proboinem uspehu Ernanija se ne da govoriti B"lj kot zgodnji Verdi, bi na vsak način zanimal poslednji D:jte nam »Falstaffa«. potem bomo poznali vsega Verdija. —č. Vol^emaras pojde med bančnike Kovno. 23. decembra AA. V dobro poučenih krogih trdi'o. da ie bil dosežen sporazum med VVo'demarasom ii predsednikom litvanske republike Smetono. Wo'derraras bo v kratkem imenovan za ravnatelja litav-ske narodne banke. m Stoletnica rojstva * Benjamina Ipavca Na dati božičnega večera pred 100 leti »e je rod 1 v Št. Jurju p-i Celju fantič, ki so mu bile rojenice izredno naklonjene. To je bil Benjamin Ipavec, ki je kazal že kot otrok veliko ljubezen in nadarjenost za glasbo in ki se je razvajal v na Joga, do dane5 Se nenadomestljivega skladatelja. Ze brez vsakega teoretskega znanja je zapisal svoj p'vi valček. Ko je prjel v Gradsc na univerzo, so ga izvolili pevci slovenskega pevskega i mnog h kulturnih in humanitarnih akcij h ljubljanskih d-uštev in se je z vnemo udjjstvovalo p-i prireditvah obrambnih organ zxij. Poš.ljalo je zlasti obmejnim krajem knjige in denarne prispevke za bo-ž.čne prired tve in j.h sploh izdatno pod-p.ralo p>ri njihovem kultu-nem delovanju. Ker jie stal odbor ob ustanovitvi pred pra no blrgajno, a v polni zavesti, da dru-š vo s tak mi smernicami pot-ebuje v pivi vrsti denar, je bila pnra velika akcija »Kola« loterija s srečkami. Izvedeno je bilo to egrem^o dalo z najlepšim uspehom, se-ved t z veliko požrtvovalnostjo odbonic in našega učiteljstva po S'oven;ji. Ta lepo uspe'a akcija je omc*cč!la. da je drušvo d:' 'o že v svo;em po-etku od seje do seje podpore v blgi. živilih in denarju mno-g m potrebnimi Za B~žič ob priliki kraljeve poroke, oh -ojstvu prestolonaslednika ve m. pr'i»ca Tomislava in Andreia je p redilo br.?ate clvV.r tve osrovnošolske in srednješolske m'-d ne Za bolehno slabotno si-očad je prired'!o Ko'o že v drug?m 'etu svojega obstoja tx>,itniško kolonijo v Rib-čah p-i Kresnicah Ker je to kolonija v vsa- (Vsatc mere obdariti s koristnimi oblačilnimi potrebščinami, ker nudimo vsega po najnižjih cenah. d. pre&ftel, Sv. fletia U. Kljub poznemu pričetKu gradnje je kopališče do malega že dograjeno. Po dosedanjem delu sodeč, bo otvorjeno prve dni po božiču. Zaradi omejenega gradbenega prostora kopališče ni baš veliko, vendar bo v sedanji izmeri za enkrat zadostilo potrebam ljubljanskih zimskih kopalcev. Prav poseben pomen pa bo imelo kopališče za naše športnike-plavače, ki bodo lahko sedaj skozi vse leto trenirali in bodo pri plavalnih tekmovanjih lahko nastopali povsem pripravljeni. Naša podjetna Ilirija je že z otvoritvijo svojega letnega kopališča zamašila velik vrzel v pomanjkanju higijenskih naprav. Z dograditvijo svojega zimskega kopališča je doprinesla ponoven dokaz svoje delavnosti in razumevanje naših potreb po sličnih napravah, s katerimi se naše mesto res modernizira. kem pogledu izborno uspela, je imelo Kolo v nasitdnjem poletju že dve taki kolo-n ji in sicer eno zopet v R.bčah, drugo pa v Oiševku pri Krimju. Ker so se vrn.li otroci tudi iz teh dveh kolonij osveženi in okrepčani na svoje domove, je odbor začel misliti na kolonije ob morju, ln res je imelo društvo že naslednje leto eno počit-n ško kolonijo v Cm š.ju na otoku Krku, drugo pa v Metliki. Lepola našega sinjega Jadrana, toplina južnega soinca in izboma cukba so našo deco telesno in duševno tako učvrstile, du so pr.hajala Kolu številna zahvalna pisma od strani staršev. Zato je društvo sklenilo trajno zasesti Omišalj. Vzelo je tik ob morju kos zemljišča v najem za dobo 8 let n na tem zemljišlu je postavilo dve koji, ki jih je darovalo ministrstvo za narodno zdavje. Dr. M. Am-brožič, ki je obiska.1 to kolonijo v poletju 1. 1926. je poslal Kolu potem dopis, v ka-'rem piše med drugim: »Kolonija je organizirana na jako zdravi in koristni pod-■i-g .n obeta, di bo važen zdravstven, socialen in vzcojni faktor na polju zaščite naše šolske dece, ako ostane trajna in je že sedaj Kolu v veliko čast. Stavbišče in kopališče je izborno izbrano. Ako bi se ko! on ja v tej smeri naprej razvijala, mogla bi postati sčasoma institucija, ki ne bi služila samo v počitnicah, nego bi odprla za vse leto vrata na morje vsej naši deci, ki morja potrebuje.« Ta pobuda od strani priznanega strokovnjaka je zbud la v Kolašicah željo postaviti ob morju z:dan dom. kakor ga imajo Čehi in mesto Zagreb že davno. Š-estd^set-''etnica spoštovane predsednice Franie Tavčarjeve ie nudila ugodno p-iliko da so sklicale Kolašice ljubljanska ženska društva in jih pros;'e. d>i se tud ona ^vzamejo za to idejo. D uštva so se odzvala vab Iu, akcija ie izborno uspeh in dala nad 120 tisoč dinarjev čistega dobička Ker pa ta vsota še ne zrrlostuje. ima sedaj Kolo v svojem pro"'H'el'«Jc:h s^fch R^g^isko Kolo ie tudi mate-iieVno norracalo mnogim akcijam slovenskih Koiašic m se tako dejansko izkazuje ed nstvo jugoslovenskega žsnstva. V dobi svojega osemletnega obstoja je ljubljansko Ko.o ustanovilo -i9 podružnic, in sicer v kraj.h: Celje, Črna, v Mežoki dolini, Dravograd, Dolnja Lendava, Grahova, Hruš.ca, Kritij, Kočevje, Krško, Kamnik, Ljutomer, Metlika, Mež.-ca, Mokronog, Marenberg, Murska Sobota, Moste, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rogaška Slatina, S.ovenjgradcc, Škof j a L:>ka, Štep.oja vas, Šmartno ob Paki; Tržič, Voj-nik, Zagorje m Žiri. Vse te podružnice^e marljivo udejstvujejo na dobrodelnem in prosvetnem polju. Prirejajo gospodinjske tečaje, tečaje za ročna dela, h.gijenske tečaje. ferijalne kolon je, d.užabne večere s p-edavanji. koncerte, dramatične predstave, cvetlične dneve in tombole. Ustanavljajo knjižnice, podpirajo dijake in obdarujejo najbednejše za Božič in Veiikonoč. Z drugimi humanitarnimi in obrambn'mi d-uštvi stopajo roko v roki z razn mi prireditvami. Zato je neutemeljeno, da delujejo v nekaterih krajih moški proti ustanovitvi Kola. To stremljenje našega žen-stva b' m-'>rali podporati z vsemi silami, ker imajo v Kolašicah organ'ziran kader narodnih delavk, ki jim rade volje pomaga ob vsaki priliki. S Kolom v Ljubljani kot svojo matico so pod-užnice v najožjih stikih :n so tudi potom njega včlanjena v Jugoslovenskem narodnem ženskem sa-vezu. V mnogih kraj:h, kjer še ni podružnic ima matično d'-uštvo in tudi podružnice svoja poverjeništva. Ta oo-birajo člana-ino, ki znaša letno samo 3 D n in vzdržujejo pr'jiaite'jske vezi med Kolašicami po vsej b^nov^i. Vseh članic je v naši banovini nad 7000. Tako delujeio Ko!aš;ce z uspehom na hi •manem. nacionalnem in vzun;nem polju, p-v-soef s posebn:m oz:,rom na domače potrebe Na ta način skuša io b'>ažilno vp'5v-ti na razdrapane D žM'en»e je d-lal m t-t>el za to ide;o ki ž nrm n: nmr1^ temveč živi dalje tudi v delu naših Koiašic. Tržič?? tt. I, Kte? Kai? Kdo? Kedaf?? Zakaj? Knj ige Slovenske Šolske Matice S'ovemska Šolska Matica, koje vpliv se je do Mej omejeval skoro izključno na učitelj-stvo osnovnih, meščanskih in srednjih šoli, želi s svojimi knjigami zanesti zanimsmje za v7g ijne in psihološke probleme v šrše kroge. V svojih publikacijah sledi toku časa in je uvorjena, da bi b:l razširjen delokrog i možen i koristen. R:da bi vplivala na domačo vzgojo, ker je od te večinoma odvisna bodo- nost posameznika. Letos izda 3 knjige. To so: 1. Pedsfoški Zbornik prinaša k-ajše razprave o raznih sodobn'h vzgojnih p-oble-mih in dogodkih. Nud. poljudho in zanesljivo orientacijo. 2. Pibrovec: Osnovr.i razred. Na videz kn^g1. ki ima pomen le za učitelja I. raz redi. Toda niena vrednost jc mnogo širša kaže novo šolo. ki načeJno š"e stikov s pvzirajočim življeniem in se zato ne z«' klepa rada med šolske stene Usposobi ja starše, da lahko s pridom code^jejo s šolo v vg-sji nj hovih otrok To delo nud1-' či-tatelju lep vpogled v »novo« šolo in vzbuja simpatije zanjo. Gotovo bo marsikateri roditelj pr čitanki vzkliknM: Škcdi, da nisem mlajši, da bi pohaja! tako šo'o! T-da česar nisi imel ti, lahko d nes uživa tvoj ot-ok. Potrebno pa je, da i starši postopajo doma z deco v smislu nove šole, sicer je uspeh le polovičen. Nove šole v inozemstvu so pokazale, da se s tem vzgoji pod jeten, veder in soc alno čuteč rod. 3. Prof dr. O zve! d: Duševna rast otroka in ml..d.'stnika. Danes so pritožbe o »posu-rovelosti« in »lahkomiselnosti« m adine na dnevnem redu. S'a-ši ne obvladajo in ne razumevajo peg «to lastnega otroka in obupavajo nad njim. Moderna psihologija prikazuje to stanje kot naravno posled co napačnega vzgojnega postopanja. Odpira oči za vzgojne napake ter daje vzgojitelju s:gurne sme nice za pravilno postopanie. Psihološko izobražen vzgojitelj bo imel d> bro vzgo.'eno deco. Od g avtorja, profesorja pedifogike na ljubljanski univerzi, smemo pričakovati, da poda to znanstveno pod-očje oprto na vse dosedanje važne izs'edke in obenem poljudno. Sovenska Šolska Matica se obrača na slovensko javnost s pozivom, da se naroči na njene kn' g^ Vse tri knjige stanejo skupno le 30 Dn Opozarjamo pa interesente. da se narofe do 1. januarja (blagajnik Pavel Plesnvrar, Ljubljana. šo'a na Ledini). ke- se takrat zakliuči nab ran je in re bo tiskalo samo naročeno število knjig Istočasno s prijavo je treba poslati članarino. V qcstiCni <Čitt#ote točim za prazn ke prvovrstno letošnje ljutomersko vino iz vinograde»v g. Seršena (Ljutomer) »Nunska grapa« in »Brebrovnik« kakor tudi znano prvovrstni dolenjski cviček in bizeljska vina. Vsem cenjenim gostom želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Za obilen obisk se pripo-očam uc?.:ni JOŠKO LAUTER. Mr M MkML. ML ML. ML. M. M. Ml. Vsaka zavedna gospodinja upora> bija dosledno AVMA prašek za pecivc ML ML ML ML. ML ML ML. ML. ML ML Anton Vesen;a)jE, šef odseka pcšme direkcVe v LjubTri^, ki je utht! v najlepši rr-eški dobi 45 l-.-t sredi plodoncsnega dela. V p.o:c-2-'jek so ?ra polceLM k večne-.riiu pooj uu ob obXn-i udeležbi stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev. Schmollova že 501et n krema za Kako konserviramo kostanj pravilno Naš list je že nekajkrat omenil važnost dobrega, užitnega Kostanja. Uoidovi v cfc-avski banovini so Oo.vaj bogati iia tem aaue/;u. Venaar je priUeieK razmeroma dn,-ben in nima i^oštsne cene v trgovini, k^-kor bi jo lahko sicer imel. Kostanj pa cenijo tem boij nedeljski izietniK., ki hite v času zrelegn kostanja na iz.ete v kost.-njeve go^uove in združijo tako prijetno stran nedelje tudi s koristno. Res je, da se do sedaj ni vodilo tiste potrebne brige, da se cep.jo naši kostanji z maronijem. Nedavno pa se obrača pa.-nja tudi na to plat. Podružnica Sadja.-skega društva v Ljubljani, odnosno njen predsednik, šolski nadzornik v p. g. Josip Štrekelj je začel zadnje čase s pro -gandnimi tečaji za cep-ienje kostanja. Obisk v teh tečajih dokazuje, da je nastal v naš h krogih živahen preokret za to vprr-šanje. Upamo, da se bo to delo s sistematičnim poukom o cepljenju kostanja smotreno nadaljevalo. Umestno pa bi bilo, da bi se v času. ki je za kostanj — to je ob moževni dobi — najbolj primeren, podvzelo široko zasnovano akcijo, da se izvede cepljenje kostanja po zgledu po- Torej ta način ni najbolj vzgleden bas pri kostanju. Veiiko boljši je naslednji. Neoluščen kostanj sprav.mo še v gozdu, ko smo ga pobrali, na kup. Potem pa ga kar vsega, zavitega v jezice (ponekod pravijo luščine) nabašemo v vreče. Doma v kleti smo si pripravili za shranitev kostanja zabc-j. staro nerabno kad, ali k;-ko drugo primerno večjo posodo. Priporočljivo je, da si izberemo v kleti tak prostor, ki ni izpostavljen prepihu, da se sad hitro ne osuši. Ce je nekaj kostanja že olupljenega. nič zato. Zmešamo ga z onim, da je še v ježicah. Nato vso vsebino krepko pregazimo, da se do dobra stlači Stlačen kostanj pustimo nekaj časa v miru, da se medi. Ležanje ga izboljša, kakor nekatere vrste sadja, ki jim medenje zelo prija. iz teh kadi jemljejo kostanj sproti za potrebo in ga sproti luščijo. Tako konser-viran kostanj se drži skozi vso zimo in dostikrat celo do pomladi, kar je seveda v tistem času precejšnja poslastica in mu je, če ga prodajamo takrat tudi cena večja, kakor pa na jesen, ko ga je dovolj na izbiro. gozdovaln.h dnevov, kakor se vrše posebno na najem podeželju že nekaj let sem in sodeluje v tem vprašanju šola po n -vodilih okrajnih gozdarjev. Ta način bi bil primeren in uspešen gotovo tudi v cilju izboljšanja našega kostanjevega pride ka. Drugo, prav tako važno pa je navodilo, kako shranjevat; kostanj, da se obdrž: kar naj dalje v svežem, u'žitnem in zdravem stanju. To vprašanje pa bo zanimalo tudi najširše kroge. Dosedanje konserviranje je bilo kaj enostavno. Deca ie navalila v go^d. pona-večkrat brez Drimernesra nadzorstva. Ko so klatili kostanj — vmes so nalomili tudi vejevja in naoravi1i znabiti še kai druge škode — so zgrnili ves kostanj na kup-Tam so ga s kolci ali pa kar s pomočjo čevljev izluščli. Oluščeni kostanj so v-sli domov in ea ^hranili v vrečo, morda še v b'ižino štedilnika. Mnogi Sn tudi °matra'i. da je nuino potrebno celo to. da ca o^ure na solncu. češ. osušen sad je bo ;ši in da'ie zdrži. Povcem poerešeno naziranje! Boljših načinov konserviranja kostanja ie več. priporočljivi so posebno zategade'j, ker se obdrži sad dalje časa svež in zdn-vo ohranjen. Ponekod so že tudi do sedai shranjevali kostanj na tale način: Za oluščen kostani so prired ij večji z'-boi. Na dno sr nasuli plast Deska. Ne prf- 1 debelo, le toliko, da je pokrila dno. Na I prvo. plast ie prišla vrsta 0'uščeneea stania. Vrhu kostanja zooet plast peska al1 j pa sviža Preko tega zopet plast o!uščr- 1 nega kostanja itd To se ie menjaje pr-n?v!ja'o do rotrebi. Znano ie sjcer da D^sek ah zemlja ko"- 1 servira nekatere Dride'ke vendar za vse j vrste ni enako orr^orofrva. Dostikrat po- j kvari okus in kva'ifeta konserviranega j Dridelka izgubi preceišnjo vrednost. Ce shranimo kostanj na ta način, je gotovo, da ne bomo našli piškavih sadov niti spomladi. Kostanj ni samo vzborna jed, če je kuhan v luščinah. Posebno delikaten je drugi, sicer zamudnejši način: olupimo ga še sinovega. Kuhamo ga v nasoljeni vodi. Tud: pečemo ga na več vrst Po družinah ie znana najbolje ta: staro neravno ponev preluknjamo, vanjo natresemo kostanja, ki smo ga prei narezali. Ob času trgatve ga Da Po Do'enjskem. kjer imajo v vinogradih dovolj tega odličnega sadu. pečejo t"-ko. da ga nabereio na žico. ki jo drže na dolgi preklji nad ogniem. Prav okusna ie t?k* peka in romantična tudi. če si jo pr-vošči nedeljska izletniška družba. Na s'ic-no pa ga peko po Beli kraiini »na rešeto«. Kostanj nani^aio na oredivnata vlakna in ga opeko »Rešte» kostania. tud: že malega prodaiaio Felokraniice na žeenanjili. Mnocj Da ne vedo. da ie kostani Driieten ;n okusen rridatek v kuharstvu. Oku« poboljša mehko kuhanemu krom^iri- - i-eiu, ali r>o domače povedano: zmetanemu krom pir;u in tudj z reno ie izboren. Ko ie n?vadi'a druž:na na oku«en nribotiš^k. ga bo imela vedno rada. 7.?to: konservirajmo ga pravilno in — s ordom! Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-staianie krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odnravimo z uporabo naravne »FRANZ-JOSEFOVE« gren-čice. če io izpijemo zjutraj in zvečer malo carico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo. da učinku ie »Franz-Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. — Franz-Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špe-eijalnih trgovinah. Citajte! Čitaite! •Matere, čuvajte svoje hčere... lutri na bož;eni dan velika premijera epohalnega velefilma iz seksualnega življenja sodobna mladine! I Po poti sramote..." (DER WEG DER SCHANDE . . .) V glavni vlogi lepa. H. FOSTER! Kaj takega še niste videli! Tragedija mladih deklet, ki jih žeja po ljubezni, a jih strašne razmere vržejo na stezo 6rairfte . . . V6o gnilobo današnje družbe razkrinkava ta film, poln grozote in bed« mladih ljudi — Samo štiri dni! Preskrbite si pravočasno vstopnice! Telefon 2730. Ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR. Med dolenjskimi griči Božja pot vseh lačnih med vojno — Nerodnosti pri žegnahju Blagoslov alkohola — Higifena na deželi Št. Vid pri Stični, pred božičem. Med vojno je posečalo naše kraje toliko tujcev, da bi nas za število tudi danes marsikateri letoviški kraj zavidal. Vsa pokrajina od Stične čez Št. Vid na Radohovo vas, Temenco in za Veliko Loko»so bili obsežna 3Vleka lačnih romarjev. Živila 60 se tu zamenjavala za najrazličnejše stvari: stara obleka, perilo, usnje, posebno pa tobačni izdelki vseh vrst, cigarete, cigare, zavoji tobaka, ali včasi pri dolenjskem kmetu tako zelo z blagostanjem. Sicer se je medvojna slika malo zaobrnila. Romarji se ne zanimajo več za nas in so povsem izostali, zato pa vozijo naše pridne ženice presežke svojih pridelkov na ljubljanske trge, da zalagajo meščane, ki so si že zdavnaj restavrirali svoje želodce tako, da so postali komodni in jim je vse predaleč, da bi še hodili k nam v trgovino. No, pa se tudi na to vižo marsikateri mošnjiček napolni . . . Pa nikar, da bi kdo mislil, da so pri nas eame potovke, ki nosijo jajca na ljubljanski trg, da smo sami branjevci, ki čepimo pod rdečimi marelami! O ne, tudi sicer se pri nas marsikaj dogaja. Oni dan smo imeli takole malo svečano cerkveno slavnost. ki se ni iztekla tako, da bi se vsem majal trebušček zadovoljstva, pa tudi tako ni bilo baš velikih nezgod: saj smo samo nove zvonove dobili in žegnali v podružni cerkvi v Su-bričah. Eden naj bi še posebno lepo pel. Šenjur z Vrha, ki ga je Bog obdaril s številno rodbino in čednim premoženjem, — saj je četrt stoletja menjal poljske pridelke za denar — je polnih 20 let pobiral za ta Zvon tako, da je lahko sedaj sam »dal?, 25 tisoč Din zanj. In še to je želel dostaviti k svojemu volilu, da naj ta zvon po potrebi zvoni vsakemu kristjanu, le njegovemu sosedu ne ... Da si prisluži še kako posebno naklonjenost višje milosti, je Šenjur zgodaj zapregel in šel sam v Ljubljano po svoj zvon. Ljubi Beg pa je po naši Dolenjski posadil toiiko hribčkov in dolinic, da eo upehani konjiči in utrujeni Šenjur šele v poznem mraku pripeljali zvonček pod stolpiček. Veselo je prihitel cerkvenemu dobrotniku nasproti mežnar, da mu ponudi v okrepčilo kozarček iz tiste zelenke za skrito polico, res, samo za posebne priložnosti. V dušku izpraznil Šenjur kozarček, pa še enega. Že je pripravil mežnar, da uslužno še v tretje natoči nebeške rosice, ko je Šenjurja nekaj popraskalo po grlu. Izpljunil je krepko, tedaj pa je zadišalo po smrdljivcu: »Fej. petrjolem!« Pa kaj bi to napram večnosti! Zaradi te malenkosti vendar ne bo (rpela slavnost in Šenjurja je tudi minila žeja. Kar po smodnik, ki je še na vozu! In je bilo vriskanja, pokanja in odmevanja čez devet hribov in dolin, celo tja do orožnikov v Št Vidu. Pa je prišla patrulja in je pobrala smodnik in je zaplenila možnarje iz sedmerih vasi. Cerkovnik se je pritožil in litijsko glavarstvo razsodilo, naj se fantom nič žalega ne stori, možnarje pa zapleni in izroči županstvu v varstvo. Ja, nesreča res ne pride sama . . . • Sadja je bilo letos pri nas. kot že dolgo ne. Precej se ga je pojedlo, pokrmilo, še več prodalo, največ pa se ga je pokuhalo za žganje. Pri manjši družini se ga je naku-halo do 8 estrajbov po 58 litrov. Seveda spričo tolike blagodati žganje nima nobene prave vrednosti. Neki kmet tam od šumberka, ki mu je slučajno zmanjkalo drobiža, ga je prinesel v Št Vid krepko pletenko in ga ponujal po gostilnah za nizko ceno — po 10 Din za liter. Ker ni bilo nobenih pravih kupcev, je šel s ceno pod polovico. Pa še pri tej reklamni ceni je tekom dneva zaman pričakoval kupcev. Nejevoljen zaradi slabe kupčije, ga je sam polagoma pokušal in do večera tudi popil. Da ga ne bi žejalo s prevelikim ogniem si je kupil v trgovini za okrepčilo še četrtinko špirita, ki rra je domov grede v gozdu prijetno uspaval do nezavesti. Drugo jutro so ga brez pravih znakov življenja našla dobri ljudje in ga zanesli domov, kjer se ie drugi dan zavedel in baje tudi že opomogel. Kaj pa je pri nas v Št Vidu novega: Zadeva z vodovodom spi spanje pravičnega Že pred vojno se je nabralo precej tisočakov. Inženjer si je razmere ponovno ogledal in izjavil, da bi se dal napeljati vodovod od sosedne Petrušne vasi iz studenca. Sicer imamo dva vodnjaka po približno 17 Klatter globoka, vendar bi po zgledu drugih revnejših slovenskih občin tudi naša smela stremeti po higijenskem napredku. V tem pogledu posebno smrdljiva luža v Žabji vasi občini ne dela časti. V tej luži. ki kazi najlepši del vasi, saj je prav pred posojilnic« in orožniško postajo, se redi polno golazni in se v poletnih dnevih iz nje razširja neznosen smrad in kvakanje da v bližini ne slišiš lastnega glasu. Poleg tega je pa luža najboljše leglo prenašaleem raznim kužnim boleznim. Če že županstvo nima toliko vpliva, da bi ukazalo zasuti to lužo. naj se za zadevo pobriga Higijenski zavod, ki vendar kaže nekaj smisla za naše higijenske ootre-be. Že več kot pred dvema mesecema je postavil na Travniškem sredi trave ob potoku prenosljivo kopališče, ki sedaj !epo čaka. da ga zamede sneg. Ne le. da je kopališče od rok in bi se vsak kopalec prehla lil. predno bi prišel do doma bi bilo želeti, da Higijenški zavod kopališče že vendar enkrat otvori. Pri nas je precej uradnikov, orožnikov in učiteljskega osobja. ki kopalnice občutno pogreša, ker ni zaradi pomanjkanja vode nobene druge priložnosti in se vsi vozijo v kopališče v Ljubljano. Nad nekdanjo usniarno je občina adaptirala prostore za učiteljsko osobje. Graščak Zaje ima v svojem nekdanjem Repičevem gradu nad 10 sob in par kabinetov praznih, vendar ni hotel oddati par sob v najem učiteljskemu osobju Bil bi res že čas. da vzame občina resno v roke gradnjo nove Jole s primernima stanovanji. Sedanja šola že zdavnaj ne odgovarja potrebam v nikakem pogledu, najmanj seveda higijenskim. Zadnji čas so oblasti zaradi bigijenskih nedo-statkov zaprle neko šolo na Dolenjskem, naj bo to resen opomin vsem občinam, ki imajo s šolami iste nedostatke. Francozi v zgornji savski dolini 0'o priliki odkritja Napoleonovega spomenika v Ljubljani so prinašali naši listi tudi podrobna poročila v živi enju, ki je vladalo med francosko okupacijo Po naših krajih. Le malo ;e bilo člankov o razmerah v provinci, ki je posegala daleč gor med nemški živelj. Glavna vsebina teh poročil se je sukala okrog vprašanja, ali so se naši ljudje zadržali prijazno ali sovražno napram no-vim razmeram in ali so bili Francozom prijatelji ali pa pod avstri skim vplivom celo sovražniki. Trdilo se je prvo in drugo, a nihče se ni notel kategorično zavzeti za prvo ali drugo. Izjema so bili samo Ljub-Ijančanje, ki jih je naš tisk po pravici proslavi al kot najbolj navdušene paatelje Francozov. Po provinci pa je bilo drugače, ker tam ni bilo Zibertovih Balantov in njegovih pro-svitljenih somišljenikov. Naša podeželska duhovščina, ie živela vse preveč pod vplivom Rima, ki ga ie bil Napoleon ponižal. A vendar ie bilo tudi na deželi precei duhovnikov, ki so spoznali eminentni pomen probujajočega se nacijonalizma in so se odkrito bratili s svobodomiselnimi Francozi. In ne na svo'o in niti na škodo svojih fa-irar.ov. Pridružili so se jim tudi inteligentnejši podeželani, ki so v posameznih krajin ustvarili naravnost idealno pri ateljstvo med našim ] udstvom in veselimi Francozi. Take podeželske inteligence pa je bilo na našo čast precej po vsej prostrani Iliriji. Eden izmed najboljših je bil poštar Ra-singer Podkorenom. Upravljal :e poleg pošte tudi slavnoznano gostilno »pri pošti«, ki uživa še dandanes na boljši sloves. Ta po-stvojanka ie bila tokraj Korenskega prelaza prva na kranjskem svetu. Slovela Je že v srednjem veku in so se pri n'i ustavljali vsi vozniki, ki so vzdrževali promet med Savsko. Dravsko in Zilsko dolino tn še dalje do Duna'a. V tej gostilni je prenočevalo s svojim spremstvom več kraljev, cesarjev, ministrov in drugih velemožnih gospodov. Tu je bila že izza davna nastavl ena pošta, ki se je vzdržala prav do otvoritve gorenjske železnice, pa se ie tedaj zaradi železniške posta.e preselila v bližnjo Kranjsko goro. Največji promet ie vladal na Korenskem prelazu prav za časa francoskega gospod-stva. V Ransingerievi gostilni so se ustavljali vojaški in državni kurirji, hiteči po bližnjici čez Koren v Beljak in više po Dravski hi Zilski dolini: ustavl ali so se Korošci in Tirolci, ki so šli po ovpravkih v prestolnico llirie, kier so bili vsi všji državni uradi. Gorenja savska dolina ie bila živahna kakor nikoli, zaslužka je bilo zadosti m prebivalci so bili na vso moč zadovoljni z novim režimom, ki jim je kljub »fronkom« nudil najboljše življenje. Zato ni čudno, da je zavladalo med ljudstvom in Francozi najlepše razpoloženje, ki ga niso mogli kaliti nepomembni incidenti, ki so jih izzivali redki malkontenti — rokomavharji po dolini in so bili po večini plačani avstrijski agentje. Tem rokomavnar em ljudstvo ni nasedalo, ker se je že v početku zavedalo, da je nova era neka' drugega kakor avstrij-_ ska. Podzavestno je čutilo svobodo. Avstrijski Fronc je bil hitro pozabljen ln zaradi »fronkov« ako osovražen, ker so prebivalci mislili po šaljivi borovški logiki, da se imenujejo »fronki« prav po Froncu. Krožila 'e tiste dni po Dolini zbadljivka, zložena na cesarja Fronca, ki pa je utihnila takoj po odhodu Francozov. Le par verzov so znali naistare ši ljudje: ne vem. ali je bil začetek ali konec pesmi Ti verzi so se pa glasili: Franc, Franc :e prišel na klan'c. ni burati znal, je konje pognal. •. Franc, Franc je zafural čez klan'c.. .< Pač so tista leta tu pa tam razsajala po Dolini razne nadloge, ki so jih pa Dolinci pfenašali z vso svojo znano boguvdanostjo in so se norčevali iz n ih, da so jih Francozi občudovali in iih smatrali za velike naravne filozofe. Te nadloge so zopet privabile preko me e stare avstrijske agente, ki ki so ljudstvo hujskali na vse mogoče načine. A ljudstvo jim ni nasedlo in jih ie zopet pregnalo. Samo na Srednjem vrnu so imeli mnogo uspeha. Srednji vrh leži visoko gori in pride še seda le redkokrat v dotiko z ljudmi v dolini. Uživeti se niso mogli v nove razmere, ker jih ni nihče poučil o pomenu novih časov; zato so ostali še vedno v svojem trdnem avstri skem prepričanju in so komaj pričakovali, da se Avstrijci povrnejo. Agentje, preoblečeni v ro-komavhar e, so jih kaj hitro dobili na svo"o stran. In tako so postali Srjani v svoji nevednosti avstrijski špijoni in so se z vso vnemo posvetili nečedni špijonaži, ki pa Francozom ni prinašala nobene škode, ker so bili Srjani prenerodni. A nihova špijonaža je prišla kmalu na dan- Francoska uprava ;e pograbila več srjanskih posestnikov in jin hotela postaviti pred vojno sodišče. Nesrečnim, zapeljanim kmetom je že šlo za glavo in bi bili gotovo plačali svojo nevednost z življenjem, da se ni zanTe zavzel korenski poštar Rasinger. Dunajski retvio at za deklice in nadaljevalna šola za izomiko (Wiener T5bchter-Pens;onat und Fortbildungrs-Schule) Carola v. Kastalv VIII. Lanze-jjasse 65. Vsi šolski tipi. jeziki, glasba, kuhr-nje, umetna obrt, ročna de'a. slikai-stvo. šport. itd. Internat, rr-''ternat _ eksternat NajboViše reference Mr-^ dern. higij, komfort. tekoča mrzla in gorka voda. Začetek semestra v januarju 1930. ki je bil pri Francozih zelo priljubljen. Zastavil je vso svojo veljavo in zgovornost, da je rešil nesrečneže. Izpustili so jih, ko so jh poučili o vsem, in kmetom so se je-žili lasje, ko so hiteli proti domu in so šele zdaj videli, da so ušli smrti. Špijonirali pa niso nikoli več. Samo en dogodek je razburil vso okolico. Sredi no:i je bila v Kranjski gori ukrade-na iz zaprte hiše francoska blagajna, kljub temu, da .o je stražil vojak. Kako da se je posrečila tatvina, ni mogel dognati nihče, niti vojaštvo, niti uprava. A vsi znaki kažejo da so drzno tatvino izvršili rokomavharji in po skritih gorskih stezan zbežali z denarjem preko meje- Ljudje so pač govorili, da je blaga no ukradel domačin, sedel na konja in se ritensko umaknil proti Pišenci in jahal po vodi daleč pod gore, kier ie zakopal blagajno. A to pripovedovanje pač ne bo imelo realne podlage in ga moramo pripisovati razgreti ljudski domišl lji. Francoski vojak, ki je stražil blagajno, je bil obsojen na smrt in so ga še isti dan ustrelili na Požarju. Vaščani so mu v svojem usmii enju postavili na mestu, kjer je bil ustreljen in pokopan, velik križ ln ga krasili leto in dan s cvetjem. In ta križ stoji še danes, oddaljen samo streljaj od kavarne Prisank pod rušjem ob poti, ki pel e v kopališče Jasna. Križ je sicer že prenovljen in veliko manjši kot prvotni, a. vendar ga še danes zveste, dobre, za tujo nesrečo dovzetne Borovšice krasijo s svežim cvetjem in z venci, ker v njih še vedno podzavestno živi 1 ubezen do Francozov, do prvih pijo-nirjev svobode Samo to je čudno, da se ob priliki ilirske proslave oficijelna Kranjska gora ni prav nič spomnila na ta samotni grob in ga je samo mlado dekle okrasilo s planinskim cvetjem. _J. V- EHHHEHSSEaBHSHča S (Dodni&ovo § I ptaMe %a t. tgSO □ I kapi eč izvodov R i Tiskovna zadruga. « i □ Brezhiben izvod plača a Din 15l a § Knjigo je prinesti oziroma poslati g R v proda alno □ T'Skovi>e zadruge, L ubl ana, | R PreS»mova ulica m cflHmsBMSsgHm Specialna kmetijska mlekarska šola v Škofji Loki Škofja Loka, 22. decembra. Umaknjena od običajnega žvljenja škofjeloških ulic v tihi kotiček vzhodnega dela Spodnjega trga se dviga ob puštalskem mostu prostorna enonadstropna stavba To je poslopje škofjeloške mlekarske zadruge, ki je prepustila zadružni obrat mlekarski šoli, ki uvaja ted svoje gojence v praktično mlekarstvo. Le par ko-akov dalie — onstran Poli anščic.e — se nam v id ličnem zatišju H rib ca in Srenja prikaže vaško naselje Puštal, iznad katerega se v vsej po-stavnosti dviga grad balonov Volkferisber-gov. Grajski prostori služijo kot sedež mlekarski šoli v Skofji Loki. Ob vsfropu skozi obokana vrata gradu se nam predstavi obsežno grajsko dvo"išče s kapelico m prostranim vrtom vzdolž Poljanščice. Pa>r ka-memtih stopnic in že smo na mostovžu prvega nadstropja, odkoder je le korak v uradne lokale ravnateljstva šole, kjer vas z vso ljubeznivostjo sprejme strok, učitelj Ivan B ?nko, ako ne ravnatelj ziavoda agrarni ing. Srečko Šabec sam, ki že četrto leto posveča zavodu vso svojo skrb in je le njegova zash gi, da je tako-ekoč iz nič vzrast-\a učna ustanova, ki je ne samo naši ožji domovini, temveč vsej kraljevini lepa pridobitev na gospodarskem polju. Pridobljeni sloves institucije je povsem zaslužen, ker je teoretična in prakt:čna izpopolnitev gojencev prvovrstna in se bodo absolventi mleka-ske šole mogli nameščati za voditelje mlekarskih in sličn h zadrug v naši zemlji. Ako izpregovorimo o specialno kmetijski mlekarski šoli danes nekaj več, storimo to zategadelj, da se delovanje šole osvetli v nien:h pravih smotrih in da služijo podrobnosti kot dob-ohotno pojas-nilo vsem onim ki jih bo želia do gospodarskem napredku zanesla pod krov Vol-kensbergovega gradu. Ustanovitev šole in notranja ureditev Mlekarska šola je bila ustanovljena dne 1. avgusta 1926. leta. kot d~žavni učni zavod spec:elno za m'ekarsko p-rnogo kmetijskega gospodarstva dotlej, da je p-evzela ustanovo oblastna samouprava in sedi i banovina v svoj kmetijski delokrog S po^et-ka so bili učni in upr-vi prostori d">kaj raztreseni in ie šele dobro leto pozneje ; okupirala mlekarska šola prvo nadstroive gradu in mogla nri"eti s s>stematirn:m delom za dvig mlekarstva Vsi potrebni prostori so sedai ureieni. V vseh f štorih vladata največji red in čistoča Razsvetliva ie električna. Žarnice so dnevne svetlobe. Kot kredn-o ugodnost ima šola tud,: pouk na grajskem vrtu. s-red^ zelenja in v senci o-sobMeni so f>d$1; pred 14 d «vi ab- solventi §?>k domov Na na§'h mlekarsk'h zadrugah pa je, da bodo znale trud tečni- I nikov ceniti in jim s sprejemom v službo I zas^ura^i socialni položaj, da ne zaidejo v druge poklice. Učna snov Ravnatelj zavoda inž. Srečko Šabec je predaval o mlekarskem gospodarstvu, splošnem mlekarstvu in mlekarskem preizkuš-n.štvu, kemiji, bakteriologiji in živinoreji. Strokovni učitelj Ivan B.nko s rarstvo ma-sjirstvo in specialno strojn.štvo. Ravnatelj osrednjih mlekarn Alojzij Ooersnel knjigovodstvo m korespondenco. Ravnatelj urada za pospeševanje obrti inž Gv:do Gulič nauk o kurjenju kotlov in splošno strojništvo; škofjeloški veter nar France Goljar živinozdravstvo; dr Joža Basaj zadružništvo in nauk o pridelovanju krme vodja kmetijskega nadzorništva v K-anju Šuštič. V prihodnjem tečaju se sedanjim naukom priključi še matematika, spisje in fizika. Gojcnci imajo vsak din po 5 ur praktičnih vežb v trdem in poltrdsm sirar-stvu, maslarstvu in mlekarskem preizkuš-ništvu. Tri skup ne se menjavaio v 14dnev-nem turnusu. Laboratorij vodi ravnatelj zavoda sam; po!»do. mehko sirarstvo in maslarstvo strok, učitelj Bsnko. Trdo sirarstvo pa prevzame z novim letom strokovnjak Podkpnik, ki je na studijskem potovanju v Švici. Profesorski zbor je priredil v 1. 1929. 10 predavanj na mlekarsko pastirskih in ve-čern h kmetiiskih tečajih, pole« dveh predavanj v radiu. Mlekarske zad-uge se ia-ko pogosto obračajo v Škofio Loko s prošnjami za nasvete in .pojasnila. Delo v letu 1930. 28. novembra t. 1. je sklenilo ravnateljstvo mlekarske šole triletno pogodbo s predstavniki škofjeloške mlekarske zadruge. Strokovna šola prevzame ves zadružni obrat zadruge z dnem 1. januarja 1930 v svoj delokrog Za praktični razmah šole je pogodba velike vrednosti, ki nam jo pokažejo že prihodnji meseci. Prostori sedanje mlekarne se bodo adaptirali m se bo dobava mleka, ki je bila dosedaj samo s strani Žabnice stalna. s:stematično uredila. K sodelovanju se bosta sčasoma pritegnili obe dolini, da bo dnevna dobavna količina š'a v več tisoč litrov — 10 000 Uredilo se bo tudi delo in predvidoma po času sprejeli prakt kantje V novem obratu bo dosegel letni denarni promet vsoto 800 000 Din. Delo za razvoj mlekarstva vobče Že iz v;d:ka, da je institucija edini strogo strokovni učni zavod naše kraljevine je razumljivo, da delovanje vodiln h faktorjev šole ni zaključeno s predavaino uro m da smotri, cilji segajo dalje Laboratorij bo sedež znanstvenih raziskovanj iz kemije in baktenologije tudi v bodoče, kakor se bo v obratn h lokalih mlekarne izdelovalo razne mlečne produkte tudi v 1. 1930. Široko zasnovani načrti zavoda so v glavnem dvojni. Šola bo dajala leto za letom strokovno izvežban naraščaj, ki bo po pri- , dobljenih smernicah deloval v svoji ožji domovini; vodilni č nitelji mlekarskega po-kreta v Škofji Loki pa bodo organizirali z besedo in vzgledom za"asno celokupni škofjeloški okraj na modernih principih mlekarske panoge kmet jskega gospodarstva s poukom o vseh vrstah sirarstva, ma-slarstva, konzerviranju in konsumiranju mleka. Enaka važnost se bo polagala zdravi živini, njenemu krmlienju in krmi sami. Dovolj dela bo tudi da se pridobivanje mleka enotno in moderno uredi in dobava centralizira v mlekarski šoli, ki bo gonilna sila vsemu sodobnemu mlekarskemu gospodarstvu naše ožje in širše domovine. Višek uspeha pa bo postavljen sedanjim delavcem tedni ko se na travniškem zemljišču in njivah med Dolenčev m vrtom iti Šifrerjevo stavbo zgradi tovarniško poslopje m'ekar=kih produktov po vzg'edu najnaprednejših držav. —jak— Kopališče I bor :e odorto za orsznifte'. torek dne 24. t. m. ves dan od 8. ure preko opoldne do 20. ure: sobota 28. t. m. ves dan; nedelja 29. t. m. dopoldne in v torek 31. t. m. ves dan. — Po praznikih pa kakor obi* čajno vsako sredo in soboto ves dan, ob nedeljah dopoldne. Se priporoča Uprava kopališča. Iz našega ženskega pokreta Ljubljana, 21. decembra Splošno žensko društvo ie bilo utanov- J Ijeno 1. 1901.. kot prvn slovensko diuštvo s kulturnim. socialnim in femenističn.tn programom. V to svrho si je ustanovilo svojo knjižnico, ki obratuje še danes na | Rimski cesti št. 9 in se vedno boli izpopolnjuje v tipično žensko knjižnico. Vsa leta do danes ie društvo odrejalo razstave (največji sta bili razstava »Otrok« leta 1908. in razstava »Slovenska žena« leta 1926.). dalje akademije, poučne izlete, na -raznovrstnejša predavanja, vsega skupaj nad 150. in sicer v času. ko so bi'a predavanja še prav redek pojav in ni bilo zanje toliko primernih prostorov na ra -polago kakor danes. Predavanja so obravnavala ne samo kulturo in težnje našega naroda, spoznavala so nas tudi z onimi naših sosedov, zlasti bratskih slovansk h narodov in njih žena. Gojile so stike s Hrvaticami. Srbkinjami, Čehinjami, Nerr-kami in drugimi. Te stike po svetovni vo-ni polagoma obnavljamo. Naše društvo je bilo eno izmed slovenskih trdnjavic, ki so kljubovale vsem neirTkim raznarodovalnim j navalom in jim zavirale pot. Kako usper- ' no ie v splošnem krepilo društvo Pod predsedstvom g. Franie Tavčarieve iuTr''-vo^-Vn zavest. pri*a sedem debe1:h kniig podpisov slovenskih žen za majniiko de-■v u.u^uo i t>iO. uuniii v na« uuseiuu brez oklevanja v najtežjem času svetovne vojne, i Za časa balkanske vojne ie društvo prav i znatno podprlo srbski Rdeči križ, med 1 svetovno vojno pa je posvetilo vso svojo pažnjo invalidom, vdovam in sirotam. Z uresn.čenjein našega sna. z Jugoslavijo so se prilike spremenile in s tem t;.-di delo društvlrai-c+th r^o/j tem ko se usniene rokavice nr' nas sp'oh ne i7delujei > ter smo navezani le na izdelke iz inozemstva, kier je to pretežno ženska obrt. Keramika, lončarstvo so še v povoiih ker so dani preslabi oo?o'i za razvoi rn ravno tako ie z drutrimi "hrti. V zvezi z zaniman'em za našo obrt je posvetilo društvo pažnjo tudi višji ženski obrtni šoli; vložil , je prošnjo na me-t^o občino 'lubliansko. nai b; za ustanovitev kaj šolskih prostorov. Prošnja je bila ugo-uno rešsiid a.i zaenkrat p1ubtorov se ni na razpolago. Dalje pripravlia ga. Govekarjeva obš:-ren referat o ženskih pok'icih v Jugos'.--viji Splošno žensko društvo samo hoče uvesti umetno tkanje preprog po per^Mfkih vzorcih in sn že orinrave v teku. katera srospa bo našla v tem delu 'eno ra:-vedri'o. marsikatera žena lep zaslužek. Odbor ie Pravkar oddal na ministrstvo za socialno Pol:tiko prošnjo, da bi sedaj, kr> prioravlia reviziin delavskega z?kn~^-daistva. uvedlo poleg zavarovani dela' -cev za starost in onemoglost tudi starostno in oremoglostno zavarovanje služkinj, ki Sn eotovo izmed vsega delavstva na najslabšem, V ianuar.iu ali feburariu priredi društvo predavanie tre. Skuškove, rojene Japonke, o iaponski ženi. Bogata in pestra ie vsebina društvenega delovanja, a ne samo nazaj, tudi v bodočnost zre Splošno žensko društvo, kjer ga čaka še mnogo hvaležnega dela. MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni t r v i za transmisi ske pogone kaikor različne vrvi za dvigala, ladje in splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično natoopoinejše dovršene v različnih dimenz'iah. Specijaliteta: tranSmisijske vrvi z patentiranimi suojkami (Seilschloss). Otrokom za Božič naročite takoi šes* čudovito lecr'11 knjižic, polnih samih Ilustriranih pripovedk o dobrih škraieljok h. svetlolasih vilah, okrutnih coprmcah. morskih pošastih, začaranih erado-vih. čarobrrh rožah, princih, princesah, nesrečnih živalih itd. Čarobni studenec (priredil Alojz Gradnik) Mihec ?n princ ! enuhar (priredi! Pave! Karlin) Koko in dr-ge ?ivalske zgodbe (priredil Alojz Gradnik) Bo*ič"e nr'povedke (priredil Pavel Karlin) Dolgonhi Jernelček (priredil Pavel Kariin) Princesa v pomaranči (priredil Pavel Karlio) se ime»u?eijo knjižice, odete v pestrobojne. nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oaivljajoiimi slikami. Knjižice so zelo poceni. Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa Din 17.50 Vseh šest velja vezanih s poštnino vred le 100 Din. NaroE+e jrti po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna. poštno-čekovni račun št 11.926. Knjigarna X skovne zadruge v Ljubljani, Prešernovaiuštev.a ic 54 A ■ 6902 Ve&e£e (fov$icne pravnike %et\mo tem potom p&em naiim cenj* odjemaCeem % &U&IČ, gjuMjana, Stritarjeva 9 Domače vesti * Sušak za spomenik krallu Petru Oh priliki proračunske razprave je občinski sve* mesta Sušaka na predlog župana Smokvi-ne votiral prispevek v znesku 100.003 D n za spomenik kralju Petru Osvoboditelju, ki se bo postavil v Zagrebu * Božičnih in novoletnih voščil iz mnogi.i krajev* domovine in tujine smo že doseda; prejeli ogromno število in ker še vedno prihajajo, jih ni bilo mogoče objaviti v da-našn i številki. Vse pozdrave in voščila bomo zbrali v novoletni števlki. * Izpremembe v poštni službi. Premeščeni so: pb. uradniki: Bern?rd Naglič iz Maribora na Trbovlje 2, Marija Biz ak iz L u-tcmera v Cel e. Pavel Zak iz Marenberga na Maribor 1, Marija Lorti iz Mute v Ma-renberg hi Teja Kenda iz Ljubl;ane 1 na Beograd 1, zvaničrrci: Vida Stad'er iz Ve-Itn a v Laško in Alo zija Adanrč z Lntb-Ijane 1 v Grosuplje ter služiteli Rupert Me-glič iz Šmarja pri Jelšah na Maribor 2 Zvaničnik Jos;p Rak v Sevnici je umrl. Ma-nipulantka Marija R*bič. roi- Burger, ie podala ostavko na državno službo. * Premestitev v davčni službi. Davčni kontrolor Jernej Videmšek je od davčne uprave v Lahkem na lastna prošnjo premeščen k davčni upravi v Cel u- * Zdravniške vesM. Zdravnik Zdravstvenega doma v Celiu dr Josip Fischer 'e premeščen n? šolsko p"likl;niko v LiubHa-ni. zdravnica Higijenske^a zavoda v Beogradu dr. M;l'ca Petrovič pa v Higienski zavod v L ubliani. Za zdravnico Zdravstvenega do-ma v C~l:u ie imenovanj dr Vido-sava Kuiešič Za antropologa Higi'enskega zavoda je imenovan 'n prdeljen pedol škem odde'ku šolske poliklinike dr Požo Škerli. oddelku za pre:skavo vode in živil pa inženjer kemre Friderik Gerl- * »PraiM list kral evs^e bans''e uprave Dravske banovine« obavlja v 12. števi'k' zakon o konvenci i o izročaniu Vrivcev med našo kraljevino in repliko Albamio. skle-njpn dne 22 juni a '926. v Beogradu- * Častno ofcčanstvo |e pcfVil občinski o*1 bor trga Sv. Juri? ob južni železnici bivšemu gerentu cel skega okrainega zastopa, vladnem svetniku dr Antonu Farčnfkn. sre-skemu načelniku v Lendavi, za velike zasluge ki si j f n 'e pr'd-b'1 za občino * Zaroka. Zaročila sta se v nedePo 22. t m g Matko Petrič želez"-'ški uradnik, ter gdč. Krista Javorn'kova. hčerka posestnika in mesar a na Grosupl em. * Razpisne se služba po^ofibeuesfn poštar^ pri pošti Moravče (I-') Prošnje s ■prilogami naj se vlagao na oblastno pošt nc-telegraisko upravo v Ljubljani do 31 t. m * Snmšk' t^čal pri Sv. Križu P od Golloo (1000 m) Tečaj je namen en za začetnike kakor tnd: za mani izvežbane ter bo v dne-vi!ii od 15. do 25. :anuaria. Celodnevna ptpskrba (naibo'jša in zadostna prehrana, sob» kuriene) znaša 60 Din. Ker je štev-lo udeležencev ome eno. se spreiemaio oriia-ve samo do I. ianuar a Tečai bo v-d:' znani športnik in savezni nastavn;k Jože Poga-čar. Prijave le vpos'ati na Jugos'ovensk1 zimsk"-sp">rtni savez. Liubliana. s prijavnima Din ali pa osebne prijave v trgovini J. Goreč. Duna ska cesta- * v Ameriki. Prvi slovenski radio-program ki so ga omogoč:li zavedni s'«ven-sV! trgovci se ie izvajal dne 1. t. m. na \VTAV rad1"'ski postaii Otvoril ga 'e s'o-venski pesn:k Ivan Zorman s nrimernim nagovorom v slovenščini in angleščini- Sloven ski program se izva a po eno uro vsako nedeljo — Gospod:čna Zora Ropasova. operna pevka iz Ljubljane, ki ie z Banovcem prišla v Ameriko, naznanja v tamošnjih slovenskih listih, da priredi koncerte v New-Yorku in v slovenskih naselbinah širom se-veroameriške uni e. — V Clevelandu so nedavno uprizorili slovensko opero »Ur,i erot celiski«. Operi ie prisostvoval tudi F.tbin Kristan, ki e pri tej priPki posetil slovensko šolo v Narodnem domu ter v daljšem govoru vspo^buial učence. k 7^"'ma"iu za jezik njihovih starišev. — V Mihvaukeeu je umrla Ana Bohtejeva, stara 53 let za poškodbami, ki jih e dobila pri avtomobilski nesreči. Bila je vdova in se pred petimi leti s sinom in dvema hčerkama iz Virginije priselila v Milwaukee. — V Elyju se e ponesrečil slovenski grobar Franc Pešel. V pckopališčni kapeli je prižigal peč, ki pa ie kmalu nato eksplodirala in ranila Pešla tako da ie izgubil vid na obsh očesih. * Šopek zapozne'ih cvet'c, med njimi prave dubteče vrtnice, nam e poslala naša čitateljica Beti Prčivalškova iz K škega Natrgala jih je v lastnem vrtu. Pošiljatelji-ca je izrazila v priloženem dopisu mnenje, da je to zadn i šopek, ki ga prejme naša redakcija. Pa bo menda res tako, ker jt> zdai mrzli sneg napravil konec vsem igram narave. Božična premijera! Senzacija! HA«RY PIEl \^jqic|qmja«n I ji cIarujCSj^ \ »KJ C »KUPujo?a?/ DR00€R1H* OR€OORIO •/ \UU8UANA » PREilBMOTA-5/ v filmu njegovih največjih sen* zacij ii! JTboliši oriiatel? Predstave oba božična prazni« ka ob 3., VoS., 6.. y28. in 9. uri. Kino Ideal * Društvo medicincev na univerzi v LJubljani Deset let je preteklo od ustanovitve univerze v L ubliani Že prvi slušatelji so ustanovili svoja strokovna druš va- da z združenimi močmi in s podporo javnosti pomagajo svo im revnim tovarišem- Društvo medicincev obhaja desetletnico svojega obstoja s tem da priredi 11. januar a v Celiu svoi ples. Od začetka svoiega obstoja je glavna skrb društva knjižnica, katere temel so postavili s svojimi velikodušnimi darovi gg. zdravniki Kniižnica šteje sedai že več sto zvezkov, vendar še zd~leka ne zadostuje svojim namenom, ker prihaja vedno več slušatel ev tudi izven Slovenije na našo fakuhetc. k' im nikakor ne moremo odreči svoie podpore. Zato ie namenjen čisti dobiček prireditve izključno le knjižnici in s tem revnim djakom Obenem s plesom priredi društvo tudi sestanek vseh. ki so bili prvo leto č'ani in ustanovitelii društva. Vse te gospode prosimo, da se udeleže tega setanka in se avi o dr. J. Reberniku- unravnlku Zdravstvpnega dama v Celiu Pri;ateliskega s^anka naj se udeleže tudi vsi dru.ei nekdanji člani našega društva Prepričan' smo. da ne bo s'o-vensWq inteligenta, ki ne bi prišel v Celje. A Š. * Poštna zveza Žlrl . ŠkoM3 Loka. S l- 'anuariem 19T) se uvede zopet poštna zveza Žiri - Škof*a Loka hkrati p" se opus-stj zveza Žiri - Dolen i Logatec. PošTke se bodo prevažale s pr;vatn;m avtomobilom vsak dan Odhod ?z Škofie L^ke "b 8.30. d^h^d v Ziri ob '0 30. odhod iz Žirov ob 15 39. dolrod v Šk^fin Loko ob 17 30 * »Z"rav'e«. Prejeli smo 12 štev'lko zdravstveno - poučn?ga Psta »Zdravie« t zanimivo in poučno vsebino* Andre: Sa"li; »Princip te'ps"»>ora utr,ev*'-rr'a v otroški vzeo i«; dr. V M """šol: »H", sr.iena na kmetin pozimi«; dr. Ljudevit Mer-č'in- »O s,'arik->mi bolP7n?«': dr I- Vrtov ec »Naša s^rani^^a — naša sra""o'a«: dr Fr I>Kevec: »Tu^e^k-doza dece*. Rubrika hi?'''PTiskih nstanov v Sloven'"* na prina?a oor^čila o d^lov^n'« t°h za narodno 7^'avie Wi«'i;.i institucfi S to Jte-ilko :e ■>Zdrav'e« 7at-l:n*;io Svoi V 1°tn:k List. k: bi ne smel »"a^iV^H v nohtni s'"v»"sV: ro-dHni. bo tudi v bodoče i"h^>ia1 vs^t»aia do 0 juniia 1930, in za jesensko vse^ržavno gozdno in lovsko razstavo v L vbl ani k; bo od 31. avgusta do 15. septemb-a 1930 Tudi se smeio nalepliati na vse pisemske poštne pošil:ke vinjete kot reklama za 0-r>en;eni prireditvi. * centrala pr! rudniku v Zenici. Direkci a državnih rudnikov v Sara-evu bo prinodnio po^^d zgradila veliko novo poslopje za električno centralo pri državnem rudniku v Zen:ci. Stroški so preračunani na 7,100.000 Din Triumft kakršnega Se ni dosegel noben film v Ljubljani, žanje divni film ljubezni, strasti in orijentalskega čara * Rodoljubi! Darujmo v prid ogroženi slovenski deci za monsignorja Toma Zupana sklad! • Za Slovensko dPaško zadrugo v Pragi so darovali v času od l. februar a t l. do 1. t. m. naslednji (v dinarjih): Karel Ceč. L;ubljana 100; Alo z Goričar in drugi. Mozirje. 1C0; Električna zadruga v Spodnji Šiški 100: dr Milan Gorišek. Št. Lenart v Slov. gor-. 2C0; Komisarijat 1 ubljanske samouprave 2200; dr. Milan Hrašovec. Celie. 103; Dragotin Hribar, LiubFana. 5C0; A HudOvernik. notar. L ubljana. IPD; tvrdka Jakil. Karlovac, 100; dr Juro Jan. MariboT. 100: lavorn k Josip Žalna. 200; dr An on Bonav. Jeglič, š^ IjuM;a^ski 200: Ciril Macen- Zidani most Iffl: V Majer. Maribor. 100; Mestna občina Slovenj-radec 100; Mestna hran:1nics Novo mesto 150; Mestna hraniln:ca Črnomelj ICO: dr Ivan OHak. Liubl.iana 100; Ivan Ogrin Laverc^ pri L'ub'jani. 200: občina Vič Pri Ljubljani KK): Okra ni zastop Maribor 2000; dr O Piccoli. Ljubi:ana 100: Posoj lnica Ptul 300; dr Rudolf Ravnik- Maribor. 100: Ster-mecki. Celie. 100; Sporne tovarne in livarne. Ljubi ana. 403: Splošno žensko društvo L ubl'ana. 180; Savinjska po*o:i'n'ca Ža. lec. 100: Hote! »SLn« Ljub'iana 100: dr Veble drž vet., Maribor. 100: dr Brvno Weixl. Sv Troiica v Slov gor.. '00: B Žu lič L ubliana, 100 Vsem darovalcem iskrena nvala! Naiboliše lovsko in obrambno or^žie ter mu> nicijo dobite pri A. BUTAR, puškar, Celje. * Lesar v Pančevu. Po vesteh iz Pan-čeva se e tamkaj v zadnjem času znatno razširil legar. V prošlem tednu e bilo pri-javljenin 23 obolen za Iegarjem. umrlo pa je za Iegarjem 5 oseb. Mestni fizttat le prepovedal uporabo vode iz reke Tamiša ter iz hišnin vodn akov. * Samomor v kopaln' banll. V Osijeku je predvčeraišn im izvrš la samomor 24 let stara Margareta Oberlender, služkin a pri divizijonarju Damjanoviču Z:utraj so io našli mrtvo v kopalni banji z glavo v vodi. Motiv obupnega čina .'e najbrže nesrečna 1 ubezen. * Pastir zgorel s čredo ovac vred. Iz Mostar a poroča:o. da se je v vasi Raška gora pripetila velika nesreča. V hlevu, ki je brl last vdove Iani:čeve. je zgore! njen sin Jovo. star 19 let. 51 ovac, 19 koz in 3 krave. Nesrečni mladenič je v usodni noči prenočil v hlevu.Na doslej nepo asnjen način je ponoči nastal čezar, v katerem e na*el smrt mladi Jovo ter vsa čreda ovac m koz^__ oannDnaomuanDoaaaoDDULjjJUL iu CffO (Srezpfa Vam bomo poslali našo božično številko na ogled. Po-šljite Vaš naslov na Upravo Romana, Ljubljana, Breg 10 * Zasledovan vlomilec. Nedavno je bil ponoči izvršen v spalno sobo Franceta Lo-kovška v Turiem pri Hrastniku drzen vlom ki ga ima na vesti že dalje časa zasledovani 37 letni Martin K. Vlomilec je odnese! iz sobe črno listnico z 800 Din gotovine, nov dežni plašč, srebrno uro, 2 srebrni verižici. več kovanega avstri skega denarja n. še nekaj raznih dragocenosti. Skupna škoda znaša neka čez 20C0 Din. Zasledovani tat je srednje postave, podolgovatega obraza in p'avih las. Tržič?? 11.1.1930?? Kje? Kaj? Kdo? Kedaj?? Zakaj? * Z?dn"i črnogorski o^metnik pod kPu-čem. Iz Podgorice prihaja poročilo, da sc ie v soboto dopoldne vdal ob'astvom znani odmetnik Sprro Milačič s svojimi tovariši. Milačič je imel pri sebi dve bombi, niegov tovariš Spa.iič pa je nosil puško in strelivo. Ko so ga vodili skozi Podgorico, se je zbralo mnogo občinstvo. Milačič e prosil predsednika občine, naj mu dovoli, da sme obiskati svo o bolno mater, kar mu ie b'lo dovoljeno. S Spiro Milačičem je izgini! zadnji odmetnik v črni gori, kar e pač pripisati energičnemu nastopu oMastev. * Državoznanstvo. Kn:iga dr. Frana Ogrl-na, i7popo!n!ena s kratk!m vmesnim dodatkom o novih upravnih reformah, je še vedno aktualna in poučna za vsakogar. Dobi se v kn;igarnah '-n pri zalogi šolskih knjig in učil. Stane 40 Din. ___ Za praznike nudi po znižani ceni prvo^steti v«-mut * »itef 32 Din M. RAVTAR, Stari trg št. 19 * Razvol Jugoslovenske tekstilno lT*ti-strle je dovedel firmo »UNTONMATFX«. zvezo nemških tvornic za tekstilne stroie, centralo v Berlinu, ki uživa na speciia'nem polju gradnje tekstilnih strojev svetovni slo ves. do tega. da ustanovi v Jugoslaviji lastno zastopstvo Kot generalni zastopnik fun-gira v tv?kst''nin obraf:h že leta d"bro zna-n* tvrdka »Teciina«. Gustav C. Puchal. v Zagrebu, kateri so na razpolago tudi speci- Šteta 9ar$o • Mh CIMer Predstave oba božična praznika ob S., y25., 6., i/28. in 9. uri! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. —1/213. ure! Telefon 2124. Slitni cMati* a alni tehniki iz tvornic za tukaišn o industri-0, odnesno interesente. Prav tako naj omenimo, da se peča tvrdka »Techna< tudi s prodajo vseh vrst naprav za čiščenje in mehčanje vode Te dobavlja KURZ d. d.. tvornica za stro ne in zdravstveno-tehnične naprave. Dunaj, v zvezi s »PERMUTITOM« d. d. Berlin. 56 * Smrtna kosa. Umrl je v petek znani tovarnar kemičnih izdelkov g- Ivan Keber, stanujoč v Sp. Šiški Podlegel e možganski kapi. — V D bu je preminula za. Helena Videmškova v 59 letu starosti. Pokoj trkoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Če hočete, da ne boste Imeli črvivo ampak lepo. zdravo sadje, naj r.e bo sad ar ja. ki ne bi škropil svo ega sadovnjaka z AR BORINOM ki ga izdeluje »Chemotecnna«. družba z o. z.. Ljubljana. Mestni trg 10. * Za Gortanov sklad se e nabralo v Saši na Gorenjskem 468 50 Din. Denar :e na razpolago pri blagajni »Jutra«. Kn"fl!eva u! 5 * Moč za delo črpamo iz hrane. Čimbolj e ta koncentrirana in lahko prebav-I:iva. tem lažje se pretvarja v telesno energijo. Taka koncentrirana, okusna, bilko prebavljiva in krepilna hrana je Ovo-maltine. 45 * Volnene nogavice, pletenine In rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Pre-log. L'ubl'ana. * Gospodln'e» Vaše perilo pere. posuši, monsra al' lika tovarna Jos. Reich. * Na plesu uooraTaio razgreti pari okusne pastile Anacot, da se obvarujejo ebo'enja. 45 * Zlasti za božič se sponrnjajmo na bed-nejših in darumio Podpornemu društvu slepih. Liubliana- KTučavničarska 3-II. * Avtol-us Poljčane - Ptul na božčnl dan ne bo vozil. * OVeke In klobuke kemično čisti, barva, plisira In "Va tovarna Jos Reich- Iz Ljubljane u— Gosp. ban Inž. Dušan Sernec ta teden, kaor nam sporoča kr. banska uprava ne bo sprejemal strank. u— »Simba« Oba božična praznika ob U. bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici film »Simba«, ki je eden največjih in najboljših naravoslovnih filmov sedanjosli. Nedel ska premiieTa je občinstvo naravnost očarala: tako divnih posnetkov eksotične;*?, živalstva, kakor levov, leopardov, ceber, bivolov, opic. slonov, krokodilov nam ni nudil še noben film. Zato bodo starši svojim otrokom priprav'li največie bož:čno veselje, če jih privedejo v kino Matico k temu sporedu Tudi za odras'e je flm velezanimiv u— Iz gledal*:" ča. Na božič se uprizori ob 15. v drami mladinska igra »Janezek No-sanček« pri zn'žan:n dramsk:h cenah. Zvečer pa Klabur.dova drama »"'rog s kredo« v režiii g. D?bevca- Na Štefanovo popoldne ob 15 se uprizori prvič v sezoni izvirna mladinska božična igra »Peterčkove pos^d-n'e sanie« ki jih je napisal Pavel Goiia. Peterčka bo igral prvič na naJem odru —ladi Gorčev Mitja. Zvečer se bo ponovil SchfTer ev »Don Carlos«. — V operi bo na sveti dan repriza Wagnerjeve »Valki'-®« ob isti zasedbi kakor pri prem;jeri. Na Štefanovo se bo pela pop-^dne ob 15. opereta »Grofica Marca«, zvečer pa Lortzingovi. opera »Car in tesar « Za obe predstavi na Štefanovo velja;o znižane operne cene. u— Predprodala vstopnic za božične predstave v UuMjanskem g^aUšču- Predprodaja vstopnic za gledališke predstave v obeh božičnih prazn'kih bo v operi, in sicer od 10. do 13 pri ob:čajni dnevni bi? ga'ni. Popoldne bo blagajna zaprta. Na Sveti dan ir. na Štefanovo pa se prodai o vst-opn'ce za operne predstave pri dnevni blagajni, za dramske pa v vestibulu opernega gledališča vselej od 10 do pol 13. Občinstvo prosimo, da v lastnem interesu vpošteva to razdelitev: opera kakor običamo. drama v opernem vestibulu (večerna b'againa). n— V zelenec gozdiču na Kongresnem trgu. Pr-^aialci božičn:h drevesc na Kon- 7.14MOFIN" odstrani vsako nesnago Iz rok- barvilo, sa'e. mast vsako msKčobo. čml'o In vse madeže pri katerih je milo oi^ovp^oia Doza 00 Din 8.— in 13—. Pobavlia in nrM-Ha Glavno zastonstvo M"»*">f'ia I. SVETFC, Novo n*es*o. V Ljubljani: Drogeriia Gregorič, Prešernova ulica. grešnem trgu so letos prav zadovoljni s kupčijo. Največ drevesc so prinesli v Liub-1 ano na prodaj z Dolenjskega iz okolice Grosupel nekaj pa tudi iz Šmartna Večja drevesca so ljudje po večini že pokupili m jih odnesii domov. Čeprav so prodajalci ž© oddali okrog 1000 drevesc, še vedno prihajajo interesenti- Včera in danes prihaia'o na trg posledn i kupovalci, zvečer pa bodo že povsod zagorele pisane lučice in se bodo svetila drevesca v srebrnem siiaiu. Za časopisjem dve url samo, cmerikavi »hofrat« pije vodo. Ko pa bije pet, se pa razvedri, pred njim se »BUDDHA« čai iskri! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica. u— Silvestrov večer na Taboru. Zabavno in veselo silvestrovanje na Taboru ie znano in zato vsako leto dobro ob:skano Za letošnji Silvester e poseben odsek pr pra-vil nairaznovrstnejši program, ki bo občin stvu brezdvomno uga'al Na sporedu bodo poleg godben:h točk akrobatske vaJe na '!th in v zraku, plesi, komični nastopi- kuplni in telovadne točke članic Z vnemo se oosa-mezni oddelki pripravljajo za silvestrove nastope, da bodo tudi letos obdržal1 sloves, ki ga ima Tabor s svojo poslevitvi o c-d starega leta. u— Česk^slovenska Ohec v L'nM'anI bo priredila 26. t. m. ob pol 4. popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovnega gleda-Tšča. Ponavljala se bo veseloigra »Hudič na gradu-« Med I50 nafmodetrnefšimi foto-anarati najbolj znanih svetovnih tovarn, katere imam na zalogi, najdete gotovo prikladen dar za Vaše svojce in znance. JANKO POGAČNIK fotomaterijal, Ljubljana, Tavčarjeva 4. u— Lutkovno gledališče na Taboru ponovi 25 m 26 t. m vselej ob 15. Golieve »Peterčkove poslednje sanie«. Igra je pri svoji premijeri žela vsestransko priznanje. Za številni cb:sk se priporoča vodstvo. u— Dar. Namesto venca na krsto gosne Mete Podrekarjeve daruje 280 Din za di a-§ko kuhinjo »Domovina« učiteljski zbor mestne ženske realne gimnaziin u— Ž"vinski selem v Llubljani. Zaradi praznika na orvo anuarsko sredo bo liub-lianski živinski sejem v četrtek 2. januarja. u— OdpravPene barake. Že napol prej?e-rele barake ob Dunajski in Vodovodni cesti v bližini Stadiona so končno vendarle izginile. Tamka:šnji prostor je po večini že ves parceliran in bodo morda že prihodnjo pomlad zrasle na tamošnjem svetu lične vile. "ač pa e postavi enih več novih stanovanjskih barak v mestni gramozni tami, kjer živi zdaj že par sto ljudi Nove barake so deloma tudi ometane. tako da so stanovalci kolikor toliko zavarovani pred nastopajočim mrazom. Tlufiup parfumov in ie petUntk bledite v je stvar zaupanja. Dame in gospodinje, ki hočejo povdarjati otmeni okus, naj si ogledajo v drogeriji »SANITAS« na Dunajski cesti 5, zalogo vseh najuglednejših svetovnih znamk. u— Seznam na*denih predmetov. V prvi polovici meseca so bili izročeni polici i naslednji predmeti: 1 ročna torb'ca s 100 Din in razn.mi malenkostmi, 1 zlat prstan s tremi kamni. 1 red Belega orla z meči.. I stroj za priklapljan e sp sov, I moška srajca. I namizni prt. 7 m sukna s podlogo. 2 moška dežnika in 2 psa V kavarni Union so bili na:deni tile predmeti: I aktovka. 1 moški klobuk. 5 palic. 4 moški dežniki. 3 žepni robci. 1 moška srajca. I ovratni šal. 2 para rokavic. 1 usnjat pas. 1 cigaretna doza in 1 nemška Dravna kn:iga. V železniških voz'» vih: 18 dežnikov. 3 aktovke s s"'si. 1 pelerina. 1 etui. I knjiga, 2 damski torbici. I zavitek perila. 2 moškj sraici. 1 zavitek obleke. 1 damski klobuk, 3 škarje. I krilo In i kladivo. 11. "atiUTja 19:0 Medicinski ples w Celfu □ 17330 CELJS I DOM n imri 11 innrinnnrTTrinnnnrT'11 n n u 1 d u innrrn ..............1 u— Potegnila jih je. Angela K., Ijubljan-ska ncčna ptičica. je prežala včera ponoči na svoje žrtve v bližini kolodvora. Kmalu se e pridružila družbi 4 veseljakov, ki s>u jo nagovorili in jo spravili s seboj v neko gostilno. Moški so odložili suknje v prvi sobi. nakai so" odšli z dekletom v drugo manjšo sobico- kjer so naročili celo gostijo. Ko so se ga močno nabrali, so seveda postajali napram ženski vedno prijaznejši. Ange'a se jim e slednjič za hip umaknila, češ da se takoi vrne. Nestrpni kavalirji pa sr> jo čakali zaman zaradi česar so se odločili. da gredo sami iz gostilne na lov za novimi avanturami. Koma pa so stopili v prvo sobo. so nemalo presenečeni ugotovili da so jim zmanjkale suknje- Takoj so se zavedli, da ima tatvino na vesti drzna Angelca. ki ia je spretno okradla tako rekoč pred nosom. KavaPriev ie seveda mirnih vsako veselje do nadal;niih avantur in so iskali pomoči na stražn:ci. „_ l\1erkttr'ev ples. Senzacia vsake plesne sezone je bila in ostane prireditev tradi-cijona'nega Merkurievesra plesa Vr«:l se bo ta ples v dvorani hitela »Union« Prireditveni odbor ie s pripravami neumorno na delu. tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. u_ OMča?na Ciril Metodova ves°l?ca S. januarja bo v Narodnem domu (odhod \z Bleiwe:sove ceste). n_ Na Silvestrov večer po'dem0 na Pellevue. k er bo sMvestrovalo oevsko društvo »L:ub!'ansk; Zvon« z vesepmi poskoč-nicami. petjem lepih pesmi in seveda z rajanjem ob zvokih dve.i "azzbandov. Pester jp^rorl •minfr-o 73have! Tržič*? 11.1.Ia3 petie učencev s spremlievaniem harmoniia nakar je sadila ginliiva bož;čna igrica, ki je prav d^bro usnela Pred odrom ie stale« visoko božično drevo posuto s s,vi1enim sneeom in lesketajoče se v številnia lučicab Š^lsk' unraviteli g. Voglar je po'asnil v poljudnih besedah pomen b-žiča in je žele! m'adini in rod'te!jem vesele praznike in srečno novo leto. Nainotrebne ši otroci s<-bili obdarovan' z oMeko. obutvijo. pec:vom in s'aščicami. Žal- da n' b;lo mogoče obdarovati enako vseh otrok Obdarovanih Je b:lo skunno 225 otrok. Tudi na mes'n: osn^vn' šoli se ie vršila popoldne prisrčnn bož!čn;ca z obdarovaniem najpotrebnejše mbdme z obleko, perilom, obutvijo in pri-bol ški e— Po'ps»iilo. Naprošpni smo. da rbvesti-mo cel«ko javnost glede na namenoma rarfrtfttip tendencidzne govorice, da sp sokolski Silvestrov večer letos se bo vrš:l da so 'e govorce ponoinnma neosnovan" in d5 sp bo S~-k"lsk: ^Ives^rov vpčer vrš:l v CePskem domu (hotel »Union«) tudi letos kakor oblino vs^ko leto. e— T'.«ciM'en s'adkor. Pianec trgovke Te-reziie Šrampeve v luridoštru Franc Es'h je i7g"b;l pred dnevi med vožn o na cesti iz La®kpsnod;n'i. k' ga je posMa 7 rt«. n-r'om na c°':<:Vo zn°s°k 1585 O-n Fant ie Za '4 dni ?7 v Sobr>t" 21 t- m na se ie vn«l v In se nro- stovol.no javil na polički. Odkrito Je pojaj> nil svojo odsotnost. S poneverlenim denar.. jem se je odpeljal v Šibcnik, kier e našel več svojih tovarišev, vo aških godDemkov, s katerimi je služil skupaj svoj čas v vojaški godbeni šoli. Gostil jih je nekaj dni in napajal s težkim da^atincem. Ko se mu e pa izlegla v žepu kača. se je z žalostnim srcem poslovil od lepega Jadrana in odjadral v Celje delat pokoro za svoje lal.komišljene gTPhe Izročen ;e b'l sodišču- ('Vesele hoi o rte praatttišce zeti < sem costcm, vi ateliem in zna cm jMozza %c inrsarutti utrGevafnica 'HaVe, Ale sar.dtovo u ica štev / mm e— Tatvina v trgovini. V Rakuschevi trgovini železmne na Kral a Petra cesti je ukradel neznan storilec v soboto dop Idne ko je bila trgovina polna kupovalcev, z mize zavoj, v katerem e bilo 6 fino izdelanih medenih vratnih kljuk, vrednih 6n0 Din Sumiti se zaradi gnječe n; mnglo nikogar. e— Usm5l!ena *rca. Družini W€isbaciier-ievi pri» Ska'ni kleti«, ki živi s številno deco v težk!h razrrerah, ie darovalo Društvo skavtov v Celiu za b"ž:č neka <"bleke in živil, za kar se mu obdarovani prisrčno zahval uie'o- Iz Marica a— Imenovanie mladinskega sodnika pri maribor kem okrožnem sodi!ču. Po novem kazenskem zakonu, ki stopi v veljavo 10. januar a 1931. mora imeti okrožno sod:šče posebnega mladinskega sodrvka, ki bo sodii ie pres opke mladostnikov: Pri mariborskem okrožnem s"dišču bo vo-dil ta oddelek s"dni svetnik g- Fran Zemljič. ki je tudi «;cer znan po svo:em požrtvovalnem in nesebičnem delovanju na narodnem in kulturnem polju. a— Pož?čnl praznik] v gledališču. Na Božični dan 25 t. m. popoldne se poie izredno nabavna kom:čna opera »Wormsk> orožar« po zn:žan;h cena'i in kuponih zvečer pa b"> renriza Dr^b^viškove nove burke s pet em »Radikalna kura«, ki se i je obč:nsfvo pri premijeri do solz nasmejalo. — Na Štefanovo 26. t- m se popoldne ponovi Dobovi-škova burka »Radikalna kura«, zvečer pa se uprizori opereta »Piskrovez« po znižanih cenan in kuponih. — GledaPšče pripravPa novo otroško igrioo mlad:nskega p'satelia Oskaria Zolniria »Orud'ca«. ki o je s pesmi opremil Danilo Oorinšek ter Granichstedte-novo prilinbljeno opereto »Orlov« v deloma novi zasedbi. a—» L'udska knjižnica« ob božičnih oraz-n"kih. Tudi ob božičnih praznikih bo »Ljudska knjižnica« nudila čitatel em dovolj priložnosti, da si izposodilo knjige za ptosie dneve. Samo ufadne- ure-r,so toliko, spremenjene. da poslu!e kriiifn;ca v torek, na božični večer od 17 do 18 na ŠM-novo pa dopoldne nd pol 10 do pol 11. Tudi ob teh dnsh se lahko še vp;šejo novi člani Kni:žn'ca pos'u e v Narodnem domu, vhod iz Tattenbachnve ulice. a— Podpora mar"bor^ke mestne občine našim k'uturnlm instituciiam. V proračun mesta Maribor za leto 1930. je bil sorejet na četrtkovi seji sklep, da da mariborska občina na^im kulturnim instituci am in Sicer Vodnikovi. Mohorjevi ter Cankarjevi družbi po 5000 Din podpore Umestno bi bilo. da bi temu vzgledu sledile tudi druge mestne občine. a— Smrtna kosa. V nedeljo je preminul v cvetu svo'e mladosti 24 letni trgovski na-stavlienec Herman Sever. Pogreb bo danes ob 16- iz mrtvašnice pokopa'lšCa v Studencih. — V soboto je preminu'a soproga žele7niškega kurjača ga. Ivana Cernezelj roj. F:sche.r Včeraj so o položili k večnemu počitku v Pobrežiu. Blag jima spomin, preostalim naše soža'je! a— Zdravstveno st?n'e od 15. do 21. t. m- V tem času je bilo mestnemu fizikatu v Mariboru pri;avljenih 8 primerov nalez-l ivih bolezni in sicer 5 primerov =krlatinke, dva davice ter eden primer titusa. Večina oboleni je lažjega značaja. a— Požčno obdarovan'e v mestni oskrb-n'šnici. Danes dopoldne bo v mestni oskrb-nišmci obdarovanih 93 oskrbovancev, za katere očetovsko skrbi upravnik g. Strle. niegova desna rrka pa ie g. Dermel'. ki je kliub svoji starosti nad vse agi'en in požrtvovalen. Mestna oskrbnišnica ie humana in požrtvovalna socralna institucija, ki vzCr žu'e tud; Imdsko kuhinjo, v kateri dob: nad 200 oseb brezplačno trplo kosilo, 50 pa proti malenkostni odškodnini- a— Skrajno revna 7 članska rodbina, ki je po del^žiranju našla svo e zatočišče v nekem hlevu in so se je za B^žič Noomnil? številni »Jutrovi« naročniki in čita^elji. se vsem drbrotn'kom, ki so ola sa'i trpljenje staršem in nMhovim otroč'čem iskreno za-hval uie in kliče vsem: Bog Vam stotero oovrni! Obenem pa nrosi še 7a nadalino naklonjenost. kaiti v d~b' veselega božičnega razpoloženja bodo trpel-' ti siromaki na po-manikanm zraka, svetlobe in topl"tp. Darove spre'ema podružn;ca »Jutra« v Mariboru Aleksandrova cesta 13. a— Nezgoda na cesti. Karel Š-nid. trgovski uslužbenec ie na Vodn:kovem trgu zaradi p-ledice padel tako nesrečno, da si ie 7lomiI levo nogo v členku. Z rešilnim avtom so ga prepePali v bolnico. a— Truplo neznanke na ž^eznlškf nrogi BPzu Celja so našli pri km 351.3 na železniški nrogi truplo neznanke, stare kakih 50 do 60 let Na čelu in na levi nogi le ime" el'b~ke ter zevaioče rane. Ker ni imela pr: sebi n^aVh IVin n!t> a n;en° :d°nf. *ete dosedni n!,»o mop" np-ofoviM Na;b*.' eTe za ne«'?^. n' pa učeno, da je neznanka izvršila samomor. Iz Škofje Loke šl— Pristop k S.\J. izredna giavm. skupščina škofjeloškega Slfko.a, k, se je vršna v sci;o.o z.eoer v veiiki d.orani Dama, je ob navzočnosti okoli 2(X) članov soglasno sklenil« svoj pr.stop k Sokolu kraljev.ne Ju»g ►slavije. Po t r.krat nem »zdravo« pre-9to.onaSiedn.ku Petru in odsVtranju d žav-ne himne je b.ia skupšiini zakljojčena š.'— Gospodarski cvf ek Sokola v Škofji Loki, ki š.eje no roa.no 18 članov, se j« zpopoinM z njtn n.ranjem zdravnika br. dr. Jožeta Rinta, notarja br. Seva Š.nka in poJevocfje br. Franca Žebreta. šl— Škofjelc-ška podružnica SPD želi z nov.m letom zbrati v svojem področju vse č.anstvo. ki je bilo doslej zaradi neprklad-nost; sediža v Ssicih nad Ski fjo Loko včlanjeno v razlitn h p^ružniceh Pozivajo se zato prizadeti člmi i-n članice, da v letu 19 0 prij>avijo svoj pristop v Škof jo Loko, di bo organizac ja članstva, ki š eje sedaj 70 članov, v bodoče kompletna: Letna članarina je 25 D n n se z dvoletnim članstvom pri^.bi p-avioi trikratne polo vi'"ne vozne cene na že!ezn:ci poleg ra/n'h ugodnosti, ki jih ima organ:ziranf) č'ans vo s p!rn'osko legitimacijo v ko"rh S?D Škofje! ošika pod-užnica rbsegi škofjeloško okolico, Polrmsko in Selško d o! no ter Škofjeloško gorovje Ko"o na Rititovcu je p-e-vze'o osredn;e vodstvo SFD v svojo oskrbo. Po prenosu oo4ružn ce v Škofjo L-ko je prevzel p-ed cd»tvo nrmesto zaslužnega župštne uprave lepo število Njihovo število 7,nnša v ob"'nah Škofjia Loka. Stara Loka. Zm nec in dela Sj^re točno 80 šl— Mitnica na Plevni, ki je b'"a uvedena pred leti n proti katen so se čule mnoge upravičene pa tudi neopravičene pritožbe se z novim letom po sklepu ces'nega odh>-a odpravi m se bodo dohodki skušali pridobiti po drugem potu. š!— Obe licitaciji poštne vožnje v sme-i Škofja L''ka mesto «1 Škof ia Loka kolodvor sta bili brezuspešni, ker za^di pre-n'z,_e izklicne cene ni bilo nc-benega po-nud lika. Iz Kranja r— Proslava 40lelnice socialnega zavarovanja. V nedeljo ob 9. dopo dne se je vršila prosia\a 40.eintga obstoja boln šk ga m nszgodnega zavaro.anja v S.oven.ji. Pri-red.tev je o g mziral upravnik tukajšnje ekspjziture ljubijansk.ga OLZD g. Josip Cvar, ki je imel na proslavi sla\no3tno predavanje. V jasnih izvajanj h je o.rtal zgodovino, razvoj in »idinje stanje sociainega zavarovanja. Nato je bila sog < sno sprejeta resolucija, ki izraža željo, da bi se č mprej še uvedi o sta-os'no in invalidno zavarovanje. Predavanju, ki se je vršilo v gled iPški d .orani Naridnega doma, je p-isostvovalo lepo število oseb i z delavsk h krrgov. r— Komedija »On in njef&va sestra« je v nedeljo doživela pono no izreden uspeh. Velika g.iedal'ška dvorana je bik skoro razprodana. Zlasiti vel"i'ko je b'Io posetni-kcv z Goren'«ke. Komedi;o bedo ponavljali v nrd:,;o 29- t, m. cb 16. r— Za Slvesfrov večer v Nerednem domu vlada že sedij v vseh krofih veliko za-niir.-51'e. In upravičeno. GcdM ški oder je sestavil program ki bo b*ezdvoma vsakogar za d vjljil. Gtvorieni bodo vsi prostori v Na-C"d!,"iem d emu. Posamezni točke -razen se bodg^enj^ie vršile v vePki n v g^ed^Hšiki^ ch-o""ni. Ni v7pD-cd'j bo opera buffa »Rina^p R:tnr'd n * v l. deja-nu, komi"ni nastopi T-szr h kupl^^tov in nastop indijskega čarovr/ka, B;n Alija. Iz Kamnika ka— Razglas. Mestno županstvo je povišalo z dnem ll. deceir.b-a trikse na vr do-v >d'ne pipe za h šno uporabo od l na 4 Din, za pipe v kopalnVah od l na 4 Din, za stran šča od l na 2 Din, nespremenjena je ostala taksi za vodemete 100 Din. Dalje se ie povišala cena luči za zasebno rabo od l 20 na l 50 D n za kw uro, doč:m je ostala cena za pogon nespremenjena. K'av-niške pristojbine zn govedo so se pov:5ale za g>vedo n'd l letom ood 1 lefom od 3 na 8 D n, za prašiče od 3 na 8 D'n, ne promenjena ostane klavnina za drobnico 3 Din. Z Jesenic s— Akademski krožek na Jesenicah priredi 18. i ari uar ia svoj prvi elitn: ples v vseh p-ostorih Sokolskega dom>a pod pokrovitelj stvom častnega akad.mskega komiteja. Iz Zagorja z— ČeKel trska podružnica v Zapor ju ob S^vi bo mela na sv. Štefana dan 26. t. m cb pol 2 pono'dne s'_oj redni letni občni zbor pn-i g Ašiču na Lokah. Vabijo se vsi čebelarji in prijateflji čebelairstva. Iz Kostanjevice o— Požari v okolici. Na sejmski dan dne 16. t. m. je oko.i 20. ure zvečer priče! goreti kozolec posestnika Jožeta K^-aka v 0.'ehovcu in je v kratkem času popolnoma pogorel. Ko-/o'ec je čisto na samem in j-e izključeno, da bi ogenj sluča;no nastal G. župan je v mraku vidsl sumljivo osebo v bl žin svoje hiše v Orehovcu, a ie mislil da je kak tujec zašel po opravkih Takoj drugi d.2in pa je ob istem času pogorela hiša, — tudli na samem — v Gundi pa i Zai"kah. last posestnika Franca Colariča iz S inove št. 1, kmalu nato pa zopet kozolec in pod posestnika Janeza Stoparja v Zavod h Dne 18. t. m pa je zonet začel ponoči g0ref-i kozolec Jožeta Bobca. posestnika na D -b^h pri Ko«*anie'-'ci. Požar pa so domiči va?"-ni km.Ai zadušili. Vsa okolica, kakor trd me^+ni prebivalci so v ■strahu, d1 se bodo pc-žari n-d'1'evali Sey daj se vid . kakega pomen>a je nočni čuvaj za mesto, pa tudli po va»»h bi d~ma"ini morali vpeliati no"ne sfrfže. ki bi se vrstile po hišah, kaT bi bilo čimprej organizirat1. o— Smrtna kosi. V GW>oMc»h je pretekli ted^n umrla Per?~a Kr:5'of bivša natakarica v gostilni S^verievi. V starosti komaj 25 let jo jc pobrala v k^kem no.0 letu B;1 ic vedno ve-d-ega znaoaia. pošten ter odkrit mož Šalil relo na sn^i+n* -*>steli'. Im^l ie no-vC^d dosti tw'i"'»'lev, ker ic vedno l--1ro d-oh-O TVVV^al 1(1 TVOP^-vd" 7irlo'a Ro- di pristni f».-i«-; v-" oh-"njen najlepši spomin. Naj v miru počivata! Iz Konjic nj— Koča na Pesku pod Roglo, last dravinjske p^-d.oržn oe SPD v Konjicah, je otvorjena in oskrbovana celo leto. Podružnica je cv-cmila sobe z nov,mi pečmi. To je važna z.msko-sportna pc-stOjanika na Pohorju, ker je okrog R.gle priznano najboljši smuča ski teren. nj— Smučarski odsek se je ustan.'rja ki rvm nudi najlepše smučarske nred^le v n"šem okraju p-ecei razvito. Da bi se ustvarja orgi-nVnciiia. ki b: skupno gojila. ;n š'ri1a ta naš najlepš: šport sc >e ustanov"! samos'0'ni smn^a^k' kb"b z o^boirom: prprl-ednk Ga-bron Kari, p^d^-rcd-ed^iik P o K^ac. tain;k Ivo Me:,vr'c. h'ao.1 jn-ik L^-d-vit Gn->is <*o-^-vdir A"tur T*'b*ng :n še dva odbornika. K-liT-b ima pred-sem namen vežViti n.ara-pn-'Te'ati razne z;mr'ko«r!o-*ne prireditve ;n r-redvsem gojiti d~už~bno sk^o-nost, katera nam ravno v tej panegi manjka. s'— več"r S-^-ol martii^t) pr;ffv"ifj «^ves*rov t z j."fco Tvpct-:m spor "d >m l Toamo da bodo ta d>an v niišo sitpjo vsi. k; se h","°"v> nri-merno nosi^viti od starpo« v katerem smo postav"li naš novi Sokoteki d>m. Iz Ljutomera lj— Sokolsko drusvo je imelo v petek 20. t. m. .z.x>uni cbvni zbor. Oo p. .sol nos ti pie-cejsnjOga štev.ia članstva je starosta br. dr. S.ajnko otvoril ob.m zoot. V kratkih besou^h je or.sal razvoj dog dkov zadnj.h tednov, ki so dovcdli do nove vsedižavne . te.o.adne org.m.zacije. Preč.tal jc resoiuci- | jo skupšč.nc jSS ter pred.agad resolucijo o ' prestopu dvušcva v S- ko!>a Kraljev.ne ji_g> s ta v. je, ki jc b.ia scg.asno ,n z od.-bra. a-njem sprejeta. lij— Gospodinje se pritožujejo, da nimajo nikjer p-imem.ga p:ostw:a za pr.mje parila. Periš.e ob Ščavn-ci p- d usnjarno je neprimerno, drugega pa ni. Zato si žsle drugega p-riš.a, ki bi b lo do.olj p-ostomo in imeiio čisto vodo. Na maredajn h faktorjih jc, da tej želji ustrežejo. lj— Kvairni sejem, ki jc vedno eden najboljših, je tudi tokrat b.il zelo živahen Številni kramarji in domači trgovci so pr.šl na svoj račun. Prigon goveje živine n:i bil |>ie-velik. iv t i j— Sneg je pobelil tudi naše ceste in ul ce, toda malokateri hišni lasin k ga &p-avlja s h tJ.iikov; večinoma čakajo, da ga potlačijo pešci, ker ga je potem mer,d? lažje odstraniti. Tu bi morala cbčina poseči vmes ter vporabiti na pr. toz devne predpise za Ljubljano, prilcgodenc našim razmeram. Iz Gornje Radgone gr— Ob p.ihki kraljevega rojstnega dne jc poslala Nj. Vel. kraiju občina n;s.cdnjo vdanojtno brzojavko: »Tška c-bčrna Gornja Radgona si usoja ob priliki rojs nega dne Nj. Vel. izraziti čustva svoje globoke ter iskrene vdanosti. Istočasno .zreka trška občina Gom :a R dgcna svojo globoko zahvalo za modre ufcrepe Nj. Vel., ki so jamstvo za srečno bodočnost naše iepe skupne domov ne Jugoslavije. Naj živi kraljevski dom! Naj živi naši skupna domovina Jugoslavija! Občina Gornja Radg na « Gornja Radg -na se bo udeelžila tudi deputaci-jc, siovensk h obč"n, ki sc bo šla poklonit našemu vlad r ju. Občino bodo zastopali župan g. d"-. Roezio Lenart, odvetnik v Gornji R irfgoni. ter občinska svetovalca gg. Mavric Karel, šolski upravitelj v Gornji Radgoni in Žilavec Miroslav, tovarnar v Gornji Rdgo-ni gr— Družabni ve*er je rrired'!o ni kraljev rojstni dan tukajšnje Dramsko d uštvo v koncertni dvorani na gradu. Spored je bii za ti kaišnje razmere zelo pester .er izve-dsn v popo'no zadovoljstvo. Ob:sk je bil nad v=e z-dovolj:v. Želeli bi, da bi "bilo še več takih prireditev. Sicer nas je pa stric Jaka poto'ažil. češ, da oder d°4>ro in trdno stoji, kar znači, da ni bil postavljen samo za tokr-i* Da je ta večer tako sijajno uspel , pred vsem zahvala g. MuHcrju, ki ie | žrfvrr-al v to svrho orecej svoi;h nTos''h nric. Tud drugi sodelavci zaslužijo vso hvalo. Primorske novice Na Goriškem preživi'a io težke boži"ne dneve. Novi kvestor rd eja preiskave in aretacije po slovenskih vaseh kar na debelo. Zhitraj p—drvi v vas kar'}^«. iz n;e r>o^ka?eir> orožniki, tain poMristi. orC'?n"ški kapetan in pol. poveljnik, prefekturni komi- saT, kakih 25 je vseh skupaj. Zasedejo na vseh vašKih kor.c h h-še .n n hoe se ne sme gan..ti. Ljudje so piestrašeni, ženske m o.ioci jočejo. ZaKaj so pnš.i, ne poved«, marveč takoj začr.o povsod brskati in vse razmečejo. Preišiejo celo hišo, kaščo, klet. hlev, senik, peg .dajo tudi v kad z repo. TJce preiskave trajajo včasih po štir. ure ali pa še več S seboj vzamejo knjige, zem-ljev.de, slilke. foiografije itd. Po goiški okolici so aretirali zad.ije dni nad 50 fantov. Tajni pol -cisti st.kajo povsod okoli in pripeti se, da p>zdravijo domačne, ko se v—ačajo zvečer t dela domov, s stre.janj.m. Marsikdo zbeži, ker se boji preganjanja. Iščijo kdo ve kaj ne dob jo pa ničesar, ka* bi cbteževalo domače. Ali kvestor je pr šdi v Gorico z nalpjo, da preišče znova v s« d2Želo in njeno »drugorodno« preb valstvO. Ka- mu je naročeno, izvršuje z vso strogostjo. Po očali smo o p-žaru na vojaškem letališču pri Gorici. Aretirali so vse ljudi, ki so šli slučamo mimo po cesti, po kateri je promet vedno ve'ik šel je nvpro tudi An'">n Vuk, bivši vodja Čevljarske z-d~'-g-3 v M 'nu. Prijeli so ga, mu grozili z revolverjem ter uklenjenega od edli v Gorico, kjer so ga držali dva dn; in izpustili šele na š'ev lne intervencije. Požar so zakrivili vo;-ki. Tec*n:k »Novi L:st« v Gorici, ki ga je dovolil vladni na"eln'k po letošni h na_,a-mentarnih volitvah, sc strogo d "ži takrat mu d n:h n^vodl Na urednike lista ima p'ko novi goriški kvestor. Imeli so zopet preiskavo. Na goriški orefekHtri so ime'i prosveto-van;e, kaj b' bilo t-eba ukreniti preti b-e-z-poselnosti. k; stalno narašča zlasti odkar so pTOTid'a Rrunnerieva ind-istriiska p»d-jetia. Po d'o'gem razoravljaniu n:so mogli p-Ve-iti nič dr-oegfa kot to. da se obrnejo do dežele in r-b"in, da začno z že do'o5e-n'mi javnimi deli. K"d"r se b-odo zabela, bomo v dali ori grarP^h pa skoro same •r'-gn'koVke delavce. B-e7i>ose'nost je velika r^-di tega. ker reonikolsk1 industrijalci ne puš"ajo industrijskega podviga v novi NoVtfaj in d^bro znanega tr- fn-j-slcprta m>d''etja »ori T'n"etu~no Od takrat da.Tie crVrlniie faro. ki šteie rad osem tisoS d '5 v vaseh. unoVoieni bolebni ž^^nik Grbec. Svoj čas so bili v fari n-rn^č-ni trije dr-hovn"ki. Pr^d meseca je bral novo mi^o domač:n Gri. katerega pa podali v Rme^ke, da bo SMrcP-ra' za r«-^fe-so'ia, dasi bi bil jako rad vstopil v dušno pastirstvo. mpd italnatiskimi krneti V obč;ni Fu'lcchio. ležeči ob istoime« nem jezeru bPzu Firence, je neznan zločinec po noči ustrelil kmeta Masso« nija in rol cija ni mo^*a odkriM storil« ca Pred par. dnevi pa so karabin;ierji cdkr:Ii pri kmetu. Ramiru Fa'orniju re« volver istega kaMbra. s kjkršnim j" bil ustreljen Massoni. Fa1orn:o ie no dali« šem tajeniu nriznfl, da mu je dal orož» je sos~d Prosperi, da ga skrije. Pre» iskava je dognala, da ie Prosperi urno« ril Massoniia. da maščuie nad niim smrt svoje b^ere. Pri pogreb" je na"i» reč grobar Prosperiju zatrdil, da ie njegova bči žrtev čarcd°istva in da io ie začara! Massoni, o katerem je šel g'as no obč:ni, da je čarovnik. Pros speri je deno veriel «robariu in i° nri prvi r>ri'iki ustrelil Mfpsoniia Kakor se vMi cvete v Italiii vraževerno^t boli, Vakor v katerikoli drugi evropski državi. _ Maš je- ki ra-minejo Neki belgijski strojevodja in kurjač sta izvršila te dni sijajno dejanje skrajne požrtvovalnosti in obvarovala mnogo ljudi strašne noreče. Odpeljala sta osebni vlak iz Bruslja, ko sta v polnem diru opazila ob progi zinak, da morata ustaviti. V tem hipu pa je počila na stroju neka cev in vrela para je siknila v strojevodjo in v kurjača, ter ju opekla po obrazu iil rokah. Med najstrašnejšimi bolečinami je strojevodja oosku-sil potegniti zavoro, a preden se mu je posrečilo, je izgub1'1 zavest. Vlak je vozil z nezmanjšano brzino mimo signala in bi treščil brezpogojno v brzovlak. ki je križal takrat njegovo smer. da ni zforal težko ranjeni kurjač vse svoje moči in se SDlazii s tenderia na stroj, ki ga ie ustavil v zadtrem hv>u z nadčloveško mo'č;o. Nato ie 'zgubil zavest in so ga našli nekoi;ko trenutkov ooz-n?ie no'eg str o-'*1 vodja. Oba so hitro preoeljali v bolnišnico._ KDOR 0™ A šit iv TA NAOTrniTfFf Vremensko poročilo Mete«ro»ofk» » f/nhUnn- 23 decembra 1924. Višina barometra Sfl?^ m «S Kraj | V Smer vetr» Barom. Tem?*' tn l>r*na Ot»a»«"anl» • v m in spk. l.lnhttina —1- tO mirno Marihof 6? 6 —2- 9 mimo Zacreb 63 - 2 •5 E 2 Beograd 8. 1< 4 -5- ?6 ESE 10 Sarajevo Onhrtivnlk N 2 Skoplie 1 ' 765-8 • ■6 SoTtt 1 75? 3 fi «0 E 6 <> s « 10 10 >0 6 10 10 Padavin« vrpta tnep sneg sneg snet v mm 'nce vzhaja ob 736 zahaja b 1622. lu— 04. najnižja — 1.4 C. Dunajska vremensl " aoo-e'' za 'orek: N-jamo. možnost, da bo snežilo; temperatura se bo le malo izpremenila, kasneje bo padla. 2a dve sto milijonov dinarjev Bodo $avatevani naročniki „3ufza" v tetu I93O. & Hen$et-etj „£uita" je eCneviC $ $a«a*e»a£niee „.jo m Švico ustavili v Ljubljani, kjer so po lepi igri polni lepih momentov porazili moštvo Ilirije s 5 : 2 (1:2). Ta poraz je za Liub.j.ane prav časten, zlasti ako pomislimo, da so llirjani že vodili z 1 : 0 in 2 : 1 in da je gostom šele proti koncu uspelo pregaziti domačine Sploh opažamo, da naša moštva prav častno zastopajo slovenski nogometni šport, ako nastopijo, kar se sicer zelo redkokdaj zgodi, doma proti močnejšim inozemskim klubom Iz tega lahko sklepamo, da imamo dober mate-ijal m da bi se naš nog imet prav lahko dvignil. Upamo da bomo v prihodnjem letu v tem oziru napredovali, ako ne bomo mnogo svojih sil zopet porabili za nepotrebno prerekanje m ako se naš nogometni šport ne bo zopet izživljal v medsebojni brezplodni borbi med posameznimi klubi. Od ostalih tekom treba omeniti naslednje: Zagreb- Bask : Železničarji 10 : 3, Beograd: Jugoslavija : Jcdnstvo 7 : 2 Novi Sad: BSK : Ridnički SK 6 : 2 Kranj: SK Krani • SK Tržič 7 : 0 (2 : 0) Praga: Sparta : Bohemians 3 : 2, Dunaj: Rap d : S por t klub 5 : 3, Bakoah : Hertha 3 : 1, Vienna : BAC 6:2 Z oz rom na imenovanje komisarjev v beograjskem, sarajevske"! rn subotiškem podsavezu je upravni odbor beograjskega p~d aveza soglasno sklenil, di ne prizna imenovanja komisarjev po JNSu te poziv-lje svoje klube, nai se v bodoče obračajo edinole na beograjski podsavez. Smuški tečaj zimsko-sportnega odseka SPD Maribor-Ruše Kakor je bilo že javljeno, priredi zimsko-sportni odsek SPD Mar.bor-Ruše letos na Pohorju tri smuške tečaje m sicer: 1. Tečaj za za"etnike pri Mar'bo-ski koči od 25 — 31 dscembra, pod vodstvom gg inž Rungaldiera in poručnika Ogorel-ca. Vsi, ki se hočejo udeležiti tega tečaja, naj bodo najpozneje 25 t m do 17 pri Mariborski koči. kjer bosta učitelja pogledala črnuško opremo in po številu prijavljenih razdelila prenoč šča 26. t. m. zjutraj začne pouk V^iboljši pristop je iz Hoč kjer bosta 25 oh 9 pn Lebetu čakala dva osla in en konj radi prenosa prtljage (Nikdo naj ne pozabi mast za čevlje, rez. nogavice in perilo.) Celodnevna oskrba pn Mariborski koči (zajtrk: 6aj, mleko ali kava. kruh z maslom in medum; obed: juha, meso. dve pri-kuhi tn močnata led; južma: kava čaj ali mleko, večerja prenočišče m kurjava) stane D.n 60 Za dijake (zajtrk obed. večerja, preno-išče m kurjava) 45 D n 2. Tehniini tečaj za že izvežbane smučarje na Klopnem vrhu pod vodstvom sa-veznega nastavmka g Tavčarja od 25. decembra do 2 januarja 3. Tečaj za tekmovalce na Klopnem vrhu pod vodstvom g rnž Hanssena od 26. dccembra do 6 januarja Pristojbina za vse tečačila so bMa sprejeta, in od^opnioči odbor je dobil absolutorij. Pri vol tvah je bil soglasno iizvoljen naslednji odbor: predsednik g. Novak, p-dp-edsedn k g. Jesenko, tajivk g. Logar, blagajnik g. Gabrijan, gospodar g Koman. načelnik nogometne sekcije g. Jeršok. Odbor: gg. Erker, Kačar, Blatnik, Kukovca in Klančar. Po izvolitvi novega odbora je b i občni zbor zaključen s pozivom na celokutmo članstvo, naj podpira novi odbor, ki bo zastavil vse sile za povzd go kluba. SK Tržič. V nedeljo, 22. t. m. se je vr-š:!ii revanžna nogometna tekma v Kranju. SK Tržič je nastopil z 9 igTalci. Do 48 minute je brl rezul'at 0 : 0. potem šele je padel 1. Bol za Kranj. V drugi polovici je zaradi blesurc izstopil en član SK Tržič, ter je moštvo nadaljevalo igro z 8 igralci. Končni rezultat 7 : 0 za Kranj. Sodnik j« b 1 ze'o slab. ker se je pustil dirigirati tako od p"-tolike kakor tudi od igTalcev. Smuški tečaj za začetnike. Za začetnike se vrše letos sledeči smuški tečaji: od 25. dec. do 1. jan. v koči na Klopnem vrhu na Pohorju v priredbi SPD Maribor, v Bohinju, hotel Sv. Janez, v priredbi SPD Ljubljana, in v Kranjski gori, v priredbi SPD, tamkaj. Od 1. jan. do 10. januarja v Bohinju hotel Sv. Janez v priredbi SPD Ljubljana, in v Kranjski gori v priredbi SPD Kranjska gora, od 15. jan. do 26. jan. pri Sv. Križu nad Jesenicami. Za vse te tečaje dajo informacije prireditelji ter se lahko vsakdo prijavi ali v naprej, ali pa še med tečajem naravnost pri vodji tečaja Za tečaj pri Sv. Križu sprejema JZSS v Ljubljani ter je treba oddati prijavo pravočasno zaradi omejenega števila sob. Za ta slednji tečaj, ki ga bo vod 1 g. Popa čar, je prijavnina 50 Din, ki jo je priložiti prijavi. Poleg tega je letos urejeno, da bo lahko vsak gost v letoviščih Bled. Kranjski gora in Mojstrana vsak čas dobil na razpolago priliko za poučevanje v smučanju, pr.javiti se je v hotehi. Smuški nadaljevalni tečaj na Pohorju pri koči na Klopnem vrhu 26. t. m. do 2. januarja pod vodstvom g. Tavčarja i r. Ljubljane Odhod učitelja in udeležnfkov dne 25. t. m. ob 13.20 iz Maribora do Fale. odkoder se pride v treh urah na Kkmii vrh Pristoibina za člane zimskosportnega odseka SPD Maribor-Rušc prosta, za druge zhnskosporfne odseke SPD 15 Din, za vse ostale 30 Din. Celodnevna prehrana s prenočiščem vred 45 D n za one. ki ostane** v tečaju na'mani dva dni. — Zimskosport-ni odsek SPD Marihor-Ruše. Smuški tečaj na Travni gori 912 m med Sodražico in Loškim potokom (pol -4 Blc-k) priredi o božičnih počitnicah g Rudolf Bidjura iz Ljubljane. Pouk brezplačen. Oskrba v gostilni »Pri Lenčku« s prenočiščem vred na dan približno 45 — .Vi D n. Skupini odhod iz Ljubljane dne t m. z jutranjim vlakom do postaje Žlebič-Fodražica, odtod peš skozi (5 km) S>dra-ž:co na Travno goro približno 2 iti pol ure. Kdor pride za nami, naj se zglasi v S;>-d-aži-ci v gostilni »Lovrenčrč«, kjer dobi vse potrebne informacije, eventuelno tudi vodnika. Vsakdo naj prinese seboj tudi eno rdejo za slučaj, če bi se nabralo več udeležencev nego je seda i priglašen h. — Snc-gi je okrog 30 <~m. Ob ugodnih razmerah bo povratek s Travne grr-e ?ez B'oke ni S'vnioo na Cerknico z izvežbanimi. I KOŽNI SEJEM se vrši dne 27. hi 29. ianuarla 193» v prostorih velese]ma v Ljubil uri. Kot knp-cl so mfjvlieiri domači in tufi Interesenti. Kože vseli vrst divjačine sprejema »Dlvla koža«, Ljubljana, Vel esejem, d« 25. iaimarh 193«. I733S ■■BHMMI^^Mim^* p-i I Socialno Zavarovanje Malokatero vprašanje naše zakonodaje je v zadnjih letih vzbudilo v najširši javnosti toliko zanimanja in toliko razburjenja, kakor vprašanje revizije socijalne zakonodaje, predvsem socijalnega zavarovanja. Temu m m čuditi, saj to vprašanje živo posega t interesu najširših slojev, delojemalce* in delodajalcev. Manj razumljivo pa je pri objektivni presoji vsega vprašanja, da ee nazori gospodarjev in delavcev v tolikih toCkah križajo in nasprotujejo. Za ta številna nesoglasja leži krivda tako pri gospodarjih kakor tudi pri delavcih Največ debat in prerekanja je okrog vprašanja višine dajatev. Gospodarski krogi navajajo, da prispevki za socijalno zavarovanje itečlko -obremenjujejo produkci-- Savski krogi pa zopet dokazujejo, da ' »bremenitev ni preveč občutna. Večinoma gredo te debate mimo problema. Odgovor na vprašanje, koga obremenjujejo prispevki za socijalno zavarovanje, ni tako enostaven, kakor se zdi na prvi pogled. To je povsem različno, kakor eo pač razmere v posameznih produkcijskih panogah, ne glede na povsem formalno delitev prispevkov na delež, ki se odteguje delavcu in na delež, ki ga mora plačati gospodar. Za objektivno presojanje j« najprej potrebno, da pravilno razumemo bistvo mezd odnosno dohodkov. Mezde so cene za človeško delo, ki eo prav tako kakor druge cene odvisne od številnih faktorjev, samo z razliko, da s© mezde bolj polagoma prilagajo spremembam posameznih faktorjev, ki" vplivajo natnie. Sedanje mezde so se brez dvoma vsaj v panogah gospodarstva, ki se ugodno razvijajo, povsem prilagodile socijalni m prispevkom, ki so vsekakor važen faktor v razvoju cen. torej tudi mezd. Z drugimi besedami, mezde so se v teh panogah ustalile na višini, ki kolikor toliko odgovarja produkcijskim in oddajnim razmeram. Ce ne bi imeli socijalnega zavarovanja odnosno prispevkov za socijalno zavarovanje, bi bile danes delavske mezde v gospodarskih panogah, ki se vsaj prilično ugodno razvijajo, gotovo višje, in sicer povprečno za toliko višje, kolikor znašajo danes prispevki za socijalno zavarovanje. Prav tako bi v primeru ukinjenja socijalnega zavarovanja in s tem prispevkov za to zavarovanje znaten del gospodarjev pristal na povišanje mezd v izmeri njegove obremenitve. Prispevki za socijalno zavarova-nie obremenjujejo torej v številnih gospodarskih panogah delavca samega, in sicer ludi glede onega dela prispevka, ki ga plača gospodar, ker bi bila drugače njegova mezda tudi nominelno višja. Je pa tudi mnogo podjetij, zlasti takih, ki se morajo boriti v neugodnih razmerah. Pri teh podjetjih pa pada breme prispevkov predvsem na gospodarja, ki ie orimo-ran plačevati višje mezde, kakor pa bi odgovarjalo rameram v njegovem podjetju. V "takih* primerih pade tudi na podjetnika breme, ki ga formalno nosi delavec sam. Vprašanje, koga obremenjujejo prispevki za socijalno zavarovanje torej ni tako enostavno. Delitev prispevkov na delež, ki se odteguje delavcu, in na delež, ki ga nosi gospodar, je pri stalni višini prispevka povsem formalna stvar. Zato bi gospodarski krogi pametno storili, če bi predlagali, da sami nosijo vse prispevke, ako se istočasno znižajo mezde za toliko, kolikor znala prispevek delavca. Na stvari se ne bi nič spremenilo; delavec bi dobil izplačano na roko prav toliko, kakor preje, obremenitev gospodarja se dejansko tudi ne bi spremenila, ves račun pa bi bil enostavnejši. Prav tako bi bil efekt obremenitve praktično nespremenjen, če bi se prispevki v celoti od^rgovali delavcem, ako bi se istočasno povišale me7de v izmeri prispevka, ki ga plača gospodar. Če vse to dobro premotri-mo, vidimo, da je tudi ves spor okrog vprašanja. kdo naj plača prispevke, prav za prav deplasiran. Praktično ima delitev prispevkov le pomen, če se prispevki povišajo ali znižajo. Reforma delavskega zavarovanja v smeri poenostavljenja upravnega sistema, odprave nepotrebnih formalnosti, uvedbe stvarne in teritorijalne avtonomije in ekonomične i še uporabe razpoložljivih sredstev je tako v interesu delavcev kakor gospodarjev. Delavci bi morali biti interesirani na tem. da se z denarnimi sredstvi, ki obremenjujejo predvsem njihove mezde, upravlja strogo po principih varčnosti. V interesu gospodarjev pa je tudi, da socijalno zavarovanje koristi delavcu predvsem tedaj, ko je podpore na bolj potreben; zato bi moralo njihovo stremljenje iti za tem, da se najde eim prej možnost uvedbe zavarovanja za starost onemoglost in smrt Mi smo ubožen narod, zato moramo z razpoložljivimi denarnimi sredstvi še bolj ekonomično upravljati kakor drugod, kjer je gospodarstvo na višji stopnji razvoja. Upravni stroški so pri ljubljanskem okrožnem uradu razmeroma najnižji, vendar se v zv.?zi s poenostavljenjem sistema uprave lahko tudi pri nas še dalje znižajo. Ne smemo pa prezreti, da uporabljajo nekateri uradi 20. 25 m celo 32% prisoevkov samo za kritje upravnih stroškov. Tu se ne moremo postaviti na stališče, da nas zanimajo le razmere, 'a vladajo pri nas v dravski banovini. Slovenci moramo biti interesirani na tem, da se razmere zboljšajo tudi v ostalih pokrajinah, ker tako gospodarjenje z delavskim denarjem ne škoduie samo zavarovanju samemu, temveč nam nalaga tudi bremena, ker moramo vsaj sedaj vsi kriti primanjkljaje. Da so predpisa glede izkoriščania zavarovanja preliberalni. nekateri celo liberalnejši kakor v državah z visoko razvito socijalno zakonodajo, o tem gotovo ni dvoma, špeku-lativnemu zavarovanju in neupravičenemu izkoriščanju zavarovanja so široko odprta vrata. Glede na omejenost denarnih sredstev in na okolnoet da nadvse potrebno starostno zavarovanje še ni uvedeno, so tudi nekatere dajatve previsoke. Na zboljšanju teh razmer bi moralo biti delavstvo še v večji meri intereeirano, kakor gospodarski krogi, saj obremenjujejo prispevki za zavarovanje predvsem njihove mezde. Prav tako bJ moralo uprav delavstvo stremeti za tem. da se sredstva nezgodnega zavarovanja nalagajo čim bolj plodonosno, ne pa samo v razkošne palače, ki ne morejo biti nikdar rentabilne. Denarna sredstva naj bi se uporabljala za dajatve, ki so najbolj potrebne. Glede na vladajoče gspodarske razmere ni pričakovati, da bi se v ev?ho uvedbe starostnega zavarovanja povišali zavarovalni prispevki. Zato bi moralo iti naše stremljenje za tem, da se socijalne dajatve prilagodijo dejanskim potrebam in da se ekonomizira upra- va in nalaganje kapitala, finančni efe&t te reforme pa nai se pri neokrnjeni povprečni višini prispevkov porabi za starostno in one-moglostno zavarovanje. S. Visok izvoz v novembru Presežek izvoza napram lanskem« izvoza znaša preko en in četrt milijarde Din. Iz Beograda javljajo glavne sumarične podatke o našem izvozu v novembru, ki je dosegel lepo višino 814.1 m!i'ona Din, doč;m je znašal v istem mesecu pretek. le*a 642.3 milijona Din in v istem mesecu 1. 1927 le 622.4 milijona Din. Napram izvozu v lanskem novembru se je torej ietos naš izvoz povečal za 171.7 milijona Din ali 26.7 odst.. napram izvozu v novembru 1. 1927. pa za 191.7 milijona Din ali 30.8' odst. Glavni izvozni predmeti so bili tudi v novembru žito in les, vendar še niso znani podrobnejši pedatki. V posameznih mesecih tekečega leta se je naš izvoz v primeri z lanskim letom gibal naslednje (vse v milijonih Din): 1929. 19-28 L četrtletje 1310.2 1372.5 — 62.3 april 615.0 4285 + 186.5 maj 533.7 4S1.7 + 102.1 junij 530.2 454.4 + 70 8 julij 621 3 493.8 + 127.5 avgust 1006.2 6938 + 312.4 S3ptember 721.1 692 3 + 28.8 oktober 991 3 666.1 -f 3249 november 814.1 642.S + 171.7 januar — nov. 7143.1 5875.4 + 1267.7 Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, smo imeli v prvem četrtletju v našem izvozu še znaten primanjkljaj napram lani. Toda že v drugem četrtlet se je naš izvoz občutno dvignil in je vse nadaljnje mesece zaznamoval napram lani znatne presežke. Tako se je v 11 mesecih t 1. nas izvoz napram izvozu v istem razdobju pret. leta povečal že za 1 milijardo 267 milijonov Din, napram istemu razdobju 1. 1927. pa za 1 milijardo 272 milijonov Din. V prvih 11 mesecih tek. leta smo namreč izvozili za 7143 milijonov Din napram 5875 milijonom v istem razdobju pret. leta ie 5871 milijonom v istem razdobju I. 1927. Ker se na eni strani naš izvoz tudi zadnje mesece prav lepo razvija in je na drugi strani pasivnost naše zunanje trgovine v 10. mesecih t. 1. padla že na neznatno vsoto 45 milijonov Din, je s sigurnostjo pričakovati, da bo naša trgovinska bilanca za vse tekoče loto aktivna. Vinarski kongres Pred 10 leti so si odlični vinogradniški strokovnjaki in vinogradnki prizadevali osnovati zvezo vsen vinogradnikov države, zavedajoč se. da more le močna organizacija, osredotočena v central koristit: tei v Jugoslavii tako važni panogi gospodarstva. Velik trud pa ni našel uspeli?; kri. za takrat še ni bila dovoli otčutna in nismo našli odziva na Hrvatskem in ne v Sr. biji. Požrtvovalnost vseh, zlasti pa g. vinarskega ravnatelja Puk'avca, je b-'la zaman. Rodilo se je potem vinarsko društvo. Kriza je postala z vsakim letom obču'-nejša in tudi letos ni presfa1a, akoravno srno imeli po vse: držaA'i zelo pičel pride lek. Vedno očitneje se kaže potreba centralne organizacije. Pred krat' im !e bila tozadevna akcija znova zasnovana in tokrat od Saveza vinogradara in vočara za Hrvatsko v Zagrebu, ki mu načelni e baron Turkovič. Za 17- t m. je bila sklicana pred-konfeTenca v Beograd, ki se 'e vršila .še naslednji dan. Na tej predkonferenci so bila poleg že omen enega društva iz Zagreba zastopana: Vinarsko drutvo za dravsko banovino, vinogradnika sekc'ia Polje-privrednega društva v Vršcu, Udružen'b vinogradnikov v Šiben:ku in vinogradeka sekcija Banatskega poljopri"red"ega udru-ženja. Prisostvovali so korferenci tudi na-čeln;k g. Rankovič kot zastopnik S'Sb'ke-ga poljoprivredneea društva, ter dva za» stopnika centrale veletrgovcev z vinom. Na konferenci je bilo sHenieno. da se skliče na dan 17. februarja 1930 v Beograd vinarski kongres, na katerem se bodo poleg strokovnih referatov obravnavna vsa pereča vprašanja vinogradništva. Na dan prod kongresom ra bo sklican ustanovni zbor Saveza vinogradnikov in sad-arev za J" konsumenfci krivdo zaradi visokih cen zgolj na trpovca. Sladlkor. kvas, špirit in se mnoee druge i>redmete mora danes trgovec proda;ati kljub visoki ecni brez dobička in zraven mirno prenašati očitke ozlovoljenih konzumenfov. ki žal niso niti najmanj poučeni o taktičnem staniu. Sladkor uživa do 3 50 Din zaščitne carine na kg ni pa niti za paro cenejši od inozemskega pač pa je pogosto slučaj, da se kuni sladko-v inozemstvu do 20 para pri kg e°noje. V naši državi «e pc-rab' le*no do 10 oSad'arskeea in vrtnarskega društva« v L>nM»ani. Letošnji občni zbor podružirce SVD se bo vršil v so. boto 28. decembra. in sicer ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih ori »Mraku«. Rimska c. 4. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika, tainika, blagajnika in pregledoval, računov: 2.) Volitev: a1) predsednica in podpredsednika. b) odbornikov in oreo gospodarstvo v Ljubli^ni (feo«V. kom:<-ar Ži-gen Alozii sodn;k <\i srd:5"a v Ljubljani, upravnik m-se dr. Henrik Turna. Prvi zbor uro'kov "ri deželnem so^i^ču v Ljubljani 4. januarja, cflas-tveni rok do 15. fe-bruaria. v<*otov:tvoni narok 1. mciT-a). = I"p'ačov."n:e kppcnov državn'h n.^nVev v Linbljpni. Davčna urrava za LnibVano-okolieo od 20. t. m ne izplačuje Več dospe-l:h kuoorov. amorfiriranih obveznic in izžrebanih dobitkov državnih nosovi, temveč nerosredno blafraira firančne direkcije v Ljub''api. Krekov tr"a 21. mi'a t. 1, je ee^aj objavljena v »Uradnem l='«tu kral^v^-o j-^r-^-o uprave dravske banovine št. 12 od 21. t. m. = Valutn<» tož"v» Š-anne in Tnrči>. Od vseh evro^s'"!1! držav iniala dines edino še Š~anr"a »n Turčija vetje ter?ve s evoiimi valutami. španska n®?olikanja valutnih r?.7rn" valuta zadnje mes»co rre^ei oo^nsVa Prod drt*""'mi 3 tedni je finančni funt no'iral še 6—7 turških funtov, pretekli teden pa se ;e ?aradi padca vahite dv;crnil že oreko 11 t"r?'n'h funtov. Turška vlada i« ^odvzela nai°nergičnej-še i^-re^e. Ml^stn^ci svet ie za"a^no nrooo-vedal vse državne in sainou^ravne dobave v ino7."rro'vu in i,o vee devizne pesle podvrgel najstrožji kontrcli. Končna cpn"t?v am»riš?te l"t'ne. Kmetijski urai Zed:njen'"h držav v W"~h?-fr*on'i je ob'avil kfinčno cenitev lo'ošn'0 l?t:ne, po kateri je bi'o pridelanih (v o'"!enri's 10-datki za lo^o 192S>: n""«^*! P05 miM-ki^ov buš'ov (903\, koi-1'Ze ?&>\ ini,;:n-ov buslov (284'n ovsa 1239 miltfonov buMov rži 41 milionov b"š'ov '"42'» m j"č'"ena 207 milijonov b"škv (3G7>. Tudi iz teh c?nitov je naoram lani razvidno nazadovanie pridelka v p5?n:ci. koruzi, ov-u in ječ^oni. = Ucnda tržaško Pan«1«« Po^mercialc Tri-csiina. Kakor poročajo iz Tr.~ta, ie zna^a tni-lan. velobanka >Banca Comin^rciaie Palia-pa< kupi'a večino delnio tr?a>ke ?Runcn Ccmmeroiale Triestinar ki je lotos zaradi polopia Brunner:evega koncema utrpela pre-ce-šiiie izgube in je v svrsa"a-i'e odni. 53'a od deln:5ke firlavnice 20 m:'ijonov lir (od 100 na 80 milionov), nakar je zoret izvedla povišanje r>e;oi-ke Ravnice z i'da:o novih delnic v višini 20 mfiionov l>r. Kavor ee zatrjuje, bo banka šQ nada'ie obstojala kol saunKtoini zavod, vendar bo svoje podružnice v Rimu. Milanu in Turinu prepustila novemu matičnemu zavodu —- J>o'-are. SoIotp" oddelek direkc;ie državnih železnic v L?ub\'»ni spreiema do 28. L m. ponudbe trlede d^ ave inoz^ms^ih revij; s^roiiii odd°u.k do 27. t. m. ponudbe glede dobave 2600 komadov tjostiln-ih obročkov; do 28. t. in. glede oddaje 331 komadov rajnih pil v narekovanje in po-"ravPo- do 30 t. m. rrlede dobave ^rma-■in obročkov in kav*ugaeHh zagostk in 'aklopk ter gipHobav.° ?0 k" shvn'a za ">sne in sno.;r>p le^aie- do 2 ipni.qr:a "lede ' 'r.have 3200 k? i«ffn m^^flflfp materijala; gradbeni oddelek pa do 27. t. m. I ponudbe glede dobave telegrafskega materijala in varnostnega materijala in do 31. t. ni- glede dobave 1200 komadov spojnih vijakov, 200 komadov lesenih ročajev za slušalke in mikrofone. 100 kg suhega drenovega lesa, 200 kg jeklene pocinkane žice, jeklenih cevi, bakra, kositra, pločevine. ž;čnikov itd. (Fredmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 7. januarja ponudbe glede dobave 250 m3 jamskega lesa, 200 m gumijevega fcablja. žice, izolatorjev, ravni)' opor, stropnih ro-zet in držal za Senčnike Bor7R 23. deeemhra. Na ljubljanski borz' ie bil danes devizni promet glede na bl;ža'oče se pramike izredno voiLk, zlasti v devizah Curih (preko 2 milijona), Dunaj in Praga. Tečaji deviz eo črtali v glavnem nespremenjeni, le devize Pariz, Trst in Dunai so se nekoliko okrepile. Na zagrebškem efektnem tržišru je Vojna škoda danes pri slabem p-ometu za m>> len kost por^rstila Za aranžma in kaso je rotirala 43^50 — 435. za december pa je b'ta zaključena 00 434. Med banon mi vredm-^ami so bili zaključki v Poljedelski 00 16 50, v Union baoki po 201 -in v J1vg^-banki po 83. Med industrijsk'mi rH"p:^ji na je bil promet v G,,;1m-nnu "o 185 — 187, v Dravi po 245 — 217 v Dubr-ovaok i po 430 in v Jadranski po 535. Devize in vi>We. L»iibl;ana. Amsterdam 22.715, Berlin 13.48 do 13 51 (13 495). Bruselj 7 8876- Budimpešta 9 8794, Curih 1094 4-1097-4 (10P5 9L Dunaj 79181—794 81 (793.^1). London 275. Newyork 56 12—56 32 (56 22). Pariz 22" 02. Pra. Trst 294 90. Zagreb. T^ndon 274.P0 — 275^0 Now^ork 5« 12 — 56 S'* rariz _ 2^2 «0 Mi'-n 293 35 — ?P5rQ, Ci"-ih 1094 4 — 1^.4 ^m-a»erdam 22 685 _ 2°'45. Periin 13.48 13.51. Dunaj 7 9164 — 7.9464 Pra^a 168.89 do 167.69, Budimpešta 9 8634 — 9.8034. Efrkti. LiubPana. Celiska 170 den., Ljubljanska kreditna 124 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Ru5° 2o0 - 260 Zagreb. D-žavne vrednote: Vo:na škoda aranžma 4^350 — 435 kasa 4^3 50 — 4~5. za december 434 — 435, za februar 408.5 — 410, -'n^esticijsko 85 — 85 50. agrarne 51 75 — 5° 50; bannae vred-o^e: Praštediona 910 — 915 Union ?0I — 202. Jutfo «3 — 84. Kreditna 91 — 103 Zemalnska 125 — 13Z S -pska 157 D"n. Ljubii>ansika kred ^na 125 den.. Poljo 1650 — 17: industrijske v-ed-n"'e: Nar. š"ms:ka 30 d~n„ Girtm^n 185 — S'av-Vs 90 — S'avon:'" — ^>00, Drava 240 — 247 50 Vevče 132 din., Du-bror-a^ka 430 — 435. J?dra-^ki 530 — Beog-od. Vrvna škod^ ^450 _ 437 50. zaklhr"ki, za f^bru^r 409 50 — 411. investicijsko 84 zaklj., a gara ti e 5250 zaklj. UIU^UVIIO (I Hmeli -f- Na žafeškem hmeljskem tr$u se ie tudi pretekli teden p-i čvrsti tendenci živahno kiTpi-rvalo. Dnevno je bilo prodan "h okrog 270 — 300 stotov. tako da je ty-od - ja vsega tedna dosegla 2000 stoto"'. Sredi i; ži-^eški hmelj so plače^i po 525 — rtX) Ke. prvovrsri pa po 725 — 750 Kč. Ponudba je slaba in so producenti za zadrie še preostale pr-le zf!~ge letošnjega hmelja dvignili zahtevane cene. -1- Na n"rnKeršk»in hnreI!sV«»m trgu je znašal pretekli t~1on dovoz 300 bal prodanih Pa ie b''lo bal. Dovozi so ž° pričeli p-.^nš^ti in tudi »roTpe* io pričel nazadovati. Povpraševanje je bilo predvsem za ^aPertausH hmeli. ki se je n'ačeval po nes^remon'i?nih cenah-.cd 40—90 mark za 50 k". Dobri srorsVi hm=lj r>a se je trgoval no 40- 55 mark. Na tranzit^°.m trž'55u je bilo rrodr.nih o^rog 9"0 s+ot^-v. Nekaj sa-vinis'*ega vm°1ia je bilo prodanega po 25 mark za 50 kg. V'«m -f- Vfnsfti sejem ▼ Iranjkovcih. Vinarska zadruga v Ivani''ovc;h je 10. t. m. priredila svoj 5. v i no.Vi sejem. Prireditev ki "O je otvoril sreski poplavar dr. Bralina, te v vsakem oziru leno uspe'a. Priiavljetr'b je bilo od pop-es^nikov 86 vst vina letnika 19°9. 44 vrst letnika 192S in 7 vrst s^areiših letnikov, skupaj nekaj nad 40^0 he,-*'"*,-ov. Vsa vina so bila ori^-^na v rrr !o Putr-tm^rskih vinpor^fih itier so bila bro^h'bna. Se-'em je bil od inter? sen'ov dokaj dobro obskan ter v vsakem oz ru dobro orTan;z:ran. Čeprav na vin skih sedmih ni tako. kakor na drugis soj mih. da bi se vse lmoSijo takoj sklenile in T>r'de do kunčije šele pozneie na podlagi pričet;h razgovorov, vendar je bi'o na sej-ipu takoj prodanih 440 hI vina. Cene w> fil^ro v;no (letnik 192^^ s.'« se trbale med 6 50 9 D!n, za letnik 19°9 pa od 9—.14 Din Prinomn;ti pa ie, da cene 10—u p;n /a WoVnii izbirni pridelek gib^eio na tej višini res le za prvovrstne kvalitete. Ja5ca 4- S t rž"'a jr.jc. Po zadn'em nazadovanju cen v zvezi z m^eiš-m vremenom, ki je znova omo-'o""'o pirod -kcijo. se je zadnje dn; z niastmom zime pojavilo zopet čvrste'še razp-'"žen;e. N~^'"one cene, k; pri nas p-ed kratkim n^d1? c^'o na 1.30 D'n za k^mad. ?o zonet v?š:e. Na berl;ri-sk"m t-žrš?u jaic so preteklo soboto neri-r"i-"gos!wn~'--a »a'ca p^iTpmenieno 14 do 14 in p"7! pf. za komad, kakor v predhodnem tednu. ?iv:r. hi U « v Krep'^' (23 t. mP-ig->a-n'h jo b;V> 5 b"Vo\'. 49 voVv, 39 krav, 5 telic.. 2 te'eti, 29 nr-aš -e" Ce"e so b'.'e za ^ '-že: vol-' T 10 D. 9: 7 krave I. 8, U. 7. \2 >-m5'oi D:n P-'«"č-' za fV>0 Dr-o za komad. Dogon je bil zaradi božiča slab. T oc + LiiiU:an'k« borza (23 f m.) Tendenca npr,r>remen«eno mlačna. Z"r1-Fuč~n'h je bMo 34 vagonov, in fiic^r 30 vagonov bukovih drv. 2 vagona d°sk (smreka. i<»U'a> 1 vagon oslia in 1 va^on bukovi'- hl^ov. Povrašo-vanie ie za 'etvce (smreka ieP a. v rred-i-sani'' dimenzijah), krnMce (smreka, jelka. 12 — 24 mm. 10 — 30 cm *nrine vora-ne), za l?Oo kemad^ brzoiavn-ih drogov 'smreka 'olka. bor 7 in deloma 8 m orani Qr na vrhu 9-I1 rm^ '»r ra 6 ''o-malov 'r^piov c^i og;oo 0 J 1« «0 m d"'';ne, kcmpletiranih z merkantilnimi tra-mi). »to -L žitni trg (23. t. m.) Po obJutnem cu cen v petek se jc pšenica na ch.caiki bo-zi v soboto zopet precej okrepila io sicer od 115 Ji na 121 V4 centa. Tudd evropska tržiš5a, kjer varjacije cen v zadnjem času niso tako občutne kakor v Ameriki, so bila nekoliko čvrstejša. V B d mpešti je danes pšenica za mare noti~>s'!a 23.34 napram 23 29 v soboto. Pri n^s pa je položaj ostal v glavnem nespremenjen. -r Ljul l;an ka borza (23. t. m.) Tendenca « žito čvrstejša. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenira (slovenska postaja, mlevska tarifa. plač. 30 dni): baška 79 kg 245 - 247.5; 78 kg 242 5 _ 245: 77 kg 238.5 - 2405; sremska 77 kg 235 — 237 5. slavonska 77 kg 227 5 - 230: moka: ,0< franco Ljubljana 370—^75; koruza: baška umetno sušena 185 —187 50 po m'evski tarifi 180-182 50. času primerno suha 157.50 _ 160: "^"len: PaM0< 300 — 310; »2« 275 — 280; »5t 235 — 240- ?6«r 185 _ 190. Otrobi: baški in fcanaSki 90 — 95. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Proslava kraljevega rojstnega dneva je bila tokrat združena z božičnim obdarovanjem revne šolske m'.:dine. Po sv. maši se je vsa šolska m';idež zbrala v okrašenem razredu, kjer je oigraila malo božično sliko. Po miTni igrici pa j« bila šolska mladina obdarovana s pecivom in šolskimi potrebščinami, a 56 naj-u'b:iiiTiejših je dobiio čevlje, obleko, perilo in drugo Misel n pobudo bcwiCnici je dal tukajšnji učiteljski zbor, ki je s pomočjo mnog h drugih dobrotnikov lahko izvedel to elevečansko delo. Priznanje! Vsem, ki 90 pripomogli k uspehu, najtopleja hvala! SODRA21 CA. Poklonitvene deputacije v B~-.-g.ad se udeleže kot zastopniki sod.aške obč ne in trga župan E\ gen Ivane in čkmi ab-injke uprave Josip OberstaT ter Franc MlkoMč. — Dne 16. t. m. je imel prosvetni odsek Sokola poslovilni večer br. V. Rup-nlka, ki se je ves čas svojega službovanja ▼ našem trgu udejstvoval na kulturnem polju. B.l je društveni pevovedja ter načelnik prosvetnega odseka. Pri njegovem odhodu r»a novo službeno mesto mu želimo še nadaljnjega uspešnega udejstvovanja v Sokol-st\^u. — Prostovoljno gasilno dvuštvo prlre-d na Štefanovo ob 7. zvečer svojo društveno prireditev z raznimi šaljivimi nastopi m plesom v dvorani pri tov. Siarcu. Celokupni dohodki so namenjeni v svrho nabave nove motorne brizga)ne. FRAM. Naša šola nam :e na oba državna praznika nudila izreden užitek- V nabito polni Turnerjevi dvorani so otroci obakrat uprizorili dve krasni igrici. Po ljubkem uvodu teh malčkov smo se divili ra-jajočim vilam ter zlasti še nastopu njihove kraljice, ki je napovedala svobodo trem tu-gujočim Jugoslovenkatn ter predstavi ala vstajen e Jugoslavije. V drugi igri je nad vse prikupljiva babica skrbno razlagala svojima vnučkoma junaštvo in napore naših osvoboditeljev. V zadn em dejanju so pa nastopila krasne zvezde, ki so nam klicale v spomin trpljenje srbske vo ske na potu preko albanskih gor. In če smo ob tem slikanju pri navzočih možeh videli solze v očeh, je bil to dokaz popolnega uspeha prireditve. Pač je bilo treba mnogo truda za izvežbanje nad trideset otrok, ki smo ji.i v raznih vlogah videli zda; med divjim skalov em, zdaj v borni hišici in zdaj na zvezdnatem nebu, a mi bi jih gledali še in še, otroke na odru. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Urcmftefcstvo oseovrae SJie se zsAv-V-i.e tii':a;šu.B ženski po-jš-cienw Scircjii za velri-odcšcn 4es 800 D;'m, kater« pcTj-ti za bcžlžjiloo revnim šci&i^iin oteo-iom. Prisr-č™ bvoia! RAKEK. V nedeljo z/v-eder i-e priredPlo ScAot-sko diruštvo na R^.kclku p.i3i_i,rTi..i vaCcr svo;«-mn pcdataTcsti br. RnaoSa in njetevi gospel ocprctgf, M ct'lha.>:ia na mM sJražbera mam v Ljubi/-00. Kako h'ta c^ihajajcča na Ro&c.kn prjJ-JbVcca, (:isa«s4 ta v«čeT, ta" je Mi m*-ooStJ-.iTi-o c>b:«tei. VVsto napfcn.ic *e i v Lj-irNjsm-i uepeihov. V imenu krajevneiga Soh sVega sve;!a se je pcsi-viil gosp. MIs^gt . Nv.-tov oaurestoft wvranTte!.j g. CšWc se tm ie raliva-VJ v rnt-n.a šote in p*VnTsiva ter sa pozval, da v mdre&t zapečeno dWo. O-isp. <'t. KaaJru-ec iz Ceavw'ce se »e S5xminial z2«'-t-g za onkos-ter, kan in <*'-5a. V^ek -e ra dose.?^ sr^P. dr. PcdgorriTc, k,i se * pe«VA-il ke* rov mvdn-šen čchei'-3r od odfrafaVNSe^sa 5eheV>ir4:a aSf^.vu Še ei^rat, nf.'-Tt:sriine'&a zalivate za vse. Vama pa sreJro prJiodinjost! BREZNICA. PrzhTmo vse čVme Vc»Vfi'--ses.v-r.kom v Verdn. ket rrcds«in;l-oi v V-t^rh rv>< W Ma mera vseh v v>'m pa« bha$a$o v drugih deželah Božično presenečenje ke in smreke uporabljajo Angleži kot dekor božičnega večera bed čo palmo, simbol Kristovega trpljenja. Poleg tega krasijo svoje domove z zimzelenom, lo-vorjem in cipreso. Posebno spoštovanje uživa tudi omela. parasitna rastlina, znana že iz nordijske mitologije, kjer je zelo češčena. Omela daje vsakemu moškemu pravico poljubiti žensko, ki sede ali stopi pod njo. Na Španskem, kjer kpi v ljudeh južna kri. se obhaja božič zelo hrupno in bučno. Kastanjete tleskajo. pavke se glasijo in grmijo bobni. Ljude. na se vrtijo v parih kakor da bi ne bil božji, ampak peklenski ples. Svojevrsten običaj je doma ponekod v Rusiji, kjer se mladci zaročujejo pod jelko ali smreko. Vaške lepotice se zberejo pri županu. Vse so zagrn ene s ko-preno. Tja pr dejo kmalu tudi fantje. k: si izbirajo dekle. Fant se prikloni pred tisto, ki se mu zdi najvrednejša Nevesta privzdigne pajeolan in postane s tem ženinova zaročenka. Tudi Turki imajo svo e božično s'av-je. Splošno znana je božična po:edina. ki se začne čim se zablišči na nebu sedem zvezd. Na mizo prinesejo okusno pašteto iz buč. pečeno na olju. V Carigradu s,+o:i mala sirska cerkev, in v niej se vsako leto za božič zbere izbrana družba vernikov, k; Drebi:e:o tam vso noč do zore s sveče"'kom ter se razvrate okrosr grmade Vsak iz družbe oo-na ermado iz dračja vcico. To snominia na Dastirce v Bat'ev,emu. ki so zmrzovfl' ;n s° ereli ob o?nju. ko so jim oznanili Jezusovo rojstvo. Nailepši pa je nedvomno Drasnk Zve-ličarjevega ro:stva v B^tleh^mu Tam se zgrne na t:soče in desett:soče romarjev. ki gredo v procesrah k Božjemu grobu. Vso noč se vrše molitve m maše in iz č1ovešk'h erl se razlegajo radostne nesm' kakor so jih peli pastirji pred dvat;soč leti. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno aimA prašek za pecivo Kadar zagorijo na božičnem drevesu hičke v kočah in palačah in se začne mešati vonj voska s prijetnostjo marcipana, oranž in jabolk ter se oglasi v zbrani družini pobožna pesem »Sveta noč, blažena noč...«, takrat obnavlja človeški red praznik Zveličanevega rojstva, praznik, ki je nanj marsikdo čakal vse leto. Ta praznik združi v krščanski družini člane z vseh vetrov, male m odrasle, popotnikom se pridružijo i tujci, goreči verniki in hladni dvomljivci. Nekaj posebno skrivnostnega je v tem preprostem božičnem veselju, ki je kakor povsod, tudi v naših krajih sprožilo toliko intimne poezije, da jo je zajela narodna pesem v znanem pripovedovanju. kako je izšla zapoved cesarja Avgusta, da se ima popisati ves svet. Marija in Jožef sta šla po svetu, dospela v Betlehem, iskala prenočišča, a ga nista našla. In Marija je potolažila Jožefa: nerazorani zemlji. Prišla je jesen s kratkimi. čedalje krajšimi dnevi, dež je lil tn megla se je vlačila nizko nad z;mljo. Vse to je obupno pritiskalo na človekovo dušo, ki je bila potlačena in pobita zlasti tedaj, ko je nastal mraz in ie solnce sijalo kakor skozi ledeno ploščo. Ljudje so se bali, da bo ugasnilo in da bo z njim vse življenje vzelo konec. Tedaj pa se je zgodilo čudo: dan se je zooet začel daljšati, svetloba je premagala temo In ljudje so začeli veseli prižigati ogenj, plameni so žarko švigali proti nebu in človeka, ki je malo prej obupaval nad živPenjem, je zopet prevzelo veselje do bitka. Razmeroma zgodaj se je uvedla navada božičnega obdarovanja. V starh čas'h so si pošiljali takšne darove le samostani. Soekli so praznene kolače in so jih izmenjavali med sabo Kolači so b:li Drvotro iz moke in medu. šele po^"e:e so iz njih nastale dandanes v vsaki hiši znane ootvice A tudi to obdarovanje ima svoj izvor že v ooeanski dobi. ko je imela vsaka rt^la svoj v*-č°r obdarovani Naš M'k'avž in naš° Mart:novo bi lahko primerjali s tistimi šeerami. Duša božiča je povsod Božiček ali Ježušček, ki pride za praznike v vsako družino in obdaruje njene člane. A poleg navade obdarovanja so se ohranili v posameznih deželah še drugi običaji, ki imajo deloma svoj izvor tudi v poganstvu. Na Češkem je n. pr. velja'o ponekod na kmetih pravilo, da je na sveti dan prepovedano jesti meso. Zato pa mora priti na mizo riba. Na Kranjskem se je ohranilo sporočilo, da vidijo otroci na božič odprta nebesa. Na Kočevskem je vladala še nedavno vraža, da kdor ugleda ponoč1' opolnoči na polju ogenj, lahko najde zaklad. Da Oh, srečna ta noč, Bog bo dal pomoč! Potem sta stopila v revno štalico in človeštvu se je rodil Odrešenik. Jezus je majhen, pa je svet, ker je odrešil celi svet, ker je odrešil celi svet, s svojo krvjo. Tako poje narodna pesem, ki je večna in prehaja od roda na rod po ustnem izročilu. Da pa proniknemo v to poezijo, v skrivnost Jezusovega rojstva, se moreno v duhu podati v davne čase sive preteklosti in se vsaj malo uživeti v duh paganskega človeka. Takrat so še neizmerni gozdovi pokrivali našo zemljo, ljudj-e so živeli mnogokje od lova, divjih korenin in sočivja, ki rase v pusti pa to doseže, mora vreči v ogenj venec rož in poškropiti goreče mesto z blagoslovljeno vodo. Daleč po s^etu je tudi razširjena vera. da tisti, ki na sveti večer pokl:če hudiča, lahko doseže izpolnitev vseh svojih želj. In kdor v sveti noči na križišču vl:va svinčenke ter pri tem ne zine besede, ie 'ahko p.gu-ren. da ne bodo krog'e nikoli zgrešile cilja. V nekih krajih tudi še vedno živi navada, da mora kmet sosedu ukrasti šop slame — da ga v novem letu ne bodo boleli zobje. Različne dežele pa imajo svojevrstne običaje. Tako je n. pr. na Angleškem središče vsega veselja nak pek ali puding. V mnogih krajih se pripravlja na-kipek z velikanskimi hrupn mi ceremonijami. Župan ima pri cem mnogo posla in glavno — kuhovnico. Mesto naše jel- Božična procesija t Betlehemu Christmas puddlng na Angleškem — angleški župan pri božič nem naldptku Med življenjem in smrtjo v Alpah Planinci, ka jih je sneg pokril s 30 cm v'sc;ko odejo — Nevihta od treh popokane do pomoči — Dva živa in en mrlix — Padec v 50 m glo&otk prepad — 60 ur v snegu in mrazu — Smrt ž&nje le malo dušne Za razvajenega kulturnega človeka, ki ni bil še nikoli brez štrene, je pieno-čevanje na prostem strašna reč. Ta strah gotovo povečava pripovedovanje potn.kov, ki so kdaj bili pnmorani ustaviti korak tn položiti svoje sosti v vodoravno lego kakor je nanesel slučaj. Ljudje pa se boje tega bolj kakor stvar zasluži, ker ne pomislijo, da Je pametnejše leči, počivati in dremati kakor pride, kakor nadaljevati pot v gotovo smrt. Odporni planinci, k: so v svoiem življenju zmagali mnogo štrapacov in mraza. preneso v tem oziru naravnost neverjetne reči. In treba je pripomniti, da jim prenočevanje pod miPm neborr običajno niti ne škoduje. Znan e slučaj treh Monakovčanov. ki so "ležali na vršac Meje v Francoskih Abah in i:h je Dri tem zalotila nevihta. Zasoii so kaW delavci do trdem, napornem delu Ponoči ie začelo snežiti in kosmi so naletavali ter iih Dokrivali kakor debela ode;a. Ko so se ziutraj zd.-ami!i. 50 ueotoviH da irh ie sne? ookril 30 cm v'.«n-ko Otresli so sneg raz sebe 'n za-ča'; seston proti mž;ni — ter ea dovrši n^nolnoma uspešno brez najma liže nocr'-h°l>i. Na Matterhornu so doživeli podobno usodo trije planinci iz Nemčije. Od.';niii so v prvi polovici avgusta prot' xu. Naootili so se proti koči na Matterhornu. Ker pa so prepozno zapustili ho- — Kako nai ti ostrižem lase? — Tako kakor mojemu papanu: naredite mi luknjo v sredni. tel, so dospeli ob mraku komaj na Col du Lion, kjer so prenočili prvič. Naslednji dan se je vreme poslabšalo. Toda ozrli so se kvišku in so videli, da korači pred njimi neka dama z vodnikom. Odpravili so se naprej in v dvoh urah dosegli italijansko kočo. Vreme se je medtem zjasnilo. Ob dveh popoidiie so se že bili približali lestvi iz vrvi. Nebo pa je začelo temneti. Položaj p'd-nincev se je trenutkoma poslabša!. Ker pa so že bili onstran razvpitega Tyn-dallgrata, so sklenili, da ne odnehajo. Upali so, da bodo po lahki zermafski poti brez posebnih težav dospeli v dolino. Ko pa so se jeli oprijemati vrvnatih lestev, je izbruhnila nevihta. Brila je burja, lil je dež in padala je še toča. Bučanje je bilo tako strahovito, da ni bilo mogoče razločiti glasu nesrečnih turistov. Vihar jih je majal in jih je hotel kar odtrgati od skalovja. Le z nai-več'im naoorom se je trojici posrečilo '7taVnit: kotiček, kier so b;li nekoliko bolj zavarovani pred besnečim elemeo- Nevihta ni pojenja'a od treh popoldne do polnoči. Neprestano se je bliskalo n strela je večkrat ošinila tega in onega izmed trojice. Majorja S., ki je pozneje umrl. je enkrat tako oplazila, da ie delj časa nezavesten. Vse tri pa je tresel takšen mraz. da so dvomili, ali bodo učakali naslednje jutro. Jedva se je dan zazoril, je že začel naletavati sneg. Cez nekaj časa se ie spremenil v nevihto Potegnil ie oster severnik, tako silovit, da ie kar grozil raztrgati planino. Planinci si strašno zmrzovali. Obleka jim je že ponoči or;-mrznila na telo Nihče ni upal, da S3 vrne živ med ljudi. Napredovati v takšnem viharu ni bilo mogoče. Med 10. m 11. uro ;e major S. postal nezavesten. Že zjutraj ,e bil nekoliko apatičen. Ostala dva tovariša sta ga skušala s vsemi razoo oži;iv;mi sredstvi spraviti na noge. a ni šlo. Siromak je čez nekaj časa mirno zaspal. Ob treh popoldne pa je oii že v večnosti — hladen kakor vrems, ki ga je usmrtilo. Tovariša sta gledala zdaj dobesedno smrti v obraz. Prešinil ju ;e strah, da se bo zgodilo tako tudi i njima, če bosta popuščala in ostala na mestu. R2Z-govoriia sta se in priš'a Jo zaključki, da je prijetnejša nagla smit v padcu čez skale kakor takšno počimo umiranje v mrzlem zatišju. Z nioopsnun pogumom sta prijela za jledene e kline lestve m krepko, kar se je da .o. privzdigovala roke in prekladala noge. Ob šestih zvečer sta prišla na vrh. Potem sta se jela spuščati navzdol in sta dosegla v mraku »ramo« gore. Tam sta prenočila v tretjič. Tisto noč je snežilo kakor bi hotelo zamesti ves svet. Toda sneg, ki je padi1, jima je bil tudi v obrambo pred mrazom. Čuval ju je pred zmrznenjem. M oži sta počakala do jutra in čim se e zdanilo, sta jo vsekala naprej ter prišla z močnimi ozeblinami do ljudi. V Schwarzhornho-telu so jima, domala izčrpan ma, nudili prvo pomoč. Kaj neprijetno prenočišče so imeli tudi trije alpinisti na Schalligrat i v bližini Weisshorna pri Zermi:ta. Ta doživljaj je obenem priča, Kij vse prenesejo ne da bi obupali utrjeni in izšolani planinci. Dne 7. avgusta ponoči ob d ^eh so se odpravili na pot. Hoteli so prepie/ati južno steno gore brez vodnika. Tej nalogi so bili sicer dorasli, anipait r -zave. ki so se pojavljale sproti, so bi!e tako mogočne, da je bilo napredovanje mogoče le stopnjema. Šele ob šestih zvečer je bil dosežen cilj Schaliigrat. In dokler je bilo svetlo, so hote'i alpinisti izkoristiti tudi to priliko ter doseči prenočišče na gori. Tedij pa se ie vzdignil vihar m se jim postavi, po robu. Ker so bile flanke silno su n.e ni bilo misliti na to, da bi se dale premagat? »Vi verjamete, da so poljubi strupeni?« »Ne vem... nikoli še nisem bila.. »... poljubljena?« »ne — zastrupi ena •..« ' z ovinkom. Morali so jih preplezati. ;n sicer v popolni temi. Planinec, ki je dotlej hodi! v sredi med možmi, je prosil, naj ga pust?- naprej kot prvega. Ko pa je bil že 25 n i visoko na skali, mu je od;jo /ed u ne-1 srečen prijem. V strah in grozo vseh tovarišev se je zvrnil z 'irb:om nazai. Bil je pa privezan na vrv, in sicer z dvema koncema. Tovariši so nas!onili te vrvi na skale. Toda ena iz-r.ed vrvi ni bila napeta, in zgodilo se da ;e zdrknil turist še za 25 m nižje. Pr: tem se je pa druga vrv utrgala. Ker pa je druga še držala, se je nesreč i-k iahko vlo-vil na neki polici v prepadu, 50 m globoko. Kljub temu, kar bi vsakdo pričakoval, je ostal pianinec v 50 m ginb.iki zaseKi prepada živ. Nasprotno, zavedal se je vsega, kar se je zgodilo Li je iijei nov konec vrvi. katero so mu pomolili prijatelji navzdol. Utrpel pa .e vendarle težak kostolom, in >icer / bedru nad kolenom. Zlomljena nogi .e nihali sem in tja nad prepadom. Da bi v tem stanju potegnil tovariša k seo,. na ro planinci niso mogli niti misliti. Sami so namreč imeli jedva toliko prostora, da so se stiskali na njem. Zr.o sli pa z vsem pridom izkoristili vrv. Poregnili so z njo ponesrečenca najprej na boljši prostor in so ootem še sinu piev.dno šli do njega. Tako je minila prva noč. Ponoči so daja'i signale za pomoč m rešilni klici so se nadaljeva l tudi ootem. ko je napočil dan. Udgovcrt pa ni bilo od nikoder. M.slili so že, da bodo njih klici ostali brez odzivu. In ki ie postalo njih stanje >bupno, so videli, da ne morejo prav za prav iiapre; ne nazaj. Ampak ranjenega to/anša mso hoteli ostaviti kruti usodi. Ko so tako ugibali kaj naj store, ugledajo visoko nad seboj nekaj planincev. Smat-au so iih izprva za rešilno eksped;c:jo. To ih je navdajalo z novim DOgumjm. da trdovratno vztrajali še nadalje pri ranjencu. Domneva, da se nahaiaio rešitelji že blizu, pa je bila nažalost 'abvt. Turisti, ki so korakali proti vrtu \Veisscion,a, so pač bili slišali klice n.i pom »č. a ko so nastavili daljnoglede, mso megli o.i-kriti ničesar in so nadalk^v i'i svojo pot. kakor da se ni nič zgod 'o Vide" oiso ničesar zaradi tega. ker so bi'.i naši turisti z nesrečnikom vred skriti za skalami in še tam zasenčeii. Prišia pa ie vrhu tega še nova smo *. Nista' je vJ-har jelo je snežiti in v te n vremenu so morali planinci prebiti drugo kruio noč na prostem. Naslednji dan je zopet prinesel vfer in sneg ter celo vrsto neviht. Upan e, da bi prišla pomoč od zgoraj, iz koče na Weisshornu, je domala popolnoma izginilo. Siromaki so bili že tretjo noč Volnene nogavice po i ajnižjib cenan pri J. Hdfier, Miklošičeva cesta izpostavljeni zmrzovanju in drugim .ie-pruiKam. Ker so bil mokri do Koze. je bilo tret.e prenočevanje na prostem tem strašnejše. Baš tisto noč je pa prišla v bližnjo zaščiteno kočo rešilna kolona, oPSio e-ča iz desetih izvrstnih mož. Poslai jo je bil dr. Seiler. Tej koloni se je oosre-čilo, da .ie v dveh polovicah dosegla ponesrečenca in njegove tovariše. Ti ljudje, od prvega do zadnjega preizkušeni in nadvse utrjeni planinci, niso mogli zapopasti, kako je mogla družba v takšnem položaju vztrajati in vzdržati toliko časa, posebno še, ko so bili sKoro vsi brez pelerine, odeje in tudi skoro brez živeža. Reveži so vzdržali v besneči burji, v ostrem gorskem mrazu n nevihtah blizu 60 ur! A kljub vsi izčrpanosti so imeli zdravi plan nci še toliko sile. da so lahko izvršili sestop s planine skoro brez tuje pomoči — iz-vzemši seveda one?a, ki je imel zlomljeno nogo. Toda i ta ie bil raz>meroma do-bre volje. Privezali so ga bili na dolge palice ter ga po njih podajali iz rok v roke. Turist, ki si je bil na tej turi zlomil nogo, je popolnoma ozdravel. Da. ko ,e okreval, je hotel ponovno videti, kje se je bila zgodila nesreča, ki bi ga b;la kmalu stala življenje. Prišel je res do usodnega mesta in je moral ob tiej oti-liki zooet trikrat prenočiti na prostem. Da se je stvar tako srečno iztekla, za to pa se imaio planinci zahvaliti ne le svoji utrjenosti in žilavosti. amoak *;adi svoji energiji in volji. Zakaj če bi b;ii obiroal' tedai. ko so pnčakovali Domo-či. bi iih našla rešilna kolona gotovo — mrtve. J«, PpH-Tt« — Veste, jaz čakam na svojo žono, ki tekmu e zdaj z odmevom, kateri izmed obe.i bo imel zadnjo besedo... Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-n h in sn žnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko. Kupite še danes "Brapea" vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši! TRAPEZ /190 6\ •t ALLEGRO f f poenostavlja v enem aparatu specf'a'ni kamen za britje in jermen za glajenje. Ostri avtomatično vsak nož za brlt.e. PospdSuie dnevof ed nstve' o nrn je br<-z bo eč n V uporabi orevo 600 ooo komadov Ponikifan «10 Din ♦rn« iaki.an 155 Din Dobiva se povsod. I2?64 Najlepša in naj koristn jša Ifft klavževa in božična darila so šivalni stroj Oritsmer in Adler tr pisalni -tro Uran i a. Telefon mi jos pm, umu poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ve C etna garancija. Zahteva te ponndbo. 'J0factffo* 16937 dstrani vso ae&stost m<>»>iJ« spuSča ie peje 'dečtco noso m t roso Na ca htevo smo razposlali okok J0U«i po >kuin)ib ouilic ter oa temelju tega pre ie!j mnogo pnznamc is aad iO (KK naro SI. Ne verujte otkomuf ampak tahte vajte brezplaino puskusn« ouSčico. da * prepr tate PoSItemo Vam to brez j'a6no. ako nam ooiljett n MroJke % tnamkah Dm 2 — Orirn»'nr »rmelai« >uifitce dobite po cem od Din IS.— \ /sak- boljls strokovni trgov mi S poŠt« joSIl«: 112-a Apoteka RLUM Suhotica 3. travna daiiCa $a iie in SSCcvo teto •V-eJika izbirna: posteljnine, preprog, namiznih prtov, pregrinjal, Hnoleum (Š0cQa, •MaiJboi* Ilustrovanl cenik brezplačno. 9 Maipopotneiši Stoe wer iivaini stroji za Šivilje, «rojaft m čevliarje tei za vuk dom Preden s nabavite stroj oeleite si te ziednost pr' tvrdki Lud. Barsra. uudii?«® Selenburgovu ulica 6 I. Irc2«iacci >oo» <>ieti, mrantlji Tplefon «1 <«{) ,> \j-tlJ~ a y ftofiepi-atac petri-OQAn *H«a*&&a cesta 1J Vse vx&t2 fcoCedaijev od najjpreproisteiše<|onai3f:»iei6e izdelave za ose stre G G v stovens"keim in sifosko-torvaškem jeziku (v latinici in cirilici) se dobijo pri •Vem zolczlii t. $. $ o. £ fubljanu Zahtevajte ponudbe! O.&K.VAGONETI čvrsti in praktični, zelo lahen tek s ležajl na valjce O. & K. Enostavno in zanesljivo sfldopljanje, korita in vst drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu. fiotoeni pibtani FfSirlpfl L,ubI anH • ViUUtll Pres, rnova I fiHototne (tačne $age | vo$om in ftro§ne$age za rezanje drv vedno na skladišču v obratu in po skrajno nizkih cenah. Dragutin Erben, Osijek, Desatičina ul. 10, telefon 190 lc2G7 Peki in slaščičarji pozor! Qražr-o v patun'. Riba Je sveža pravkar sem io kun'1 « »Izvoli;e jo kar odnesti domov!« me h zavrnil. »Jaz sprejemam samo plačilo v gotovini!« »Tako?« sem se zavzel. »Tako in ne drugače!« sem dobil v odgovor. »Vobče nai si dovo'>m onazko da sem ra J1-^ v r>er>7T :n ?e zirad: te^a ne sprejemam plač'la v tak: ob'"'k'« Odštel sem mu osem dinarjev. Ko sem stopil skozi vrata, me je pozdravila žena z novico, da je perica prinesla perilo. »Treba je plačati 5 Din 50 par,« je dejala. »Prav sem rekel in stopil v svojo knjižnico ter vzel s police knjigo, ki sem jo bil sam napisal Prije! sem za pero in začečkal posvetilo: »Moj: perici, gospodični Agdi N.lssonovi v znak posebnega spoštovanja, pisatelj. NB. Knj ga se ji izroči kot protivrednost za njeno delo.« Perica je čakala v kuhinji. Sprejela je ponudeno knjigo, prebrala posvetilo in vprašala: »Ali dovolite, da jo obdržim?« »Saj to sem hotel! Kar obdržite jo namestu plačila za pranje. Knj'ga je vredna vsaj toliko kolikor vaše delo In š° posvet'lo vam da povrhu, v znak po-seb^era priznanja.« »Tedaj mi ne boste plačali perila?« »Kako mislite? Saj sem vam že plačal s tem. da sem vam dal knjigo. Knjiga s pisatel:evim svojeročnim posvetilom je vendar mnogo več vredna kakor tist' bore ^eiar k: ?a zah+^ate za svoie d>Ho' AF n\ste še n koli sVšilj da je knj;ga naj;skren°»š: prijatelj izobraženih in samotnih ljudi?« »Oprostite, ampak jaz n'sem samotna, jaz imam svojega Karlssohna!« je vikni la. Nič ni pomagalo. Moral sem ji odšteti denar na roko. Malo pozneje sem stopil v operno re-stavrac'jo. Naročili smo obed in ker je imel moj prijatelj Hansson god. sem zahteval njemu v počast:ev steklenico re-nečega se vina Počutila sva se imenitno in ko je naj na židana vol:a dosegla višek se mkanil spregovoriti s plačanim natakariem n°kai ljubeznivh besed. »Ali so bik' gospoda zadovoljni?« je vprašal natakar. »KosMo je ;b'o izvrstno!« sva rekla s prijateljem v en glas in jaz sem še onstavil na' sno",'s; v kutrVi rr>n*n r»n-sebrro zahvalo. »T"kai ima+e nlačilo!« sem "Ustavil in položil na podnos malo 73r.pc+TT0 uro Plačilni natakar je vzel urico s olad-nia. jo pogledal in re:kl s solzami v očeh: »Težki časi so prišli, a staremu gostu pe storim kai takeea za nobe"o ceno!« Po+e™ te dodal- »N;Var w misl-'te. da srp o ta^Sn' v/iMrov?* vtaK uro Taza-' "to**!-- Krkcf,- ^rng'č če n'stp dane« nr' d°"arju!« Rahločutno mi je potisnil uro v žep in odšel k sosedni mizi, kjer je neki konizul besedoval, da ni dotril pravega morskega raka, ki ga je bil naročil. Čez nekaj časa sem mignil plačilnemu, naj stopi bliže. »Gospod« se mmu rekel. »Pripravljen sem plačti račun, hotel sem vas le skušati, če sprejmete kaj drugega namestu denarja.« »B^gorod.ie,« me je prekinil sredi govora, »račun je samo sto osemdeset d:nf"*i°v.« »Ali pa v^ste koliko je vredna ura?« sem vprašal. »Dal zan:o tristo cfma^ev. Zavrn;Ii ste lero nan5tnmo!« PlačUni natakar je tako doVo ziial vame. da je konzul nri sosedni m;zi rvvp^el raka brez zapeljanega pojasnila. VaVš°r? rre^ov izvor. S nriiateli«»rn '»'Stala 'n ce n.a»>ot:1a nvln tv» mpctn snreeili namestu dpnaria nekai krušnih kart?« ?'? »OTOsfte mi 5tr»am ieb neVai ve* ne-""o ?:h not»-*hM:em rH^ivvTii vam r'h za dve vstomvc' v orv" vrst;« »Dala vam bom dva sedeža v tretji vrsti na levi,« je odvrnila. »Sijajno!« bi bil skoro vzkliknil, vesel, da se mi je vsaj pri gledališki blagajni obnesel posel. Hansson je hotel sredi predstave vstati s sedeža ter dodati še eno krušno karto, da bi dobil prostor nekoliko bolj spredaj. Zadržal sem ga le z največjim naporom. In predstava je bila izvrstna. po- na- Ko sem se vračil v uredništvo, sem dejal glavnemu uredirku: »Tukaj, gospod šef, imate moje ročilo o prometu brez gotovine « »Hvala.« je rekel suho. »Koliko grade zahtevate za delo?« »Pet sto dinarjev.« »Izvolite!« Pomolil mi ie kos papirja, domala sl;čnega pobotnici. Vzel sem papir m o:tal: »Promet brez gotovine. Lastn'k te?a izkazila lahko dobi v našem pritličnem skladišču 250 ki;e oo 2 Dm. torej v skupni vrednosti 500 Din.« Preletel sem listek, obrnil ključ v ključavnici, uagasnil luč in zaviha! rokave ... Ko se je čez nekaj časa zopet zasvetila elektrika, je glavni uredn k klečal pred mojimi nogami in mi ponujal bankovec za 1000 dinarjev. --— ni namreč rudeče. Tukaj je bila tudi prav lepa muzika in petje. Potlej sem šel z mojo družino, z Franketom in z dvema novima znancama, z malarjam Wolfom, on je Nemec iz Bajarskega in sin protestantovskega pastorja, in z Steger»jam, ta je poseben Franketov prijatelj, on je iz Slezvik=Holstaina in je ono leto ko je bila tam vojska be« žal pred vojaščino, od takrat še ni bil doma. Ta je podobar. Šli smo še po mnogih cerkvah pa ni več prostora za pisat. — Kmalo mi kaj odpišite, v zadnem pismu me je posebno veselilo kar mi je Mica pisala, prav lepo se ji zahvalim. Od akademije bom Jurju en drugbart pisal, dones me zebe v ro« ke, zato tudi tako gerdo pišem. Ven« der hudega mraza ni tukaj in nič sne* ga. Kaj pa Tine počne v Loki ali je priden? Zdaj Vas vse lepo pozdravim vas oče in ponovim še enkrat moje vošilo, ljubo mater brate in Micko, ta staro mater, Janeza in Jero in ta mal* ga Janeza v Loki in mojo teto Špelo, im vam vošhn vsim vesele praznike in kadar bote dobre volje ukup spom« nite se name, ki sem vam večkrat tu» di drušno delal. Jaz tukaj komaj vem da je Božič, tukaj ni nič potice. Z Bogom serčno vas pozdravlja vse Vaš Janez.« To božično pismo, v katerem je na priprost način razložen utis mesta in božični doživljaji mladega slikarja, je vsako leto prihajalo v spremenjeni obliki iz krajev, kier je Janez studi« ral ali služboval Tudi zadnje gratus lacije iz Kaiserslauterna, kjer je bil Janez profesor, so polne hvaležnosti in preprostega spoštovanja do očeta Štefana, ki se v svoj h nadah ni varal in so mu sinovi bogato vračali ljube« zen, s katero je zanie skrbel, vse do njegove smrti v 1. 1884. M. B. BR. Noč ima svojo moč Kako je hudič povabil Jerne;evega strica v srojo kočijo Dobro uro sva imela še do doma s starim Jernejevim stricem oni sveti večer pred davnimi leti, pa naj sem še taivu silil na odhod, je starec le okleval brez pravega vzroka, da sva se zase-dela v krčmi kasno v večer. «Kdo bo hodil takoj, ne bodi neučakan, posediva malo na gorkem. Tema ie itak že, najboljše bi bilo. da kar tu počakava, dokler bo treba k polnoč lici.« «Tega pa ne. nisem prišel zato iz mesta, da bi sveti večer presedel daleč od doma v krčmi. Če nočete, grerri oa sam.« sem mil zagrozil in se pričel odpravljati. «Noč ima svojo moč. posebno nocojšnja, če si pameten, boš nočakal. da se vzdigne vsa vas, pa pojdemo skiipaj k fari » «Dobro. Jernejev stric, vi leno počakajte. jaz oa io mahnem kar do stari epsti in bom doma prej ko v eni uri. Zdi se mi da vas ie nekam strah te noči.* sem s1" -prizadeval da e* snravim na roee kajti res se mi samemu r.i prav ljubko. «Po stari cesti? Zdaj ponoči? Ali si ob pamet? Tako daleč od ljudi in .ako samotno je tam. da se bojiš šuma lastnih korakov. Ostani, če boga poznaš, dobro ti hočem.« «Oho, stric, vesel sem bil. ko sem vas dobil; mislil sem. da mi ne bo treba samemu laziti po samotni stari cesti, zdai pa vidim, da niste junak in da verujte v vse čenče, kol kor iih vedo ženske o doeodk;h pri znamenju na stari cesti. Ob vsakem času sem že hodil sam in vselej sem še počival pri znamenju, pa kaj strahotnega še nikoli nisem videl ali slišal.« «Mlad si še, fant. in če še nisi videl, pa še boš. Tudi iaz sem tako govoril, dokler me ni izučilo in od tedaj ne grem več po noči po stari cesti, kakor je bližja. Pri znamenju straši, ti pravim. Le pojdi v svojo nesrečo!« V svojo nesrečo nisem hotel, pač pa sem iz resnih besedi Jernejevega strica zaslutil kako zanimivo zgodbico, ki jih je starec vedel silno množico, vedno novih, izvirnih in svežih. Nič več se mi ni mudilo domov in takoj sem radovedno poprašal: «Pa ne da bi bili tudi vi kaj doživeli, tam pri znamenju. Če tam kaj vidi in sliši Lovričkova Katra ali B^zlajeva Mana. naj bo v božjem imenu. Ti dve vedno s!iš:ta in vid;ta. česar ni. ampak vi. stric, ki ste pameten mož...« «Reke! sem že: Noč ima svojo moč in tu ne Domaea dosti še taka pamet. Doživel sem tako stvar, da si je ne že- lim več in da bi je nikomur ne privoščil .Letos bo že kakih pet in dvajset let. prav na današnji dan. Strašna noč, ti rečem.* «Pri črnem znamenju na stari cesti?« «Prav tam. Šel sem domov, kakor midva nocoj. Tudi tedaj sem se bil zamudil tu pri Francku. Takle čas je biio. kakor zdajle, ko sem mislil, kakor misliš ti danes. Po stari cesti jo mahnem, pa bom še za časa doma.' Pa nisem bil, ker me je hudič zvodil notri v kočevske gmajne.» «Hudič? Na sveti večer?« «Sam hudič, ti rečem 1 Na sveti večer ODrezu.ie okoli, k:e bi koga odvrnil od oolnočnice ki zaleže pa devet in devetdeset maš.» «Tn vas ie? Kako neki?» «Me je. kako me ne bi na tako noč? Od Francka sem odšel nekako ob devetih, mislim. Nesel sem precej težek meh iz mlina Da tedaj mi je bila taka teža igrača. Vendar sem se spotil in spehal. predno sem pršel do črnega znamenia. Odložil sem meh in sedel da si oddahnem Nisem še sedel par minut, ko zaslišim od kočevske stran' no cesti topot in rooot kakor od komskih kooit in od voza v sMn^m d:r.u. Noč ie b;la jasna sne^a ie bMo 1° tn pa ta-m kako zaplato in zvezde so sijale na vso moč. Po cesti pa drvi dvoje konj. črnih ko tema, vprežen:,h v kočijo, kakršno je imel samo sotešk-i «firšt». Nisem še utegnil premisliti kam se naj pelie «firšt» v to smer in zakaj io ie ubral not r>o razru-vani stari cesti, že se ;e voz ustavil vštric mene. KočMa je b^la prazna, samo na kozlu je sedel kočijaž in me je reže novabil: «M^ee Jerne;ec, le vstooi. oa te potegnem domov mpee, kaj boš lazil s to težko vrečo. meee!» Nisem si dal dvakrat reči. kar stopil sem v kočijo in vrečo z moko sem r)o-ložil na tla. KočMaž ie zor>°t zairrketal in konji so se spustili v dir. pa vse je b:lo nekam čudno t:ho. Kar naenkrat ni b"o čut' ne ko*>;t. ne voza, samo voznik je od časa do časa prav ne'eoo za-mek°tfJ Mo^da i^a t»W> navaHn sem c' m'sb'1 in ga glednti od Stranj. B;1 ie visok in suh ko trl-ca. s k^a+kn brad'co je pomival, kakor ko^el. oči pa dva žareča oglja. Ni bil lep, moram reci, anipaK na m«sel mi le se m prisio. kdo bi bil. Čudno zat>.t je včasih človek. L)a bi pregnal neprijeten oocaiek, ki se me je polastil sem mu pohvalil Konje. «Saiabolt, konje pa imate, da je kaj!« «Meee. ali ne? Ali bi jih rad vxlel, Jerncjček?« «Saj jih vidim, zato pa pravim, da so, kakršnih še nisem videl. Takih nima vsakdo.« «Meee, kaj bi šele rekel, ko bi jih res videl! Takih res nima vsakdo, meee! Ali ti naj jih pokažem tako, da jih boš videl?« «1, hudiča, saj iih menda vidim,« sem še enkrat zatrdil. Pri moji kletvi se je kočijaž obrnil po strani, da sem videl migljajočo kozjo bradico in bele zobe, preko katerih je švigal čudno dolg m tenak jezik, pogledal me je tako presunljivo, da so se mi lasje jezili pod polhovko: «Ne vidiš ;ih prav, ampak zdajle glej, Jernejevec!« Pa je mahnil z roko, kakor bi odgmil plahto s konj. Pri tisti priči sem zag e-dal mesto dveh konj, dva človeka, ki _ v • v O % 1 C a sta bila vprežena v kočijo. Med zobmi sta imela uzde in sta jih škripaje grizla, da jima je okrvavljena pena kapala v gostih kosmih pod noge. Gledala sta me tako grozno, da sem vztrepetal oo vsem telesu. Oba sem spoznal, prekrižal sem se v hipu in zakričal: «Sveti križ božji!« Tedai pa je kočijaž zameketal. kakor zarezgeče žrebec. udaril po konjih, da me je vrglo v češmin in robidovje. na cesti pa sem čul pošastni topot kopit, ki pa se je kmalu izgubil v gošči, kamor je krenil hudič s svojo kočijo. Jaz pa domov v ka'op. sam ne vem. kako sem v tisti zmešnjavi ubral pravo smer naravnost profr1' domu. Planil sem v vežo. da s=m skoraj vrata snel s tečajev. Veš. kje me .ie hudič vrgel h kočije? Na cesti t>od Kravj^kom! Čez drn 'n e!ii za rrjšh nego ta za pospešitev rasti. Ines vsebuje moči, ka dajejo onemoglim kasnim korertirsicann novsh. živfremstoiib sifl Lonček stane Dira 38.—. Dobi se v vseh (kogerijah. parfiMne-nrjab ta brrvsikiib satanih Po povzetju razpošSja: »Ines«. LJubljana. Merosodna al. I''I. Zahtevajte pov>od pn vaših Ctnjenih trgovcih le Kernove biskvite, deserie in napolitanke, ker so najboljše. — Izdeluje jih edino le A. KERN 14689 Tovarna keksa KBAKJ. kokošje purje gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini K. VAJ DA, Ca ko wec (Med j im ur j e) Teieioc 50,3, 60. 3 leta kredita! Najbo!j8i nemški izdelek. Vse vrste posameznih in univerz, strojev za mizarstvo, kolarstvo in žage z obratom za »ernienie in vzidanimi elektromotorji. Krogi lična ležišča. Dobavljajo: WELKER W£RKL. J. WA€H§TELW WIEN %./©, Lastenburgerstrasse 14 Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen 1 Najbolj* nema*, udeiet 5 dni na pod&u&njo! parium K OIRIOI S R. I Pli. BELA VARY Rachoga ulica Ia ZAGREB Vam pošljemo naše odlično ocenjene gramofone vseh modelov. Zakaj ste morali doslej plačevati za res do- , ber aparat več tisoč dinarjev, a prj nas ga dobite za polovico cenejše. Vam pove naš katalog. Zahtevajte takoj naš brezplačni katalo? gramofonov »A«. Ni Vam treba ničesar kupiti, niti kataloga vrniti. Pišite takoj na Tovarno glasbil in gramofonov MeinI & Herold, Maribor it. 101 Samo 88 Din plačate mesečno poleg malega napla-čila (po povzetju) in v 4 mesecih ie gramofon Vaš. ■> Nagli tempo naše dobe je omogoči], da se ie neka. preje ren z na.p som proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC. LJUBLJANA. En sposs! Ogjeite En detai!! si za Božie Igračne vožlčke. skyro. kolesa, otroške vozičke, kolesne dele pneumat ko. - Spreiema vsakovrstna popravila pontkijanj«. lakiranje OTON ZEMELROK, Ljubljana. Marijin trg št. 8. Ceniki franko! Plačilne olajšave! ! tČ^ltM««., nošlje nam. Saj naša zagonetka je v resnici enostavna, a za ugibanja božična kaj pripravna. To je veselje — kaj? — glavice mlade, ko zdajle vam naštejemo I. gramofon in 4 plošče, je vreden med brati 1400 Din, daruje pa ga slavna tvrdVa »Gramofon A. Rasberger«, ki ima v svoji veliki trgovini na Miklošičevi cesti v Ljubljani prav blizu kolodvora toliko lepih in tako čudovito pevajočih gramofonov, da je že marsikdo zamudil vlak, če se je ustavil pred izložbo; II. fizvrrtro dvcVoto, bicike^ po domače, poklanja »J trovim« ugankarjem vedno ustrežljiva tvrdka »Tribuna F. B. L.«, ki ima na Karlovski cesti v Ljubljani ogromno zalego vozičkov za novorojenčke in bicikljev za mla lino; III. Lubssova bstmonika, vredna 1200 Din, prekrasno rbrana, da poje kar sama, je darilo za tretj?ga ugankarja, ki bo izžreban; harmoniko daruje »Jutro«, ki vedno želi, da bi bilo na svetu mnogo luštnih ljudi; IV. kompletne smuči, vred e 300 Din pa dar. je tvrdka G.rec v palači Kreditne banke, ki ima za mladino tudi ne: tete drsalke in sanke. Razen tega pa bo »Jutro« razdelilo med ugankarje Ker ti ljudje zaslužijo denar res igraje — saj godba ves dan ne presta« ne — sem se skorajžil, posegel po po« nujenem prstu in zagrabil za celo ro» ko. Gospod Rasberfjer je res kavalir in je za naše Jutrovčke zavil kompleten aparat »Odeon« s kovčegom, ploščami, ojačevalno trobo, ščetko i. dr. pritiklis nami. da bo veselje večje. Gotovo je, da ni lepšegf božičnega darila, kakor dober gramofon! Komaj sem gramofon pritresei v uredništvo »Jutra«, me je že zopet zmotil telefon. Kakopak, že drugi da« rovalec! Niti vprašati ni treba, ker sa« mi veste, da je bil gospod Batjel, lastnik »Tribune« s Karlov« ike ceste, ki Jutrovčkov n:koli ne po« -abi. Pognal sem se na tramvaj in, ker je š'o primeroma srečno, sem b l že čez dobro uro pred trgovino. Zlomka, *.adar grem mimo, vsakokrat je »Tri« buna« lepša in večja, zakaj gospod Batjel je podjeten trtovec in njegova kolesa in otroški vozičk? so tako ime« nitni, da se trgovina širi in raste kar sama od sebe. (Nadaljevanje na 14. strani) šalcev, da se avtomobili komaj preri« jejo skozi njo. V izložben h oknih so kakor kase v bankah velike omare, ki je v njih spravljena muzika in petje z vsega sveta. Plošče se neprestano vrte in na nj h plešejo in skačejo figurice, da se jim moraš smejati. Am.nak notri šele! Sedaj pa izbiraj in izberi v tej množici gramofonov, saj jih je razpostavljenih in naloženih mad 1000 najrazličnejš h vel kosti in oblik, pa tudi najrazličnejših cen. Zad« njič je gospod Rasberger najel avto in z njim potegnil Francku v Skofjo Loko tak gramofon za 30.000 Din. — Seveda je to že cela soldaška muzika. Zidu v prvi niti v drugi sobi pa sploh ne vidite, ker je tapeciran s sli« kami vseh pevk in pevcev sveta in pa s policami, kjer je vedno nad 15.000 in sicer same lepe zbirke »Ji trove« mladinske knjižnice. Ugankarji, take j na delo! Na pot skozi gozd k polnočnicatn! Ko jo najdete, jo rdeče zarišite, izrežite sliko in jo pošljite na naslov: Uredn stvo »Jutra« v Ljubljani Še prej pa na zalep-ko napišite v levem kotu spodaj značko »Polnočnica«. Rešulve uganile sprejema tudi O^hsm ©Meeik »Jutra« v Prešernovi uEIoi ter podružnica »Jutra« v Mariboru lin Ce*ju. Dan 'žrebanja to »Jutrov« stric Matic (kakor vedno) v kratkem naznanil. Pridno čitajte »Jutro«, hitro rešite nalogo in v .seli bedite za praznike! »JUTRO«. Sivko Volčji roman. Rečeno je bilo, da >lo gospodična Georg.a drugi dam odpotovala v i» -sto. Koditeja sta se bila domenila, aa jo pošljeta v zavod, zakaj gospodična je bila vzrasla otrok divjine; brati in pisati je znala komaj za silo, tem bolje pa jahati, streljati in metati zanko. Zdaj jo je bilo treba izobraziti, da postane mestna dama. Veselila se je velikega mesta; oče ji je bil pravil o njem. Tam bo nosila le~e obleke, hodila v gledališče in pi sala! A slovo je bilo kaj težko. Conija in feksterijerja je hotela vsekako v^eti s seboj; le komaj so jo pregovorili. Zadnji dan je jahaila na peniju po pr -rljI; Bercsiter in Gerick sta jo spr<"i -Ijala. Solze so ji tekle po licih na tem izletu. Oče je rekel, da ji bo v mestu tako ugajalo, da bo kmalu pozabila svoje živali. Kovčegi so bili pripravljeni. Jutri za rana, je bilo rečeno, pride ponjo avtomobil in jo zapelje na postajo Pacif-ške železnice. * * * Gospodična Georgia ie sttala v svoji sobi pri oknu in gledala v nebo, kjer so se oblaki podili mimo meseca. Prerija je diha.'a kakc-r ogromno speče telo; kadar je bil mesec viden, se je zalesketal v srebrni poplavi, dokler ni spet prišel oblak in je pogrezmil v terro. Gospodična se je vpraševala, ali bo v velikem mestu kdaj videla mesec in oVake: oče ji je bil ka?.a>1 slike s hi" -mi, visokimi kakor zvoniki, med kat -rimi ni bl'o videt ne zemlje ne neba. Leščerba je priplapo'a'a po dvo- -šču. Bil je h'apec Bil ki je šel pi-klenit psa čuvaja pred hišo. Pes čuvaj je bil velikanska doga. »ksoetan Blek« so ga imenovali. G -spodična Georgia se je slekla in leg'a v posteljo in kakor v^ako noč, jP tudi r*roj sliša'a pmrrjajc«5e rr.?'ianje dolge verige, na kateri je hodil čuvaj okoli hiše. Tako je zaspal. Bila je nemirna noč. Gospodična Georgia se je /.budila: pod njenim rknr,m je rožljala veriga in kapetan BleV je razsajal kakor divji. Rekster in Gerik. ki sta bila zanrta za hišnimi vrati, sita jela zdaj takisto na slepo •beivrkati, čeprav nista mo"'a vpde-t\ za kaj gre. Nato se je nekje odnrlo okno in strel iz samokresa je počil v »oč. Po Stre'u je K'r\ m tr°n"'*alr vcp hc, a nato so zalajali psi s podvojeno močjo. Spet je počil samokres. Tedaj se je oglasilo sredi dvorišča zategnjeno volčje tuljenje: huuuuuuuuuuuuuuuuuu—iiuuiiuuuu — hunuuuuuuuuuuuuuuuuu — in utihnilo. Dokler je trajalo, je bilo vse tiho-zdelo se je, da psi spc.štjivo poslu -jo. A nato se je spet pričelo gloLoko, tesno hovkanje doge. Okno se je zaprlo. Podpolkovnku, ki je bil streljal, se je menda zazdelo nemogoče, da bi s samokresom kaj zadel v temi. Volk je spet zatulil — huuuuuuuuuuuuuuuu—uufliiuuuuua — »Kdo ve,« se je vprašala gospod -na, »ali bom v velikem mestu kdaj slišala volčje tuljenje?« V. tala je, odpr'a okno in pogledala venkaj; še enkrat je hotela videti vt. -ka, kralja prerije, preden odrotuje v mesto med visoke hiše, ki štrle do neba. Dvorišče je ležalo v temi; ničesar ni mogla spoznati. A čez nekaj miqut je mesec predrl ob!ake Zagledala je nekaj sivega: to je bil volk. fn zdajci je stekel volk proti njenem« c-knu. Kaoetan Blek je zdivjal na svoji verigi in Se za'eH proti vo'ku. a ga ni mogel doseči. Mecec je zda' svetlo sijal na dvorišče. Gospodična Georgia • je zagledala ovratnico in pločevinast obesek, ki se je lesketal na njej. Volk je nosil ovratnico! Sron nila se je, da je bil nekdaj pri hiši majhen pes, ki je nalikoval volku. Ovčar Hiram ga je bil vzel s se' oj in dvakrat je bil pritekel nazaj. Krstila ga je bila za Sivka. Sklonila se je skozi ckno. »Sivko!« je zaklicala dol. Pes na verigi je vzdignil g'avo. Gos-rcdična Geo-gia si je ogrnila plašč in stekla dol. Odklenila je hišra vrata. Bek'tcrja in Gerika je le st' -ka potolažila. »Sivko!« je zak'icala. Tn ko je prišel io sneg svetonočno oblačilo. Na srebrni jelki v sobi lučk nešteto treneta, a ob niej druž'na vsa se raduje tej mVobi. Vsem pnresel je božiček: očki svkniič in tobaka: sinčku, boben in voi^ka, sestrici na lep vor;ček. Tudi memica dprilo gleda »n se veseli — v srcih "o nresre^ni v**; cin, cin \~oje zvonček rr.ilo... Br, Grimm: Žabji kralj V tistih časih, ko so se izpolnjevale ljudem vse žel.e, je živel kralj, čigar hčerke so bile nebeško kpe. a najma-ša je bila najlepša. Še zlato solnce. ki v-idi H Vo kias^ t. se je za.mdiio. kadarkoli ji je pogledalo v lepo ličece. F -ieg gradu je bil hladen gezd, v gozdu je sta'a stara lipa in ped t:po je bH globok siudtrec, N^ga cme je šla najmlajša krasna ,v gozd in se igrala z lepo zlato žogo. leda o joj, žoga j.i zle-ti v g'obok studenec. Bridko zajoka uto-go dtte. Zakaj studenec je bil globtk. tako g.oijok, da. mu nisi videl dna. J> -če in joče ob i.tud ol>r^č: nv^ea srca. ki sem ga dal o^ovati ko *te se cpremenili v žaN).« Še enkrat in ?e enkrat je strp no "cč'10 Potem so se na pripeljali v kra'i'čevo kra'jertvo. kjer živijo srečni in zadovoljni še danes ta dan. Vinko Bitenc: Na sveti večer Vsa tiha božja zemlja je v čudu zastrmela: najlepšo zvezdno haljo je sebi noč nadela. A polja so dejala v obleki snežnobeli: »Prišla je, ki od vekov najhujše rane celi.« Qozdoyi so vprašali: Nocoj li noč je tista, ki v njej povsod na svetu kraljuie sreča čista?« »Oj, blatena ti, sveta!« srce je k njej molilo, vse vroče hrepenenje nocoj se je izpolnilo. Zlogovnica Iz naslednjih 53 zlogov je sestaviti 18 besed: a _ al — an — ba _ bad — bi — bir — ca — ca — ra — če — da — de — do — d rej — el — em — gen — go _ ha — iv — je — ie — ju _ kles — ko — kov — la — le — lej — li — lo — na _ nar — non — o — pe — pi — polk — ra — ri _ ri — rov — sve — šek — tar _ te — to — u — val — ve — vi — vin Beseda značijo: 1. slov jezikoslovca: 2. mesto v Dravski banovini: 3. mesto v Sr^-d Indiji. 4 gorovje v Pred. Aziji; 5. pogorje na Gorenjskem; 6 erš. modrijana iz 5 stoletja po Kr.; 7. slov. igralca (t). 8 zimski pri rodni pojav; 9 morskega sesavca: tO. grško bc^iinjo; 11. slavje: 12. višjega ang-la; 13. mesto v Italiji: 14 goro na Koroškem; 15 slovanskega vladar a v sred veku. 16. vrsto povesti: 17. ime kraljeviča; 18. mesto v Drinski banovini. Počepne črke, čitane navzdol, in kon.^e črke, čitane navzgor, povedo ime evropske države in njenega vladarja. j\aš vs^iao i k tb b> postala pajfi žmzfin, ko spoznamo n'c o te:ncst in r. 5i!n si! Ža Velika izbira damskih plaščev. zelo trpež« nih in gorkih, v svetlih in temnih barvah, s kožuhovino od Din 400.— naprej, brea kožuhovine od Din 320.— naprej IZ NAJ» FINEJŠIH MODNIH BLAGOV, svilena podlaga z vatelinom. bogato ohšiti s finim krznom od Din 850.—, brez krzna od Din 600.— naprej. OTROŠKI v vseh velikostih od 2 let da« lje od Din 110.— naprej, samo pn F. in I. GOR1ČAR, Ljubljana. Sv. Petra ce. sta 29. — Oglejte si naše povečane izložbe! ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J, OMAH E N ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 28|ll Zobotehnik (Asistent) se sprejme z mesečno plačo 2000—3000 Din. Ponudbe na S. Hribovšek. Zagorje. Križanka „Božično drevo" Pomen besed: Vodoravno: 3. vzvišen prostor; 6. 2en*ko ime; 7. ladja puščave: 9. vzklik: 10 oto« v Jadranskem morju; 12. mesec; 13 reka v Sev. Ameriki; 16 v oskrbo podeljeno posestvo v srednjem veku; 17- reka v Srbiji; 18 žensko ime; 19. Pritok Drine: 21 sol; 23 vas blizu Ljubljane: 26. albansko pristanišče: 28. jugoslovanska reka: 31 sibir ska reka 32 žensko ime. žensko krstno ime: 36 sorodnik 38 padavina: 40 brzo- \ tek; 41. veznik; 42 žito; 48 vrdna raz'o- j pina ocetn« kisline; 44 pevski g'as 45 duševna bolečina; 47. plovec; 48. glavni štev- I nik; 49. reka v Nemčiji; 50. zaliv na Bat kanu. Navpično: 1. tekočina; 2. zemljiška mera; 4. gospa: 5 AIroditin sin; 7. sestavni del človeškega organizma; 8 suPanov namestnik; 11. glavno mesto Bolgarije; 12. strupena kača; 14 Zevsa; 15 moško ime", 20. kopališče v Gornji Italiji. 22. me«to v A'žiru; 23. vrsta zemlje. 24 bolnik: 25 azijska dr. žava v 6tarem ve^u: 27 moško ime. 29. reka v Padski n;ž"ni. 30. naselbina: 33. nrenl^čilo: 34 ameriška denarna enota: 36. strjena nlast na površini; 37 glasbeni instrument; 46. član družine; 48. slaven rimski cesar. Telovadba v snegu Ni §e tako dolgo c3 tedaj, ko smo me-Sčani pod besedo zima razumeli nekaj, kar združuje vse najneugc.lne še in najnepri-jetneiše. Sneg smo primerjali z mrtvaškim prtom. Dandanašnji pa je zima izgubila vse strahote za nas. Vsi radostni pozdravljamo prve snežinke in spomladi spremi airo sneg visoko gori pod sive skale stasitih velikanov, k er se z žalostjo poslovimo od njega, ko mu modri svišč odtrobi odhodnico; saj nam zdaj zima ni pomenila, kakor nekdaj, ločitve od ljubega solnca in prirode! Ce je zapustila vesoi na luč puste doline, gremo za njo, t a, kjer ne štedi s svojo dobroto temveč — nasprotno — vpliva na naš organizem s podvojeno močjo. Mi gremo za njo v kristalno svežino gorske zime! In ne samo to. Spoznali smo tudi, kako koristno e, ako si utrdimo telo. Bolezen paleti na strašno odporno trdnjavo, kadar napade naš organizem. Najlepša prilika za utr evanje je solnčen zimski dan. Marsikatero skrbno mamico bo mrzlo polivalo po hrbtu, ko bo gledala sliko, katero prinašamo- Toda ne morda zato, ker je tukaj videti mnogo snega in ker predstavi a šice. Da bi koga zeblo, nam še na misel ni prišlo, ko smo »dričali« pri —15 stopinj C »devetdeset procentno goli« po lepih go-ren skih dolinah. Ako je koga priče a skeleti koža, ali če je kdo po nesreči »našel vijolico*, je pač ponovno otrl vso kožo in jo po potrebi še namazal z oljem, katerega smo nosili na vrvici okoli vratu, kakor Indijanci svojo medicino. Vožn a na smuče.i je že sama jako dobra telovadba, ki never etno vsestransko predela telo. Zimsko solnce sicer malenkostno pripomore k toploti, ali vendar se vsak rajši zadržuje na prisojnem pobočju, kjer se idealno lahko uči smuško tehniko, katere človek nikdar dosti ne zna. Tudi če je teren raven, se lahko s smuškim tekom krasno predelava in sproti ogreva telo. Delo z rokami enakomerno širi in stiska prsni koš — evo torej dihalne va e, ki je z ostalimi kretnjami telesa pospešena. Kdor ima smuči in jih zna pravilno uporabljati (— znanec moj ima že dve zimi smuči, pa še vedno lahko bereš na njih koliko so vel ale!) ter ne pusti, da bi ga zasmehovale iz skupine n egovih fantastično na zid pribitin »športnih trofeja, ta bo imel telovadbe vso zimo » ,s:;-::<;;.( z.,.- t ~ „ ■ i-- - ;~ - ' v ~** - ~ . - ^ jf « X - \, • ■ ■ - s-1 ■ m: i »m<* ' ^ ' - " f^ - : ■r " : ' " -i- ■ i ... . ■ -...." ' ' . " ' ■ ... ■-" : slika gotovo temperaturo pod ničlo. O, ne zato! Stresa jih le ob misli, da bo njihov ubogi sinček tudi kedaj takole devetdeset odstotno gol skakal po snegu. Tako početje vendar pomeni neizogibno pljučnico. Ali to ni tako! — V Švici obstoji poseben zavod. v katerem se mladi utrjujejo s telovadbo v snegu. Statistika je pokazala, da se tekom zime od vseh sto do stopetdesct gojencev pre.iladita prav brezpomembno jedva dva in še to tako, kakor je v mestu vsak človek prehlajen skozi vse zimske mesece. Seveda bi bila neumnost, če bi se kdo na Kofcah ali Krvavcu kar na celem slekel in se začel valjati po snegu. Vsako stvar je treba primerno pripraviti. Ako sedeš k krožniku vroče uhe, moraš tudi najprej pihati. da si ne opariš jezika! Enako e s telovadbo v snegu. Treba je pričeti polagoma, sleči najprej pulover, popoldne morda še srajco, potem pride na vrsto ostalo dokler re ostanejo na nas samo še — kopalke in čevl i. Tudi telo samo 'e treba preparirati-Koj na pragu koče se zlije v dlan nekoliko »Niggerola« in se ga temel ito prične vtirati v kožo, nato še z drugo roko. dokler vsa površina telesa ni temeljito naoljena in tako zavarovana napram prevelikim izgubam toplote ter prehudemu vplivu solnčn'h žarkov. Kožne pore se pod vplivom tega olja močno cdpro, da se proces dihan"a vrši v narečjem mogočem obsegu. Frotiranje pa pospeši krvni obtok, da začutimo orijeten občutek toplote na vsej površini telesa- Tako dobro pripravljeni zdrčimo na smučeh po beli brezkrajni poljani. Vsake vrste telovadba 'e koristna v snegu. Izogibati se :e Ie predolgo trajajočih, ponavljajoči,! se obremenitev mišičevja, n. pr navaden tek ako sneg nese. Pri vseh takih vajah mora biti mišični kompleks, ki opravlja delo — oblečen- Priporoči iva pa je vsaka gimnastika ki pospešuie priroden potek dihan a navadnega in onega skozi kožo. Saj ima telovadba v snec;u v prvi vrsti namen utrditi te'esno površino in urediti, oziroma bolje prfagoditi prirodi funkcije organizma ki so s kožo v zvezi. Na ta način človek profilaktično prepreči razne bolezni. običajne spremljevalke zime! Toda vendar, s pretiravanjem ne, — to predpostavljam. Čistost zimskega ozračja kar sama od re-be pris Ii vsakogar, da glcbokeje diha. Ce imaš smuči na nogah, že one preskrbe, da temeljito prezrr čiš pl uča in si o?reješ mi- dcsti, koristne telovadbe, poleg tega pa solnca kolikor ga bo hotel, kajti njegove »dilce« mu pomagajo, da gre sam za njim tia gori nad same oblake! Sicer bi lahko rekli: »Kdo pa danes nima smuči?« toda, če se ozremo prav na vse strani, pa se marsikoga vidi, ki jih nima. bodisi, ker si ih ne more kupiti, ker nima »korajže« za ta šport, ali pa iz kateregakoli drugega vzroka. Skratka postavim, gotov odstotek tudi tistih, ki bodo brali ta članek nima smuči zato hočem še njim povedati, da lahko telovadijo v snegu in kako- Cisto nič novega in nobena umetnija ni ta gimnastika. Na kratko se da povedati. Za zdravega človeka je vsako gibanje, ki odgovarja naravnih potrebam in zmožnostim telesa — koristno Tem boi koristno, čim bolj se je treba zraven smejati, čim bolj »ži-dane« vol e je telovadec pri "tem! Pa tudi, kadar smo se šfi »mance* ali smo »kozličke« preskakovali, smo se vedno potem sija"-no počutili imeniten je bil naš tek, še bolj imenitno pa smo spali. Včasih smo se šli pa »viteške turnirje«. Kdo ne pozna te popularne igre? Kako čestokrat je zdrsnil jezdec s kon a. ki e bi) premočno naoljen! In kako smo se smejali potem vitezovi fotografiji v snegu. Imenitno! Le škoda, da so solnčni dnevi v dolinah tako odmerjeni. Tem bolj jih je treba zato izrabiti. Pri telovadbi v snegu !e treba vsekakor nositi obuvalo, sicer mraz človeka prehitro nažene na toplo. Navadne male kopalne hlačke, ki ne pokriva "o prsi, so najpriprav-nejši kostum. Sicer če je samota zajamčena, pozimi se to hitro najde, — se lahko še tistin nekaj procentov odloži in se igra vlogo »mačka v škorn ih«. Ampak to le kadar je solnce. Ako pa n; solnca. nič zato! »Tudi sama dnevna svetloba vsebu e mnogo ultravijo-ličastih žarkov«, ste brali v .moji knjigi »Solnčenje«, »ki opravijo svoje na naši koži« In zrak, ta kristalni zimski zrak, kako sveže diši človek, ko je vsa koža prepojena s tem zrakom. Površina telesa diha in kdor ima toliko potrpi enja, da prestane prve težkoče, bo hotel slehtrrni dan telovaditi v snegu. Ivo Zor. DESINFEKCUSKA (razkuževalna) SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg !0 Ford in Edison - kažipota nove dobe Doba sirofa m udobnosti je predhodnica industrijske dobe — Avtomobilski motorji za letala — Gorimo bodočnosti — Elek- — Bodočnost kavčuka (Iz razgovora M. K. Wlescha fta s slavnima Američanoma.) Novi izumi, ki se zde današnjemu svetu najpotrebnejši in najnujnejši, da nam pripomorejo k večjemu blagostanju in nam olepšajo življenje, si Ford »n Edison z genialnim pogledom v bodočnost zamišljata ta-ko-le: Izumi! Odkritja! Zadnjih 50 let šteje v djbo tehničnih, industrijskih in znanstvenih čudežev. Ogromno novega se je odkrilo, na vseh področjih so se stari principi preustrojili in pritegnili k novemu delu. Mnogo se je že doseglo, veliko več je še nestorjenega! Naloga človeštva mora biti dovršena, zaradi tega tnora vse tisto, kar razumemo pod pojmom »stroj«, brezpogojno podvojiti tempo, ture in energijo, da bo delo zrastlo do vrha. Med mnogoštevilnimi slavnimi učenjaki in izumitelji, ki sem jih spoznal po laboratorijih, nisem našel nobenega, ki ne bi bil prepričan, da bo razdooje 50 let v iznajdbah daleč prekosilo pre-tečeno dobo. Bodoči iznajditelji bodo patentirali še na tisoče novih strojev. Kakšne bodo te iznajdbe? Katerih izumov danes najbolj potrebujemo? Nedavno tega sem ta vprašanja zastavil najgenijalnejšemiu industrijskemu organizatorju naše dobe Henryju Fordu. Njegovi odgovori so na vso moč vzpodbudni in poučni. »Živimo v dobi,« je začel Ford, »ki bi jo lahko imenoval komfortno, Čeprav še ni tako udobna kakor bo v bodočnosti. To je šele začetek; mnogo bo treba še storiti. V kritičnih razpravah se sem pa tja trdi, da je naša doba doba stroja. To je gotovo res; ali oni, ki naprej trdijo, da se je življenje zaradi tega mehaniziralo, so nazadnjaški v svojem mišljenju. Človek je stroj samo ukrotil — nič drugega. Oni pa, ki trdijo, da smo dosegli industrijsko dobo, bodo doživeli presenečenje. Prava doba industrije, ki je še pred nami, ne bo tako hrupna, pač pa lepša, pravičnejša, za dosego ne kega ugodnega življenskega nivoja pri-pravnejša od sedanje.« »Kakšnih izumov bi danes najnujne-je potrebovali.« — sem vprašal Forda, »da bi čim prej prišli v idealno industrijsko dobo?« »Ako se mlad človek danes želi ukvarjati s kako rečjo, ki ima veliko bodočnost,« je odvrnil Ford, »tedaj naj se ukvarja z letalstvom. Potreboval bo mnogo pripomočkov. Najprvo naj se pouči, kaj vse je bilo treba premagati in storiti, preden so se letala razvila do sedanje popolnosti. Žal, da nam še vedno manjkajo letalski stroji, na katerih bi se m'adina lahko učila. Fantje, ki se zanimajo za letala in se ukvar-iaio z niimi, delajo to, ne da bi vedeli, kakšen stroj mora imeti letalo. Povsem prirodno je. če fantje mislijo, da je letala moči poganjati samo z bencinskimi motorji. Kaj bi ne, ko pa vidijo, da taki motorji ženejo tudi avtomobile. Nekega dne pa se bo nemara le komu posvetilo, da bencinski motorji niso najbolj primerni za letala. Kar danes imenujemo Malčke motorje, so v resnici samo avtomobilski motorji, zasnovani in zgrajeni po istih osnovnih pravilih. Seveda danes še nihče ne ve, kakšen bo letalski motor bodočnosti. Gotovo pa je, da bo imel štiri karakteristične lastnosti: tekel bo počasneje (kar je v prvi vrsti potrebno za pristajanje), zanesljivejši bo v obratu, vsi deli bodo popolnoma uravnovešeni in zgrajen bo za gorivo, ki bo imelo v sebi štiri ali petkrat več energije kot bencin. »Kakšno bo gorivo bodočnosti?« »Gorivo za motorje danes že lahko pridobivamo iz sadja (n. pr. iz jabolk), plevela, žaganja — tako rekoč iz vsega! Gorivo je prav za prav v vsaki rastlini, iz katere ga je moči izvleči s kemičnimi »-očesi, ki se ra-znletejo pri vrenju. V letnem pridelku njive krompirja je toliko alkohola, da bi z njim lahko 100 let gnali poljedelski stroj, potreben za obdelovanje te njive. Samo nekoga bo še treba, ki bo odkril, kako bi se to gorivo pridobivalo bolj gospodarno kot doslej, nekoga, ki bo odkril cenejša goriva kakor so današnja. V bodočnosti se bodo mesta najbrž ogrevala z elektriko. V ta namen bi bilo treba graditi hiše na povsem nov in boljši način. Poskušati moramo rešiti problem, kako bi se stanovanja najuspešneje izolirala proti mrazu. Ko se to posreči, bomo stanovali poleti lepo v hladnem, pozimi pa na toplem. Zakaj bi ne bilo mogoče pretvarjati premoga v električni tok na ta način, da bi se z njim kar pod zemljo — v rudnikih — gnali električni generatorji. ki bi po daljnovodih napajali mesta in deželo z električno energijo, ne da bi bilo treba premog trudoma spravljati iz rovov na površje. Tudi tega se bo treba lotiti v bodočnosti. treske ceste, ker jih nočejo tlakam ti z lesom, kamnom in asfaltom. Aii i o-do morda ceste bodočnosti vse tlakovane s trdim kavčukom? O tem vprašanju se splača razmišljati. V bodočnosti bomo potrebovali vdbče mnogo več kavčuka. Ko pride čas, ga fcomo že umeli pridobivati na ta ali drug način. Mr. Edison je po dolgotrajnem iskanju našel rastlino, ki v velikih količinah izloča gumiju slično snov in, ki k sreči, povsod dobro uspeva. Pravi, da bo kavčuk, ki se bo pridobival iz te rastline, lahko zalagal ves ameriški trg s to prepotrebno snovjo, za primer, da bi bila Amerika kdaj odrezana od uvoza iz inozemstva. Ako ima rastlina, ki izloča gumijev sok, morda še kake druge koristne lastnosti, nam -bo Edison že še razodel o pravem času.« V eni stvari zavzemata Ford in veliki izumitelj Edison enako stališče; kadar gre namreč za diskusijo o vprašanju: kai svet danes najnujneje potrebuje? Nobeden noče biti didaktičen in povedati tisto »eno«, kar je svetu najbolj potrebno. Vzlic temu pa imam vtis, da imata oba v mislih isto reč, Edison s svojim tajnikom na vrtu Ko pride čas, se bodo že našla sredstva in pota, kako preskrbeti zadostne množine vode, ki je potrebna za kon-denzacijo pare. Na strehi ene mojih tovarn v Michiganu smo že zgradili takšno umetno jezero, ki služi v ta namen. Nedavno tega sem tudi začel urejevati, da bom v bodoče dobival pogonsko silo za svoje tovarne po žicah, namesto da bi mi jo dovažale (v obliki premoga) kolone težko natovor-jenih avtomobilov.« Potem je Ford omenil, da se nudi še mnogo možnosti izumiti to ali ono reč, ustrezajočo potrebam, ki jih terjata čas in napredek; vsaj nekaj, kar se tiče vsakega človeka, ki mora težko delati. »Ako bi meni naložili kako delo,« je nadaljeval, »ki bi se md zdelo pretežko, bi si najprvo zadail nalogo: poiskati, kako si ga olajšam. Resno prizadevanje. da se vsako delo osvobodi nepotrebnega truda, mora slednjič privesti do nečesa novega. Tudi to bi bil izum; izum, čigar blagoslova potrebuje ves svet. Ne smemo misliti, da se mora vse to, kar je bilo doslej ustvarjenega in dograjenega, prištevati med najboljše, kar je vooče mogoče. Kar smo doslej dosegli, samo opravičuje našo trditev, da korakamo kvišku in naprej. Mnoge preobrazbe in izpremembe so že za nami . . . Pomislimo le, koliko časa, denarja in truda se potroši, ako se pripravlja obed za večjo skupino ljudi — n. pr. v tisoč hišah hkrati. Ali ne bi kazalo mladih ljudi opozoriti na izum nekakšne kuhinje, kjer bi se lahko brez posebnih sitnosti kuhalo kar za 100 ljudi obenem? Gotovo pride čas, ko se ne bo nikjer več kuhalo za eno samo družino Kakšna bo ta čarovniška kuhinja bodočnosti, ki nam bo prihranila to'iko časa. truda in denarja, to mora pač nekdo šele izumiti. Trdi kavčuk se bo bodoča leta brez dvoma uporabljal za pode v stanovanjih. pa še v neštete druge svrhe. V Švici že tlakujejo ceste z gumijem. V mnogih civiliziranih državah grade be- I kadar nanese pogovor na te stvari; namreč: avtomatično delujoče stroje, ki ne bi potrebovali nikakršne človeške postrežbe. Čujmo, kaj pravi o tem problemu Edison: »Stroji, ki delajo napol avtomatično, so nam prinesli že marsikatero ugodnost v naši industrijski dobi — vključno osemurni delavnik. Sedaj pa je čas, da začnemo misliti na konstrukcijo popolnoma avtomatično delujočih strojev, kakršnih prav za prav nekaj že imamo.« Edison ne vidi pravega vzroka, zakaj naj bi se obleka izdelovala baš na reko. »Zakaj naj bi se ne izumil stroj,« je dejal, »pri katerem bi na enem koncu lezlo vanj blago, ki bi na drugem koncu v obliki suknjičev ali hlač prihajalo zopet iz njega?« Edison je tudi omenil princip Ja-quardovih statev, silno ostroumno zamišljenega mehanizma, ki pa se sedaj izkorišča samo pri izdelovanju svilenih blagov in pri avtomatično svirajočih klavirjih (pianola). On smatra, da ima ta izum še veliko bodočnost, ker se bo v principu lahko uporabljal za naj-raznovrstnejše strojno delo na ta način, da bo stroj na podlagi vzorca, vtisnjenega na jekleno ploščo, izvrševal posamezna dela na predmetu, ki ga obdelava; prav tako, kakor posnema pianola po vzorcu na valju iz lepenke posamezne tone melodije. Kakor števno in kontrolno sredstvo pa se ta princip lahko uporablja sploh pri vsakem stroju. »Že na današnjih strojih, ki delajo popolnrcma avtomatično, se lahko vidi, koliko časa in denarja se lahko prihrani na ta način. Taki stroji izdelujejo danes že vijake in druge mau.fše strojne de'e in ne potrebujejo skoro nobene strežbe; za silo fahko streže en sam delavec tucatu strojev hkrati. Zaradi tega se bodo oene vvakov in podobn h produktov v bodočnosti močno znižale. Danes imamo vojaške rn mornariške akademije, kjer vzgajamo vojake in mornarje. Zakaj bi ne ustanovili še državne akademije za izumitelje avtomatično delujočih strojev? Marcel Radix:V Zlati zob Ernest Lapeiouse ni ime! niti beliča v žepu, odkar je bil postavil svoj Ji zad-njui p-tdeset frankov na konja »B:ie de Ck>wn«, o katerem je menil, da bo prvi dosegel cilj. Kaj pa sedaj? se je vprašal, ko je sodil, da je že izgubd svoj poslednji denar. Posojila ni mogel dobiti ne v banki ne pri priatčlj h. Povsod so ga zavrnili. In za dva meseca je bil še gospodinji na dolgu za sobo. V vodo skočim in se utopim, je sklenil v prvem trenutku malodušja. Odkorakal je proti najbližjemu mostu. Prišedši na most, si je ogledal o-grajo. Z bliskovito naglo mislijo je minil svoje življenje, dolg niz razočaranj in bolesti, nesreč in neprilik. Tedajci pa mu je preš'nil neobrito lice rešilni nasmeh: Zlati zob! Ni še vse izgubljeno, si je dejal, ko se je domislil zlatega zoba, katerega si je bil dal vstaviti, ko je živel še boljše življenje. K zdravn:ku pojdem. da m; sra i-zde-re! je pomislil in čez pet m'mi t je že »tal pred zobarjevo ordinacijsko sobo. Čakal je, da je prišel na vrsto. Zooar, oblečen v belo haljo, ga je posadil na tisti mučeniški stol, ki ga red-kokdo prenese brez stoka. Z neko po-| sebno naslado se je Lapeiouse pogreznil j v mehki rdeči baršun, medtem ko so bile njčgove misli pri konjih na dirkališču. Pristopil je zobar in ga vprašal, kaj mu ie. Lapeiouse mu prav za prav ni vedel natančno pojasniti. Zato mu je zobar neikavaKrsko razkleknii čeljust in začel z nekašnim srebrnim kladivcem trkati po njegovem zobovju. Preiskoval je in preiskoval — našel ni ničesar, čemur bi se bilo z njegovega vidika lahko oporekalo. Naposled je dejal: »Sodim, da je edina vaša napaka v tem, da ležijo vaši zobje pošev. S katerimi najbolj grizete, z onimi na levi ali z on-'mi na desni strani?« »•Na dirkališču sedim vedno na desni.« je odvrnil Lan^louse, ki je bil v mislih vedro pri konjih. »Vorašam vas kateri zob vas boli?« je nadn1;eval zobar. »7oHe me vobče n° bolfro « Mož s kleščami se je umaknil za dobršen korak. »Zakaj ste potem prišli k meni?« Bodi si, je pomisli; Lapeiouse. zdaj moram z besedo na dan. »Prosil bi vas, da mi izderete zot>.« »Kateri zob?« je vprašal zobar. Možgane mu je prešinilo vprašanje, ali ima vobče opravka z zdravim človekom. »Zlati zob, na desni strani!« Zobar je hotel ustreči klijentu, čeprav se mu v dolgoletni praksi še ni b:'k> primerilo. da bi bil prišel k njemu pacijent z zahtevo, naj mu izdere zlat zob. Pritisnil ga je, da se je Lapeiouse umaknil nazaj, in v trenutku pograbil klešče. Naslonjač je zaškripal. Dacijent je nekaj ciknil, kakor bi mu šlo za dušo. v zobarjevih kleš'ah pa se je nenadoma zab^eščal zlati zob. »Ta vas vendar ni bolel?« je vprašal zobar. Ern°st Laoelouse ni rekel ne da ne ne. Pljunil je kri v n'kljasto oosodo s temnordeix;m frjakom in si jel izpirati usta z vodo. Nato si je zač^l brisati okrvavljene ustnice Ko s' ie VI dovolj izpral rano je roVpi c t:him glasom: »Z^a? ko st^ mi ga izruvali, prosim, da ga še kupite!« Zobar se je vljudno nasmehnil. Prešinilo ga je veselje, ker se ni več bal, da bo ostal brez plačila. Stopil je k mali tehtnici in vrgel zob, potem ko ga je bil opral, na medeninasti pladenj, da je zazvenčalo. To je bil zelo tehten, naravnost odločilen trenutek. Lapeiouse je zadrževal dih. Tehtnica se je prevesila, zobar si je ogledal lističe uteži in rekel: »-Petnajst frankov!« »Samo petnajst...« je šinilo Lapelou-seu skozi možgane, da je debelo pogledal zobarja. Ta je znova stopil k tehtnici in ponovil: »Da, samo petnajst, niti centima več...« »In koliko računate za operacijo?« »Ta je vračunana,« je odvrnil z^bar z nasmehom. Lapelouseu je odleglo. »Iznlačajte mi jih. pros:m!« Povrhu vam dam še stekleničko tekočine za izoiranje ust. da ne dobite vneria « je orinomnil zobar ;n mu izrodil z denarjem tudi stekleni-čico tekočine. Šel je po stopnicah navzdol in prišel na ulico. V obraz mu je udaril hlad, njemu pa se je zdelo, da mu je nekdo položil okoli čela razbeljen obroč. A ko je šel mimo kioska za časopise, je na vse pozabil. Segel je v žep in potegnil denar ter plačal z njim najnovejšo izdajo lista, v kateri je bil objavljen rezultat konjskih dirk. »Kaj?« se je začudil? »Dobil sem?« »Bile de Clown« ni propadel?« Jel je računati in izračunal, da znaša njegov dobiček 1285 frankov. Najrajši-bi bil zakričal od veselja. Vendar ni storil tega. ampak se je nameril naravnost k brivcu, kjer se je dal obriti. Iz brivnice se je odpravil v restavracijo, kjer si je naročil obilno in slastno kosilo. Naslednji dan se je oglasil zopet pri zobarju, ki mu je bil izdrl zlasti zob. »Ali naj vam zonet izderem katerega?« je vprašal zobar. »Hvala lepa!«, je rekel Lapeiouse. »Koliko bi stalo, če bi mi ustavili nov zlat zob. tam, kjer ste mi ga včeraj iz-drli?« Zobar je trenutek pomislil, nato pa ravnodušno iziavil: »Tisoč frankov.« NAS DOM~ttAŠ SVIET Samo pohištvo ne more podati modernemu stanovan u domačega izgleda; šele mnogoštevilne neznatne malenkosti za-morejo harmonično izpopolniti sliko doma. Zato je brez dvoma napačno, če nabašemo sobo s šablonskim in že v naprej določenim pohištvom. Bolje je, ako si počasi naberemo vse ono, kar je potrebno, da se naš dom »napolni«. Zlasti ker se vedno bolj uveljavi a pravilo, ki zahteva, naj ostane soba po možnosti prazna, stene pa naj se ne prenatrpajo s slikami ali ne zastavijo z nepotrebnim pohištvom, tako da more prostor sam po sebi delovati. Velike važnosti je okvir sobe, to je: stena in njena slikari a ali tapete. Posebno, če si še nismo na jasnem glede konč-r.e sobine opreme, je najbolje, da se držimo nevtralnih tonov, kar pa je povsod in vedno priporočljivo. S svojo barvo se siene ne sme'o preveč vsiljevati očem — tvoriti morajo pomirjevalno ozadje. Moderna slikarija sten je zopet večinoma enobarvna ali pa vzorčasta v svetlejši in temnejši nijansi istega tona. Na večjega pomena jc tudi pravilna razsvetljava. Najnovejše svetiljke so poglavje zase, zadn e čase so se pojavile luči v obliki cevi, ki jih uporabljamo bodisi za maU stenske svečnike ali pa za stoječe svetiljke iz medi. Tisto pa, kar šele napravi iz stanovanja prijetno bivališče, je ugodna in lepa priložnost za sedenje: stoli, divani ii naslo-n ači. Naša slika prinaša nekaj temu pri-rnemin idej v najnovejšem stilu. Tudi ne smemo prezreti moderne zanimivosti, ki se je zadnje čase udomačila po vseh elegantnih stanovanjih — etažera s kaktejami, ki jo vidimo na naši predzadn i skici. Posebno originalna je mala škropilnica. ki ne sme manjkati na nobeni taki eta-žeri- Dom, ki smo mu žrtvovali naše male razvade in potrate, da bi ga s tako pri-štedenim denarjem olepšali in izpopolnili, nam postaja vedno ljubši in zavzame važno mesto v našem življen u. Besed"ca »doma« odslej ne pomeni več samo štiri prazno zveneče črke, »domž« posfane za nas pojm ki je tesno zvezan z občutkom naše sreč© in zadovoljstva. —niiiiiimiiiiiHiniun'- Negovanje las Lepi lasje eo velikega pomena že iz tega razloga, ker lahko prikrijejo razne lepotne nedostatke obraza. Nelepo, previsoko celo prikupno zakrijemo s kodi i, široke l čne kosti maski ra mo z rahlo počesanimi lasmi, ki padajo preko lic. Tudi obliko glave moremo 6 frizuro zboljšati, če ni lepa, poudariti, ako je plemenita. Zato eo lasje potrebni največje pažnje in skrbne nege — predno je prepozno. Na glavi nosimo približno 80.000 las, ki dnevno zrastejo za 0.2 — 0.3 mm. Dnevno jih izpade 40 — 100 in »življenska doba« posameznega lasa traja 2—\ leta, medtem ko izpadejo trepalnice že po 100—150 dneh. Na naši glavi se torej odigrava precejšnja fabrikacija, ne da bi se mi brisali, če se urejeno izvršuje. Potrebno bi bilo, da vsak človek že od rane mladosti skrbno neguje lase in jih zjutraj in zvečer vsak dan temeljito prečeše in okrtači. Pri tem ne sme biti glavnik preoster in pregost in krtača pretrda, čistoča ščetke in glavnika je seveda prvi predpogoj uspešnega negovanja las. Toda De smemo pozabiti, da je vsega dobrega preveč tudi škodljivo. Prepogosto pranje las izsuši laeišče in se zdravi lasje ne smejo prati več, nego enkrat v štirinajstih dneh. Pri tem je uporaba dobre lasne vode ali špirita le priporočljiva, in če so lasje presuhi, smemo lasni vodi priliti malo olja. škodljivo je pranje las e pomočjo jajčnega beljaka ali rumenjaka, kar ee često po krivem priporoča. P^oti mastnim lasem je najboljši pripomoček uporaba primernega lasnega pudra. Premastno ali presuho lasišče povzroči redke lase. ki so neljub opomin na bližajočo ee plešo. Obe pogibelji pa k sreči s skrbno nego še lahko odstranimo. Prirodni signal presuhib las je prhljaj. Tu se moramo izogibati prepogostega pranja in si pomagati z masažo, ki jo izvršujemo na ta način: palca obeh rok se opirata na 6enci, medtem ko v fino olje namočeni ostali prsti masirajo kožo z lahnim pritiskom počenši od čela pa do temena. Za tem prestavimo palca na vrat tik pod ušesa in pričnemo drugo masažo, ki začenja aa tilniku in se končuje na temenu. Ietotako zahtevajo masažo pre mastni lasje, izvršujemo jo pa z uporabo primerne lasne vode, kateri je primešan alkohol. Za mastne l."se ee je izkazalo koristno obdelavanje s fro-tirko, ki jo položimo preko glave in z njo potem temeljito drgnemo lase — luknjičava tkanina namreč vsesa vase vso odvečno mast, prah in nesnago. Lepota las je prav tako diskretnega značaja, kot lepota rok. Izprva je na ženi niti ne opazimo, po bližjem poznanstvu nas tembolj očara, nasprotno pa nas zanemarjeni lasje bolj motijo kakor nepravilne poteze obraza. Dva večerna p!ašča . . . >Žena se je odrekla svojemu najnujnejšemu orožju: ženskosti in tajinstvenosti, s katero jo je obdajala dolga in zakrivajoča obleka. Odvrgla je bila vse to, ker jo je upi-janila zmagoslavna zavest: odporna, močna in pametna sem ravno tako kot moški. In res se je v zadnjem desetletju žena močno razvila — telesno zaradi športa, intelektualno, ker je za časa vojne, ko je primanjkovalo moških sil, morala žena prijeti za marsikatero moško delo, se tako izučila in osamosvojila. Življenje je neprestan boj in do pred vojne se je žena bojevala in zmagala prav s svojo slabostjo. Danes skuša žena premagati moža z njegovim lastnim orožjem — in često izgubi bitko.« *V čem se pa najbolj kaže »nežnost« današnje žene?« me je vprašal prijatelj iz vi>udnosti, dasi se mu je na obrazu vijelo, .la ga ta problem niti malo ne zanima. Obupan nad njegovo nevednostjo sem jnr nil oči proti nočnemu nebu in zavzlihiil: s-Kjo pa se odraža ženska duša? V obl-Jkah Moda je nsjzvestejše zrcalo momentane žen eke mentalitete. In poglej ta ravna, n>vrra-••.'jo/na oKaeila, ki namenoma kažejo mišice na o-ipor-iih telesih in ki v svoji enostavnosti kričijo, žena je enaka moškemu!« . . »Po^cj,« me je skoro porogljivo prekinil prij-itej. V p talu razsvetljene hiše sta stali dv? ženski postavi — dva večerna plašča. Za-ptl". iih jt> #i po. Odkod sta se vzeli? To in--!•« bi!" ^eč otovražen: »moški« žei. Prv-i so ji- oprijemal bn-catni plašč Ldkji zlat oklep in ji segal do nad kolena. V rafini-rani ozkosti je poudarjal oblike njenega života Čudni orijentai^ki roka' so p:.«!:.;, preko rok, ki so v širokih brokatnih gubah izgledale drobne in zapeljive. Na visokem hermelinovem ovratniku je navidez utrujeno elonela njena glava. Izpod plašča je kipela obleka v zelenem, svetlikaj očem se tdapov-ju prozorne svile in padala v zadaj daljših volanih tja do tal. Druga st* je bila zavila v voljni žamet jagodove barve Obilna kožu-hovinasta oprema se je zdela kot da p Kipi ra ženske slabotne ude. Tudi ta plašč je bil premišljeno kratek — ravno zadosti, da je odkrival obleko, ki se je dotikala tal v serpentina«tih in vihra.očih koncih, na katerih so se sem pa tja lesketala zlata veziva, neenakomerne velikosti ia v fantastičnih skupinah. Obe sta se na pragu za hip ustavili, izgle- dali sta istkani iz mesečine in skrivnosti. Potem sta hiteli mimo nas v lahno Ziibajo-čem se hodu. Otresel sem se bil začudenja. »Nova moda« mi je šinila v glavo. »Le tako naprej, moje dame!« sem vzkliknil za njima. »Veseli me, da ste končno uvidele Daj koristnejšo taktiko: biti močaD in skrivati svojo moč, zakaj skrita moč je dvakra* silnejša Trda duša v okviru ženske slabosti, mišičavo telo za skrivnostnimi pajčolani dolgih >blek! kdo neki se vam bo mogel odslej ustavljati?« ... .....iiuiiiiiiiiimniiii«"" )PUAm)l€HA MUZA Obloženi kruhki (sendviči) Na čajni mizi je poleg peciva, plošča razlicn,h okusnih m pestrobarvnih se-nd-vičev vedno mikavna m vabljiva Našim gospod.njam, ki v teh praznišk h dnevih pjgjsteje nego sicer pripravljajo čajanke, bo par primerov za pripravo večvrstnih in okusnih sendvičev dobrodošlo. Za sendviče vzemi pri peku dolge, tanke štručke kruha, ržene rn bele, ki so nalašč za to. Iz teh narež. za prst debele rezine. (Iz ene štručke j;h dobiš 40 do 42). Na oiebo računaj 5 do 10 rezin ali sendvičev. Prva vrsta. Namazi ržene rezine z lip-tavskim sirom, v sredo položi masleno ro-zeto, sredi rozete eno kapero. Druga vrsta. Namazi bele rezine s presnim maslom, v sredo položi rezino kranjske klobase, okreg garniraj s trdokuhani-mi pretlačenimi jajci. Tretja vrsta. Namazi ržene rezine z jetrno pašteto, v sredino deni masleno ro-zeto, v sredo rozete kepico trdo kuhanega jajca (rumenjaka). Četrta vrsta. Namazi bele rezine s presnim maslom, čez maslo namaži gosto jajčno omako. (Jajčna omaka: Trdo kuhano jajce pas.raj, deni v skodelico, primesi žličko gorčice, dve žlički olja, nekoliko soli in popra, drobno zrezanega drob-njaka in nekoliko citronovega soka.) Peta vrsta. Namazi ržene rezine s čajnim maslom, potresi z drobno »rezano gnjatjo in garniraj s kislimi kumaricami, zrezanimi na tanke rezance ali druge oblike. Šesta vrsta. Dve osnaženi in sesekljani slani sardeli zmešaj s presnim maslom in drobno sekljanim peteršiljem, s tem namazi ržene rezne, potrosi povrh« trdoku-hano pas.rano jajce m garniraj s kavija-rem. Temperatura pijač V dobro urejenem gospodinjstvu ne manjka toplomera na oknu m ne v kopalnici. Ravno tako ne sme v družini manjkati termometra za merjenje telesne to-pio-te odaosno mrzlice. V modern.h kuh njah najdemo pri pl.novih pečicah toplomer, ki označa pravilno temperaturo za peko raz-n.n siaoic. Toda na najvažnejši točki za naše zdravje nimamo toplomera — to je na mizi. Brezskrbni smo pri uživanju naših jedi in pijač, a vend.it ne bi smeli biti. Cim mrziejša je voda, pivo, vino, malinovec, limonada in druge hladilne pijače, kadar nam je vroče in smo žejn-, s tem večjo slastjo jih uživamo. Po zimi hočemo vročih čajev, vrelega vina, vrele kave, vročega m.eka, ne meneč se za to. dii-li je to v prid ali v kvar naašemu zdravju. In vendar bi morali biti v tem previdni. Pogosto uživanje pijače otopi s časom jezik in goita-nec tako, da z lahkoto izpijemo tako vročo pijačo, v kateri bi si prst, ako bi ga vtaknili vanjo, opekli. * Pravilna toplota pijač, ki jih uživamo, bi morala biti sledeča: Mleko za dojenčke 38 stop.nj C; isto toploto ima materino mleko. Za odrasle je mleko, ki ima 16 do 18 stopinj, zelo osvežujoče. Gorko od krave ima 34 do 35 stopinj C. Pod 16 — 18 stopinj C ne bi ga smeli uživati. Kava in čaj Mnogokrat už.vamo ti dve pijači po 60 do 65 stop.nj C. Vendar sta najboljši pri toploti 42 — 52 stopinj C. Kava ugasi žejo, ako ima le 15 do 20 st. C. Juha je najokusnejša, če ima 37 do 50 stop.nj C. Piva ne bi smeli živati pod 12 stopinj C. Z 8 stopinj se zdi ledeno mrzlo. Najpri-jetnejše je pri 14 do 16 stopinj C. Ravno toliko stop.nj bi morala imeti sodavica si m.neralne vode Pitna voda ima navadno temperaturo 8 do 16 stopinj. Prijetno hladna je z 12 st. C S 6 do 7 st. je neprijetno mrzla, z 20 st. C in več neokusno mlačna. Rdeča vina so prijetna s 16 do 18 st. C. Bela morajo biti hladnejša, in sicer 10 do 12 st. C, šampanjec le 8 do 10 st C. Sladoled smemo dievati v usta le v malih pOTcijah in presledkoma, ledene p.jače uživati v malih požirkih. Na želodcu bolni morajo na temperatu- ro jedi in pijač strogo paziti. Vse te do-zd^-ne malenkosti so važne za obran, te v našega najdražjega, našega zdravja. 6 domačih receptov Doma nararav^en l&ptavslri s't En četrt dc-breoa, suhega sira kakor za štruklje), 2 dkg sesekljane čebule, en trdo-kuhan rumenjak, pretlačen skozi sito, 6 dkg presnega masla, eno žlico finega olja, dve žlici gorčice, eno osnaženo slano in sesekljano sardelo, 1 žličko drobno seklja-neoa peteršilja, soli, paprike in kunrne, limoninega soka po okusu: vse to dobro zmešamo in liptavski sir je gotov. Jetrna pašteta Skuhaj mehko 1 kg svinjske g'ave (brez ušes), i7,lo"i kosti in zmelji trikrat v stroju za meso. Temu pridaj četrt kg ravno tako trikrat zmlet h svinjskih jeter in 10 dkg papricirane slanine. Ko je vse drobno zmleto, osoli in popraj. Prideni pol drobno zrezane čebule ter osminko litra juhe, v kateri se je kuhala glava, ter vse to dobro premešaj. Napolni kovinasto posodo, ki se dobro zaoi^ :n kuha i dve uri v sopari. Nato jo hrani v hladnem in suhem prostoru. Kuhana svinjska glava Svežo svinjsko glavo dobro osnaži m operi. Deni v lonec in zauij z 1 in pol litra vode, četrt l.tra kisa, temu prideni eno čebulo, peteršiljevih korenin, zelene, koren, cel poper, sol in lovorjevo pero in pusti počasi vre t i, dokler ni meso mehko. Ko je kuhano, odloči meso od kosti, zreži na lepe koščke in jih polagaj v skledo tako, da ohraniš kol kor mogoče obliko glave. Juho precedi, posnemi vso maščobo z nje ter jo vlij na razrezano meso v skledo in pusti na hladu, da se strdi. Kadar ser-viraš, daj zraven olje in kis. Lahko pa ser-viraš meso brez juhe gorko s kislim hrenom. ŠtniikUfi iz krvavic in jetraic Naredi testo iz 50 dkg moke, enega jajca, nekoliko soli in tople vode, kakor za štruklje. Med tem speci eno jetrno riževo in eno krvavo kle-baso, odloči črevo ter zmešaj v skledi ter nekoliko ohladi. Raz-valjaj testo, namaži z oh'ajen m nadevom, zavij skupaj, zaveži v prtič in kuhaj v slanem kropu dob^e po! u.re. Kuhane zreži na dva prsta debele rezine, zloži na gorak krožnik ali skledo in zabeli z mastjo m drobtinami. Zraven daj solato. Špehovka Naredi kvašeno testo iz pol kilograma moke, enega jajca, soli, žlice masti in toliko mlačnega mleka, da narecfiš mehko testo. Dobro stepi in deni na gorko, da vzhaja. Ko je vzhajano (3 četrt do 1 ure), tenko razvaljaj, potresi na gosto s toplic' ocvirki od sveže slanine .n d*cbno sekljanim peteršiljem. Zavij trdo skupaj, deni v primerno veliko, gorko, namazano in z drobtinami potrešeno kožico m pusti zopet na godcem, da vzhaja. Potem poma-ži z jajcem in speci. Pečeno zreži na kosce in daj gorko na mizo. Sladka šnehovka Naredi vse, kakor zgoraj za navadno špehovko, le v mlačno "mleko, ko delaš testo, deni žlico sladkorja. Med ocvirke za nadev primešaj poldrugo žl co sipe, namesto peteršilja nekoliko cimeta. Pečeno m zrezano na koščke potresi s sladkorno moko. Misli o vzgefi Pomanjkanje samozatajevanja, pomanjkanje inteligence, pomanjkanje potrpežljivosti. razumevanja in srčne kulture: to so temeljni kamni, na katerih sloni vzg>jni sistem palice. Ella Key. * Kdo je dober vzgojitelj? Oni, ki ne pozabi, da je bil sam otrok ter se spominja pri vzgojevanju mlad ne vseh svojih nekdanjih napak in slabosti ter ima stalno pred očmi tudi vse skrbi, muke in tegobo svojih otroških let. Knut Hamsun: BOŽIČ V SANATORIJU Na sveti večer so bili vsi gostje sa-natorija zbrani. Božičnega drevesca niso napravili, ker rti bilo otrok med njimi. Tudi so bili božični darovi v tej z vseh vetrov stepeni družbi izključeni. Gospodje pa so zložili denar in so kupili gospodinji iglo za spenjanje bluze. Igla je bila lepa, barvasto emajlirana in je imela pozlačen rob. Na konou večerje je vsta' doktor. Imej je govor in se v imenu gospodinje zahvalil za dragoceni nakit, ki so ga ji poklonili oženjeni in samski gospodje, mogoče celo taki, v katerih bi se dalo slutiti snubce. Potem se je v svojem imenu zahvalil damam za darilo, ki je bilo tako lepo in nepričakovano, da za svojo zahvalo ni •mogel najti primernih besed! Doktor je bil res ganjen in nekaj časa je trajalo, preden je mogel nadaHevati eovor. za-kai imel je vlažne oči. Tako izreden dokaz prijateljske naklonjenosti, je po-udarial. ga navdaia s oonosom in hvaležnostjo — v prisotnih ^osoodih oa izziva kar zeleno zavist. Ta dar. ie deial. ki očituie toliko umetnosti in okusa ter priča o neutrudni marlj:vosti malih, sladkih roč;c je tako krasen da bo sore-merrl njegovo ™>zo v oltar, niegovo sobo oa v svetišče. »Gospe! moje pre-sunjeno srce vam izreka ponovno za- hvalo!« — Nato je govoril o božiču in meril s temi besedami na vse, ki so imeli pogum in duševno zdravje za prezi-movanje v gorah. Naj bi jim to prineslo mnogo veselja in prida! Tako je torej namizni prt našel svoje mesto. Doktor je postal njegov lastnik. Gospodična d' Espardova je lahko smeje se sedela na svojem prostoru. Prav lahko bi bila pogrešala prisrčno doktor-jevo zahvalo za darilo. Vse, kar je slišala, se ji je namreč videlo posiljeno in za lase privlečeno; sa„ doktor Oej^en ni bil vobče tako priljubljena prikazen. Bil je sicer čeden, posloven in dobrohoten mož, pogrešal pa je spoštovanja. Svečeniškim vdovam je bilo gotovo nekaj udarilo v glavo, da so hotele za vsako ceno napraviti božično darilo. Tako je prišel doktor do tega prta. In kar odlično je bilo. da se je tegn raJo-val, da ga je darilo uprav ganilo. Resnično. solze je imel v očeh. ko se je zahvaljeval za prt in pri tem govoril o oltarju in svet'šču. Po večerji so razdelili pošto: poplavo razglednic, nekai zvezkov, ero samcato knj-'go Med oošMjkami :e bil tudi okrogel karton s francosko zramko ki je bila žigosana v PariZii* to ie bila koračnica za Torahus. delo pianista in štipendista Selmerja Eydejt. Kolosal-no! Sredi divote svetovnega velemesta ni bil pozabil mladi umetnik na Torahus! Peljali so neko klavirsko učiteljico k instrumentu, da bi skladbo za'grala. Morala pa je kmalu opustiti misel in jt prosila, naj ji doyole, da se najprej malo uvežba. Zato pa je zasvirala dva božična korala in vsa družba je pela z nio. Pozneje so prinesli r.n mizo k-ivo in slaščice, vino in bonbone. Božična ubranost je postajala čedalie bolj svečana in doktor je zopet vstal in zovoril. to pot o vsakem domu. o svetlikajočih se okrrh in koči in palači, o radostn'h očeh otrok, katerim so matere, »da, matere, moie dame in gos>ood'e. v tem čudovitem času božič-vh praznikov pripravlja ie to veselje od iut-a do večeru, pd mraka dn zore Naj tor?: živi vrak dem in vsaka mat '/ Nastali' so ?aš''i. ervo-j-i o to/.nih rečeh i.i mv-.v; so o*:ki n-ivn-.p m se zahv-'ievale. Eno uro 'o tra;.»'.«"» slavje notem ;e konec. Min:' i? božični večer. Doktor ie strogo nnz.l r:-, ^n d? s*, nervozni ^osrie za C. isn izor,*i;1i "V.J orlfto in da so rvsii.i potvV-tvoVi v -ne. ah r1/vc+<-.;r>r»c+: Urai.tl- »'• n^ ''"^."'lv" mnrnnrllpc n-od-»nr,iiV in netri mal! »(VVaC SO 7nt"> v depandanco. Hotel? <50 Tvok^riati. Ko je prišel samomorilec mimo nje. 1 je rekla gospodična d'Kspardova: Nu, gospod Magnus. česft božič!« Čeprav so bile '.e besed vržene tja v en dan, je samomorilec odvrnil: »Čemu to.« Postalo je očitno, da je zinila nekaj, kar mu ni šlo v račune, naprej pa se ni upala: »Ah ste prejeli mnogo voščil?« Gospodična d' Espardova: — »Ali ste jih vi mnogo prejeli?« »Samo dve.« »Kdo pa naj mi vošči praznike?« je vprašal samomorilec. »Ne poznam takega človeka.« »Oprostite, prosim!« Samomorilec, skesano: »Ne, dra- m /gra, SPOZNAVAJ SE SAM? štirinajst nalog za preizkušnjo inteligence Kako doženemo vrsto in količino človeške inteligence? Da intelgenca ni vezana na poreklo in izobrazbo, je dognala že znanost, opažamo pa to tudi vsak dan v praktičnem življenju. B:stveni znak inteligenta utegne biti duhovno obvladanje vsakokratnega položaja. IntePgentni človek lahko in ■naglo opravi probleme in naloge; vži« vi se vanje in stoji notranje nad nji« mi; ume jih naglo zgrabiti, pregledati m pogoditi nove, zmrselne rešitve. Inteligenca pa utegne biti splošna kakor tudi zelo specijalna Pri speci« jaini inteligenci govorimo navadno o posebni nadarjenosti za gotove pano« ge, tako na primer o matematični. or« ganizatorični, trgovski, glasbeni, pisa* teljski, pedagoški (vzgojeslovni) na« darjenosti. Inteligenca je lahko pre« težne teoretična, kakor je posebno izražena pri znanstveniku, ali pretežno praktična, kakor jo nahajamo pri ro« kodelcu ali hišni gospodinji Splošna inteligenca gre v razne smeri in obje« ma več področij, med tem ko je spe« cijalna inteligenca nekako utesnjena in koncentrirana. Znanost je zadnja desetletja našla na tisoče več ali mani primernih me« tod za merjenje osebne inteligence. Dam"s nam je moči dokai natančno ugotoviti pri otrokih vsakokratno »in« tel:genčno starost« in na primer na« vesti, ali je otrok glede na inteligenčno stopnjo svoje starosti dovolj inte« ligenten, mani inteligenten ali bolj in« teligenten, kakor bi odgovarjalo pov« prečni inteligenci otrok njegove sta« rosti. Največjo inteligenčno skušnjo, kar jih je b;lo kdaikoli izvedenih, so na« pravili Američani. Vse vojake, ki so med svetovno vojno odšli na evron« ska boiišča — skoro dva milijona i'h je bilo! — so pregledali oo vojski sposobnosti: ti inteligenčni izpiti so se s;jajno obnesli. Spoznavajte se sami! Doženite, ali ste mnogostranski aH enostranski, na« darieni ali mami nadarjeni, kaj vam je v veselje in kaj ne. V naslednjem vam zadajamo vrsto vprašani iz nairazlien^išh področij; krep:te m merite na niih svoie duhov« ne moči! Vsako vprašan ie mora se« veda čitateli sam rpšiti. nihče mu ne sme pomagati, če hoče dobiti točno sTiko sametfa sebe A obenem naj vam bo to prijetna božična zabava. Ker so vprašania po večini take pri« rode, da je dostikrat težko ali vobče nemogoče dati nanja samo en točen odgovor, ne bomo nrinesli odgovorov, ker bi tudi naši odgovori utegnili biti res da mogoče logično ali psihološko docela utemeljeni, ali vendar samo subjektivni. 1. naloga Kifco bogata je vaša domišljija? Napišite v eni minuti kar mogoče naglo vse samostalnike, ki vam pride« jo na um (po možnosti jih stenografi« raj te!). Najti morate pojme iz kolikor mo« či mnogoterih področij in sicer tako, da je vsako področje po možnosti za« stopano samo z enim samostaln:kom. Ne naštevajte lastnosti in značilnosti poedinih predmetov! (Za primer po« stavimo: tango, sočivje, nevarnost, te* lcfon, Amerika itd.) 2. naloga Ali znate pojme kratko in določno definirati? Definirajte izčrpno, kratko, nedvo« umno, določno in jasno tele izraze: Kai razumemo pod pojmom nebo* tičnik? Kaj je vari jei e? Kaj je ljubosumnost? Kaj je lastnost? Kaj je slovnica? Naloga ni tako lahka, kakor bi uteg« nili na prvi pogled misliti. Razlaga mora biti absolutno točna in ustreza« joča. 3. naloga Ali znate ločiti pojme? Kakšna je razlika med svetiljko in lestencem? — Kakšna je razlika med spečjo in štedilnikom? — Kakšna je razlika med orodjem in instrument tom? — Kakšna je razlika med objek« tivnostjo in pravičnostjo? 4. naloga Fantastična šaljiva vprašanja za preizkušnjo dosledniega mišljenja? A. Kaj bi se zgodilo, če bi od zdaj naprej ljudje mogli iznenada skakati sto metrov visoko? Popišite natanko nadaljni razvoj človeštva! — B. Kaj bi se zgodilo, če bi vsak poljub osta« vi! trajen sled na ustnicah? 5. naloga Kf':o obvladate položaj? Vozite se na maihn' i, zelo zasede« nem rečnem parniku. Pravkar ste raz« treseni, kakor se rado zgodi, pogledali na uro, in hočete zato naslednji trenu« tek še enkrat pogledati n .njo, pri tem pa presenečeni opazite, da vam je iz« ginila iz žepa, kjer ste jo pravkar še •neli. — Kako pridete spet do svoie ure, ki vam jo je očividno nred nekaj trenutki izmaknil soreten žepar? 6. naloga Ohranite preudarnost tn hladno* krvnost! Vaša mati si je pri delu v kuhinji skoraj odsekala členek na prstu, ki le še malo visi na ostalem prstu. Kri brizga nevzdržno iz rane in nesrečni« ca od silne bolečine otepa z roko. — Kako boste najbolje pomagali? 7 naloga Preizkusite svojo sposobnost za nagel pregled! Poiščite kar moči naglo vse številke po vrsti od ene do sto! Število se« kund ki jih porabite za to nalogo, je merilo za vašo sposobnost pregleda. 54 4 87 32 74 11 45 60 31 21 16 38 25 53 88 66 100 49 8 15 20 86 30 67 14 42 2 73 22 91 9 99 28 93 50 85 47 33 84 12 98 63 72 6 46 65. 81 48 3 44 35 69 17 43 61 78 52 7 68 59 80 29 89 36 19 37 95 64 90 24 82 41 97 57 1 94 92 58 56 18 70 23 79 40 10 76 96 27 62 51 75 83 26 39 71 34 77 5 55 13 To nalogo se da poljubno otežiti in izpreminjati. N. pr.: poiščite vsa liha ali soda števila naprej ali nazai, ali pa: poščite v posamezmh -rstfh vsa praštevila (to so števila ki so dsljiva samo z 1 in s samimi seboj), ali: po« iščite števila, ki so deljiva s 3, 1, 5 itd. 8. naloga Življenska nevarnost! Mirno pre« mislite! Pozno zvečer pridete domov in za« vohate močan duh po plinu. V temni vež: zademete z nogo ob človeško te« 'o. V stanovanju moraio bit'" Se drugi ljudje. — Kaj boste storili? Popišite po vrsti! 9. naloga Bodite duhoviti! Napišite v prosti urici nekaj origi* nalnih aforizmov življenskih modro« sti, misli o ženskah, o možeh, o mo* dernem času itd. 10. naloga Ali imate talent za kombiniranje? Na razpolago imate deset črk: dkčonapsrb V treh minutah morate iz teh d set črk (ne da bi rabili kaj drugih!) sesta* viti kar moči mnogo zmsdnih sloven* skih besed. Vrstni red posameznih be« sed kakor tudi številke črk, ki jih pora« bite v vsaki besedi, sta postranskega pomena, vendar mora biti vsaka iz« med naveden h črk v vsaki besedi za* stopana samo enkrat. U. naloga Ali imate talent za detektiva? V službi ste pri velikem podjetju in opravljate svojo dolžnost izredno spretno in vestno. Vaši predstojri ki so z vami zadovoljni in vam obetaj) lepo karijero. Nekaj časa sem pa dobivate brez* imna, na pisalnem stroju napisana grozilna in žaljiva pisma, ki vam uteg« nejo omajati zaupanje vase Sovražni* kov, kolikor vam j: znano, nimate. Kai boste storili? Ali boste skušali izslediti brezimnega pisca? 12. naloga Preglejte naglo položaj! (Po rt-sn;čnem dogodku.) Stojite na postajališču cestne železnice. Voz cestne železn:ce se ravno jame premi« kati, ko skoči iz njega z zavoji ob'o* žena dama. Pri tem stopi tako nesreč« no na tla. rla s; iz^ahne no<*o Dama, ki jo oč:vidno hudo boli, instinktivno dv'gn" nogo kvišku. Voz je med tem odpeljal dalje. Dama zavpije od bole* čin" in bati se je. da se ne ones"^sti. Vi morete brezpogojno t«koi in V>rez od'oga nekaj pametnega ukreniti! To* da odgovorit5 morate takoi. ko ste to nrečitali in doumeli po^ž^i. »'"er se bo med tem še povečala. Kaj boste stor:li? 13. naloga Kakšna je vaša nravstvena razsodnost? Uredite nas'edniih sedem dcliktov po njihovi velikosti tako da pride pod A tisti prestopek, ki je po vaši sodbi najhujši, pod G pa tisti, ki ga najmi* le je presojate: 1. Mali Slavko telo rad čokolado jč. Njegova mat; ie oozabi'a na mizi ne« kaj drob:ža. Slavko ga vzame in si ku« pi zani čokolade. 2. Vozn k B je presedel več ur v krčmi in pustil konie zunaj. Ko se ie napil, se ie spomnil, da mora naglo domov. Zafo divie naga"'a konja in ga neusmiljeno nretepa z bičem. 3. Janez in M'ha s+a se v šoli sno« rekla. Ko gr-sta domov, se steneta. Janez pograbi kamen in ga zaluči v M "ho, ki se z okrvavlieno glavo zgru« di na tla. Janez nobegne. 4. Pri gesnej M. nožno ponoči po« zvoni. Ko odnre vrata. vdr° noter ne« znan moški. Oosna M. iame vpiti na pomoč, a on io udari z železno p«'>o tako močno da tc'ebne na ti". VIo* nrlec no^r-V« vse, kar mu pride pod roke. ;n pobegne. 5. F,rna je nozabila doma svo'o ma« lico. Ko so drug-' otroci zanus4'li raz« red se sVr:voT"a vrne in svoii »ovinki izped klopi njen kruh z ja« bclkom. 6. Služkin?a F. ie na5'a na r«sfi nam:co z ve* b^nVovci; irrt"bi'a ;;h ie žens'** ki rtre pred n?o K~r ie n'hč° ne vi^i. ^'re služkinja de« nam-Vo in jo naglo snravi. 7. .V." R se hoče lenega živ« Ijenia. Ker na mu i-* den^ria. ti - l. • • • • • • r» ...... T? • ••••• F št...... G. št......najmanjši d.Tkt. 14 naloga Polet va*n A v VaVjh frMesetih vrstah Var mori f°ntast'čmo kake svoje sanje b-i^ '1'nris1'! B Ppn!*:+» pnv ♦flto v friJojeo1!!) vrstah k*l"5en ^o človk i" kako V«o ""-"edovala tehnika čez dva tisoč let! Po snegu diši Smučarji ne odlašajte, naročite si t?Voj d-es iz pr ma švedskega modrega lor'm Komnletni dres Dn 5H1 — nanrej Turi-stovski jopiči (\V udia.ke) po D'n 320. — 1 o-t-o prj DRAGO SCKWAB, Ljubljana. Strup - tajinstveno orožje žene zlocinke Strugi so vtOjvafi na pcOjločro z nccl zastrupilevanfa — Tip zav mzg&ja ceik Nemški naravoslovec dr. Otto Lan* j ge je posvet.1 svojo najnovejšo knjigo , »Mineral« und Pfianz^ng fte« nedvom« no zanimivemu pnrodnemu pojavu, ki ima tudi velik vpliv na človeštvo: strupom in zastrupljanju. V uvodnem poglavju razpravlja o neverjetno po« membni vlogi, ki so jo imeli zavdajal« ci aii strupovarji v zgodovini člove« štva od nje zgodnj h začetkov vse do naš h dni. Že navadna šolska zgodo* vina nam kaže, ko!iko političn h spo« rov je bilo »rešen h« — s strupom. Cele države so propadale ali nas.ajale zaradi strupa. To strahotno demonsko orožje se je umaknilo iz družabnega' in političn ga življenja šele v novej* šem času, ko se je omikano človeštvo povzpelo k višjemu poimovanju druž« be in človeka. Vsi krščanski nauki ni« so mogli v srednjem veku zabraniti groznih zlorab strupov, ki i:h ima pri« roda. V Gcbincauievi »R^nesa^ci« pravi sam papež Aleksander VI. Bor« gia svojemu sinu Cezarju, ki ie bil aranžer vat kanskih slavnosti: »Ko se bo jutri zjutraj Rim nr bud'1. bo lah« ko slišal imena kardinalov, ki so to noč zaspa'i svoj zadnii s?n ...« Toda dni^o besedo piscu zgoraj naved ne knjige: Davno pred začetkom zgodovinske* ga časovnega š'etia so pran irodi mi« t:čne dobe. ki so kot nomadi in lovci žive'i v naitesnnšem s+iku s priro jo, snoznali rastlinske in živa'ske strune. Ker niso imeli o prrodi znanstven h rvoimov, so pr:pisovali gro-mim učin« kom strupov, kakor so i:h vid/Ii na žival h in sovražnikih neko taiinstve« no moč in so tako združili snoznan;e o strunah z verskimi predstavami. Ko na so dogn^lj. da je več;na sfrupov, "•» se unoreb'iaio v pravilnih dcah. dragoceno 7dra"i'o, je posta'o smo« treno :skflnje strun^v. nrnrnvlianie in dozirani" strnncn;h sokov in n°no« iev nr:"ilegii zdravnikov, rarov~;kov, svečeniVo-v jn e,7var:c tunini iev. Po za« slugi t*"h ki so e^i^i m^d m<"o« žico nevednih in neveščih imeli v gla* vi znanje in vednosti svojega ča«a. je postal strupoznanie taina veda Kma* 'u si je ženska prilistila monopol na mešanje sirupov, ki fa je — kakor nam priču;eio novodobne sedne raz« prave — ohranila do današnjega dne. Boda'o. meč in samokres so orož;e moškega spola, ker zahtevajo moči in odločnrs+i. Njegovo roko vodiio že* "'"a, videti kri, po^um in snretnost. Še tesnejša zv~za o^stoii med ž nsko in strunom: tu se ženska nrav in oseb:« n» s+rupa kot orožia še boli izpo^ol« n ju je jo. Taiirstveno — rl-monično ^""-^vanie sokov živalskih in rast« linsk h to'es, nač:n kako se skrivoma in no dobro pretuhtanem načrtu pre« skrbe struni, priprava strunenega na« noja. ki zahteva, da se zavdajalec do« bro spozna v kuhinisko umetnost, za* vdajanje v stopnjema rastoč h doz?h vse do meje, ko se zlomi naravna od« nornost organizma proti strunom, nre« žanje na učinek s4rupa. ko n:hče drug razen zastrupi j "valca ne ve. da se bo ta in ta. ki s~di morda ce'o za isto mizo. nenadoma zgrudi': vsa ta za« hrbtna, prebrisana umetelnost zastruo« liania in to i^on t-anj« krvavega učin« Ra, je mnogo bolj v skladu z lastnost« mi ženskega ne«o z lastnostmi moške« '»a zločinca. Kleonatra in v noveiš^m ča*~,u tudi znana zastrupijcvalka Br:(n« v lliers sta v »studi,-ske namena de 'aM na'nrei zastrupijevalne poizkuse na žival h in se šeb nato Io*'le Iju-di V simbolu starih mitov vidimo prvo zavdajalko Evo, ki se da prepr'čati od svoje prijateljice kače, da mora Adam pojesti rajsko jabolko, s če« mer ie bil ves bodoči človeški rod za« strurjjen. V pravljicah srečujemo to« likokrat nevoščljivo, od sovraštva hu« dobno mačeho, ki skuša s č salom, jerm ncem in strupenim jabolkom usmrtiti zalo Sneguljčico. V stari gr« ški mitologiji je bila Hekata boginja, čarovnica, kraljica in d-mon; nje hči ga —! 0 tem lahko govoriva pozneje. Pojdita naprej,« je dejal svojima soigralcema, »takoj pridem za vama! Nobene razglednice nisem pre.el. a tud. nisem pričakoval nobenega voščila. Sploh je pa to nesmisel. Zal mi je samo. da sem sam poslal takšno neumno voščilo, najneumnejše, ki mi je mogio priti na misel. In veste komu sestn pisal? Mos-su, temu smradljivcu!« »Tako. tako. Mossu.« Temu se je čudila. »Ali mi ni poslal poleg ulstra sramotnega pisma?« »In vi ste mu na to še odgovori1 i?« »Ne. poslal sem mu samo razg'e1ii-co. ki sem jo kupil spodaj v naseiVni. Lahko bi predstavljala upihnjeno luč ali človeka z dolgim nosom, to bi bilo po^bno v skladu, anroak namestil tega je trla na karti veverca. Povem vam. da karte msem iskal, ker nisem prebiral. Vzel sem kar so m: dali. A nonrs-lite to' veverica nekaj tako nesm:Se,-nesra! Saj veste kfVo veverica sedi. košat.4 reo rma zavihan in nss^n en na hrb»t m zvit kakor sv;t»k. N;X slabše ne b! b'1o če bi b;l lzb'a' rd^Xo oo-barva«o h:šo v sne^i al« A vpv°hca — Al? ete že kdai doživeli tak?"-o nedo'?noct?« » A T? * »d^ ne .bo n vp'">r>!i> T^Vn niII bo minil čas. Saj ie sleo in zapuščen.« dat' zakaj naj bi on imel zadnjo be- ' ostal tukaj sam. Prizadelo ga je. In sa- »Kako? Da, videli boste, prišel bo na svoje misli. To ni tako slabo, sai je naloga njegovi gnili glavi potrebna! Veverica, poreče, kaj je mislil s tem? Qospod'čna d' Espardova. ali se ne bi hoteli obleči in se malo sprehoditi po mesečini?« »Saj vas vendar čakajo v deoan-dansi!« »Ne. Naj gredo po plsmonošo in Švicarja.« Oba stopita v mesečino. »C'im d?lj premišljujem o tem. tem bolj priha'am do spoznama da mu bo ta veverica koristila.« nravi samomori'ec. »Hvala vam. eosnod;čna d' ^s^ardova da ste mi vd;hnili to misel. Takoi ste opazil' da ;e v tem nekai ob"nn.~5ra Saj i® ?sto iacno da bo vorašal ieko-ga. ki 'ma dober v4d kai Sfn;; rlednici "^^everica. n<>r»ko IhHie. Tedai se m" bo stopila še ve^'a *ema nr©d očni? fn hn Sp razumel — jaz žc v-Wn ohraz_ « SamOimnr'"'p^ o-ovori i^ocrvr,^-'*. na nr;ctavJ- !n v rp'=>m toi-trn wP da mu niste dali od- orritwrq iVOTlfl 9 i»VHo '"o ^pV«' trr.,1 ne ffflvftrao 7 r>ctr'rn trloonrM -Tnrrrt S- A yrr\ m;, Al: t,: vr,.' j sedo?« I Stopala sta dalje v mesečini, drug ! vštric drugega. Pot je bila dovolj š roka, ker ;e bil sneg sk dan Gospod čna je nekajkrat opomnila, da je čas iti v posteljo samomorilec pa ji ^e vedn, odvrnil, da ni do dvanajstih ali dveh or.iv nič prepozno. lahko bi bilo ia celo štiri ali pet. to mu je vse sno. ker spi v zadnjem času zopet slabše. O samc-morlčeva zagrizenost in orepirlji vost sta bili v zadn:em času nekorko zadržani in bil je hvaležen gosnodični. da je bila pripravljena ^raišat-" n egovo življenje za eno uro Zdelo se mu je. da se s tem zopet nekoliko onbli/a smrti, in začel je govoriti o žalostivli rečeh, o življenju, ki da ni n'č drugega n°go potrata časa in o podobnem. P.rkr2t je tudi rekel, da se zdai nahaia na severni strani svo;eea *ivlien''a da ie tuka, še mo?i živeti Prjnomn'1 na ie d-> mu src ne ra:a >'n da n;t; nicova obleka več nosebno ne drži. Vernima se e potem ohrn;1 h co^oH^^.; vprašal n<\Jrot:Vo re:as"0- Vi t"d'? »v^vo «te rek': nrnsini —?« »H">te1 sfm če tivi' \m nr'šli ''o A a avlnitp čic?« Snloh se no božiču odne d" n rn 'O 1 VHo V>" momoritec, ki se je bil odvad" govoriti in rezenirati. cdkar je bi, Moss odšel. je postal nenadoma zgovoren m vzplamenel- »To je pa nepričakovana novca, neprijetna novost. Ali od"otue-te daleč? Stvar se me seveda re iiče, toda — ali ste s gurni. da bo drug e bolje? Jaz nimam te gotovosti, zato rajš: ostanem tu! Ali n1' v b'stvu vse eno. k e živimo ljud;e? Tako m's'im ;az. Po7le'te na primer oolno luno- našemu 00"su se v'di on etna. v resnici na je tako lena in ^rez Dr'da Tam stoji in se do'go"asi. Tako je z vs^mi st"artni in rex"m'. tudi z nami Vseh nas bo ko-r»°c čeprav se n-brnčamo in vrtimo! ^li k'i ne da' Vam se "*e noco' rodil Zv':xir? vq srovor'-n zarad'" be- sed kot ta''"1i: c t var i? lahVo do.Vira to namreč z 7velrčar>-n 'n — 7 7ve1;čan:em n'' 7'^'l•'on:a ki nam b;-ln ri->*»r> in s' ""a s^trij vzeli 7, Zve^O^.ni.^iTn pH V* C o no^t fr^ ll^orr 7(l1*(> f) V o Vrv ^Vr^-nocfr.^ ucp 1 \ forro np do H* Ivlo ^r»r_ ca* n/% l.o+A—? -/»r*j nrav to^ra ijer co Vai ^nromn 7 v—"""O 71 »--o t^m ^o.rin *n w» np-pmr, rsr,}-*1 t*vri ^a Ho f.o no^nrn1..'1, MO ,» «i,c Vp, rt J-r*-« . ^'.T--, s ■ tn — — t — a »' ..'.t,'; - — _ tega ne! Človek ne ve. kaj je 3'av, naj- '©aoTliiio ČJ&veštva — RazšVJs-— Kr io j3 kaJlura pte-'cadio z!'o ... Mcdeja jc prišla na glas kot največja zastrupljeva ka vseh časov lz g.rman* skega bajcslovja poznamo Siglindo. ki /cavda možu z močneje prirejeno uspa* valno pijačo. Marjetica iz Goetheje* vegi »Fausta« zaziblje tsamo s tremi kapljicam"« nemirno spečo mater v smrtno spanje. Pot, ki so jo prehodili strupi v sivi davnini od pranarcdov na bi žnji Vzhod, vodi iz Egipta. Asirije, Babi* ionijj v Perzijo in odtod na obalo He» katine in M.dejine domovine; iz Te* saiije je krenila že v zgodovinskem času v Italijo. Tu, na tleh starega Ri* ma, se je slast zastrupljevanja trdno vgnezd la in bohotno razpasla; zavda* jalke niso bile samo v starem Rimu mnogo iskane pomočn ee, marveč tu* di v krščanskem R'mu, zlasti pod za* ščito renesančn h papežev iz visoko* rodnih starih hiš Borgijcv in Medici* jev nekaznovane zločinke. Danes se nam vidi skoraj kakor povest iz prav* ijične dežele, če slišimo, da so v času klasičnega preporoda, cvetočega bla* gostanja in prekrasnega razvoja umet* losti. ki jo še zdaj tako visoko obču* dujemo, predlagali državno kcnces:o* nirani zastrupljevalci beneškim do* ž;m svoje cenike z navedbo odškod* n'ne, ki jo zahtevajo za zastrupljenje posameznh vplivnih osebnosti. Pri tem se je vsak posameznik cenil po svojem položaju, moči in bogastvu; zagotavljala se je zajamčeno točna postrežba! Značilno je. da so bili pa* oeži po ceni; zastrupitev papeža je stala samo 100 dukatov, dočim so za sultana zahtevali 500 dukatov. Iz Italije ni daleč na Francosko. Tja se jc pr selila Tcffana, ki je v svoji italijanski domovini izvršila ted nsko 100 — 200 naročenih in honor ranih zastrupljeni. Nevarno zastrupljevalko ie spremJjal trop učenk in učencev. Nj'na specialiteta je bila »acouetta di Napeli«, neapeljska vodica. Ce je res, da je ta ženska izdelovala svoj specialni strup iz slin. krvi in telesn h sokov z arzen:kom zastrupljenih psov, ne moremo Toffani odreči nekakega znanstvenega instinkta s katerim ;e zadela »pravo pot«. Zakaj bolj rafi* nirano se ne da spoi ti najsilnejši mi* neralni strup (arzenik) s ptomainom, ^•runom, ki nastaja v trohnečem trup« lu. Francozi so sprejeli T^fanin n-iuk in so njene recepfe ce'o i/bolišali s t"m, ela so j:h poenostavili. Strun je bil vse do izbruha velike revolucije v Franciji tako razširjen kakor v moč* virnih kraj h malarija. Če je bil kdo komu na poti, bodisi zbog dedščine ali iz drugih razlogov, mu je nasprot* nik poslal v hišo slaščic, jestvin ali ka« kih drugih darov; nič hudega siut>.ča žrtev je ta laskavi dar sprejela in se •škodoželjnemu znancu aii sorodniku umaknila — v grob Z Napoleonom L je javno gospodstvo umora z zasirup* Ijevanjem prenehalo, tajno pa je cve* lo še dalje. Obstoji tudi danes, o če« mer nam pričujejo procesi proti za« strupljevalccm, ki se jim ne more iz« ogniti nob.na omikana država: pra« star zločinski nagib očividno še noče povsem izumreti. Eden najtipičnejših primerov zavda« jaik za vse čase je slučaj sloveče fran« coske zas-trupljevalke Brinv.lliers iz 17. stoletja. Margareta d' Aubray, ve* s.lo, ljudko dekle iz dobre starople* miške hiše, je bila prisiljena v zakon z dolgočasnim markizom de Brin V. 1« licrs. Mlada gospa pa je jela kmalu varati moža; na skrivaj se je bila spe* čala z njegovim vojnim tovar.scm ae Sainte Croix. Škandalozno vedenje te dvojice je napotilo starega tirana d' Aubrava, Margar^tincga očeta, k nepremišljenemu dejanju: vtaknil je Sainte Croixa za leto dni v Bastiilo in si je tako pogub:l ž.vljenje. Zakaj strastna markiza ni mirovala, dokler ni ljubimca osvobodila. Iskala je naj« primernejši strup in je za poizkus za* strupljala najprej živali, nato par rev« nih ljudi in svojo sobarico, ki je bila j bolj prav od vsega; saj so nekateri res-! ni ljudje, ki se nikoli ne šalijo z življenjem. A tako gremo, tako potuj.-mo. Nepretrgoma nas vodijo in česar ne n 1 prva žrtev, pri čemer je »znanstveno« pre.zkusila pravo dozo. SLdnjič se je lomila svojega očeta. Medtem ko je bil Sainte Croix v ječi, je hlinila Brinvil« lierseva gorečo pobožnost, pridno obi« skujoč Cwrkve. (Pozneje, ko so jo mi« slili potakniti v ječo, je celo pobeg« nila v samosta/n, da bi postala nuna.) Ko so jele učinl.ovati prve doze stru« pa in je oče zbcltl. ga je negovala z nežno požrtvovalnostjo in kazala ob njegovi funrti globoko potrtost, kakor jo kaže samo ljubeč otrok. Toda za« strupljeva'ko so- vendarle razkrinkali. Igrala je do zadnjega komed jo s sa* mo seboj i;i z okolico: dJala se je, da se silno kesa in se je obdolževala razn h drug h zločinov, ki jih najbrž ni niti storila. Ko so jo gnali na mori« šče, je stopala s ponosno, dvignjeno glavo, opazujoč ljudi, ali pomilujejo v nji junakinjo, n dolžno, obžalovanja vredno žrtev ljubezni In res: ljudje so razgrabili njen peptl in ostanke kosti na grmadi, kakor da so čudodel« ne relikvije. Ne bomo čitatelja dalje zadrževali z opisom vseh zločinov markize Brin« villers Razen očeta je umorila s stru« pom še oba brata, ki sta ji stala na poti zaradi dedščine; zakrivila je za« strupljenje svoje sestre in svojega so« proga in b:la najbrž udeležena tudi pri smrti svojega liubčka. ki je tudi umrl od struna. Vsekakor kaže žena vse tipične lastnosti zastrupljevalk: zgodnjo dozorelost in pozneje nasto« paiočo neodoliivo. vse premaguiočo strastnost: koristoliubie in močno maščevalnost: religiozno hinavstvo; zmožnost, da lastne žrtve neguje z vso udanostjo. da rWa dobra dela (kakor pa nr. avstriiska zastrunli°valka So« fiia Urs:nus v 18. stoletju), da snuie s'rot:šn;ce, kakor Lanorte in BePa Guismess. ki s+a spravili mnnio liudi prezgodaj na oni svet. ali pa da posta« ne kakor Grete B^ier vneta prijatelji« za živali. Zavdajalke rade kažejo brezmejno ničemurnost, nagib k te« atraličnosti, veselje do ognja in poži« ga. So mojstrske pri potvarjanju dej« stev. veliko čitajo, žive v romanli, go« je glasbo in družabnost ter kažejo iz« redno živahnost. Imajo tudi zelo do« oro spanje. Take zločinke najdejo naposled v zastrupljanju tako naslado, da ugania« io zlo zarad; zla in nc več iz kakršnih« hodi s bičn'h razlogov. Taka je bi!a n. pr. sicer prav ljubka Margereta Gottfried iz Bremena, ki ie v začetku 19. stoletja zastrupila v teku petih me« , i»cev svojega soproga, mater, očeta, dve hčerki jn edin'Ca sinčka. k; ie bil s:cer nien ljubljenček. Nato še brata, prijateljico, šestletno dekletce. či'e ma+ere ni mara'a in še številne druge -•sobe. Naposl d ie da'a strup nekemu otroku, ki ji je prišel vo=č:t k ro's+« nrmu dnevu — vse iz naslade, zaradi uživanja v zlpm. Tako je tedaj ženska no'ov:ca člo« veš+va vrcfla ;7 svoi^ga dna. iz nekih oeklensk:h fjV.bin. demonski t'p žne« zastrupiieva'ke. ki ie cela tisočletja kljuboval vsem moralnim naukom in ki ie šele večia kultura potisnila med z!cč:noe ki jih Hružba kaznuie in zatira Moški ie zadovoli^val svoi temni pohl p s krv'o ženska se ie omejila na strune Mračna ie zgodo« vim človeštva in polna ctrozot .. Šele primera 7 nekdaniimi č^si nam pokaže pravo blagovest sodobne knl« ture. ki zatira demonske nagone v č^o« veku in ga d' Ia bo'iše' zvonovi veselo 07pane« nje človeštva, ki vstala iz krvave, grozne preteklosti po doWm in tež« kem razvoiu v nr«vo. človeških idea« lov dostojno življenje. Z Maluarii ra Francoskem Bežni vtisi s nevsfoe turneje Na vseirn drfgem potovanu sta služba dva avstriiska pulmana II razreda, snažna, prostorna in udobna, za prevoz iz Ljubljane preko Nemčije po severni in južni Franc: ji in čez Švico zopet domov. Mat carji so si raztHili posamezne predeike v obeh vozovih za družine ali skuoine po štiri aH pet članov in člairc in se notam no naibol.išeim prak-frnrrn znanju uredili za do' go p "t. Kupeji so shižili Madčariem za :ed''lm-co soreiemmeo, delavivco (krojači, ši-vil:e. Fkarice. pisatelji, novinarji mo-d:stke 'td. so med vožnio onravl al: svoje p^se) in za kavarno (kuhali so čati in kavo. neizogibni kvartonirci so sekali tarok in irarjaš- na podloženih kovčkih. Deloma oa so službi kup-? za 5 n^' in večkrat pi dn°vU za spaVco. EtaK'"ali so s: ?v2ž*š;a v f*h nad-stronHh: v r-H^ju": na fteh. v I. nad-sf^onV-: na kv'P®h in v podstrešju: na. policah Prav kimal"' so se retr-b^ke v obeh vozovih oglasni. brez do"geva P^vaJan.ia. via facfr". tako lepo trned:K da »e vsakdo veJr>' za sv-«.' določen5 za svoj del'iV.rog v k-osru svoje ^.-li-ire :n za svovi r-oseHno vWn v skoro dan za d nem se ponaša :oči traff^-omedT: »K".fre e^r. kufre do1«. Dovtiv so se ko*ip~.r%ai!f nd enesra k^nca drufes-a. šx?m>e so b;|1e na vrstnem r?''u. iant°z'ia iro^v-ei15-ra in nezavestna, ie delovala najbuine-je tako da marsikdo že m več vedel, kai ie resmea ;n ka! — raca. Konve-znc"e in diskurši so brili kaj fvahni. Posebno poglavje ugibani in Ta7motrlvan\ mFd nebnim sp"vm. ie tvorba toliko proslula francoska in posebno pariška eleganca. o kateri se toliko goved in be-e. Ponovno je mne g'..katera pogladjla v kovčku svojo veverno toa-ldo, d a-H to prestala skušnjo v Parizu. Antlc.pativ-no, kar za v a,o, so si nokatere rdečile z roečllom us.in.oe in lica. Mcgice pu-era, belega im rožnaoega, so nalahno tneg!'le iu^ke v vozovih. Od časa do časa je za j šalo po kolonpka vodi, po vi '-oVcah, vrtnicah in po — br nevčku. Skratka. bi-')ka. ki so jo iime^li zavoje-vaiti Ma^-čarji v Franc';i. ie b'1a dobro pripravljena, kar se tiče organi7.acrw. nevske prorav-1'enosti in — e'eg.once. Pa smo se od mesta do mesta Parizu, središču in višku el^^ance Povsod srno vedeli ooazovaP p-'^tne liubev.ršve. sl'mpatične liudi. a od čuda čn^e^ov e'!°p"anc.e n>cr n^e^n^sra Vse kakor or; nas S^Vne mamice. S klo^Vom na elavi raz-^az r>trrš-k:tn vozičkom ali s tržno torbo Lu.s*kana in srčkana dek>ta v opdn: ovr°iki. okusn" a or-pr-rosti. z m;ač:"'m at'd cveten a'1' 7a;č'iiTn krm*™. kaW>!r nr? nas. Vsaka dvajseta al: tr-dose^a d:i-ctVetno obarvana na licu. četudi nre-oei rnitin-rano in okusno, vsaka dvajseta ai" Hi^ise^a oa tud>; v nomos^ib. v*-!o!ča~f'h. ka;rrn.:pas+ib :>n rnh;.nqstih barvah. p'evex d^-eVi rian°š>n'b — kakor p-' nas. Mr-sv." nn v 6e-'n:b. n? rr-si^no z^^^m-h obl^Vab z iv'-nxpn;rrr kr?pri na K-j^ah — k?'vor or; nas. Pa smo š?i v rK,n..-il.-,anrk'l' ve"er- n.:,,ti in T^.-n-h nrsb nn in re- cfapj-tiigiVind kra^n:b. o^.^t-a-tli h '»'l'r3f"h. "n ^rnc-fvo.^ cPirl"V Vi^rrrna ir n'i5"i!i. <; VnHV^o^ na g'avi. Tudi sed':š° H^cmt-ra me-v s»V'Pimi FrancVi. Vi^d"? m-ed k'1'aM ra c®0!^ ;ti cn»Vo.v> a^-SMnt, nivo kavo ali ka.r ie kavi p-rVivrecra. K^r n^ v V:ka'u «Tere ro'/'7:; svo,; p'^5č in klobuk na «o«;edni strf a'? ra ^"hco ob zircailu. ki na-Všč v te svrhe rao-Ti^-na z n:zko medeno av>. Obrša'n::knv ze'o malo aJi nič. Za^an smo iskali — z^o-.fm^Msv. Po vsej Franc'ri sem n^S^1 j v ere.m V^-a^u na m5zi zo^treb-ce. rn ti so bi? iz"e®"'an; ;z kurnb peres. Ti bj bil še pksronfmii tre za naše Pil fiiiHane! I^tako rra^o a'1 i n'č pep ln'Vov no m>:zah za kad:lce :.n še mani riV,.!va-1r''iVov po kli pa jih položijo preko sedeža. Le oficijelne osebnosti do a:o -Izjemo. Povsod in v vse«n se je videlo, da živi tu demokratičen, svoboden narod, ki si ne prrti diktirali nikjer Ln od nikogar, kako naj se vede. Pač pa so l%dj'e radi ln reprV-lFeno uljudni in po-strežljlvi, cd hlapca, š."f:rja in natakarja do na.;bc'!j odTčnega gosta ali domačina. Če rabiš informacij ali če se v čem ne spoznaš, ti bo vsakdo rad ustregel z največjo uljudnrstb, priaz-nosto in vst-aresto; veiro' bo. da ti ie mogel ustreči. Prej se utrudiš vpra-še\'at'i. nego Frarcoz odgovar:ati in ti dajati pojasnila. Francoz je vobče trezen, sTiVdtm. varčen, skromen v ob'>ekl n v už'van.;u jedi in pi'ače. četudi liu-bi raznoliVosJi in deTkalno izbiro. Razkošna. potratna :n olr-vstna je masa tujcev, ki posojajo Franc::o v velik;h trnorfrah in v marsikaterih kraiih \T>lrva:o ra ob^ež^e domačinov. V pkc-' fuzivn'h dr-ž^ah, v gotovih fine ših 'n nočnVh loikanh in v veliki operi v Parlz»u. rn S'"a!^e:!ah, tu je seveda p-;li-ka. da Panranka, še več pa tu-ike, Američarke in Ang'e;/'n:e. pod egido mastnih čekov v zdravi vaVt'1. razvi-'"aio svo:o raf:n'rampsit v toaletah, v ^krhn; zunanji neei te,pca. po«ebno V-ca. v bogastvu na^:ta. So pa to veči-n<~ima !,j>"id :ie. ki do 24 nr na da n nima o drugega opravila, nego skrbeti za svo-io zunanjost in za lepefčno tekmovanje v izbir-' artartnih oblačil, klobukov. eevl.Vsv, rokavic itd. po najnovejši moda. O strme'1 spim po nretstih, kakor Nancv, Re:'tns. Ljtl&e. ki jma;o vendar po sto do d ve s teti so č prebivalcev in so važni industrijski centri, ko sem okoli polnoči zaman iskal od p~ te ga brzojavnega urada, tudi na ceintra'ni pošti. Za^ro ob 10 zvečer in oioro kakor dTuge šlacune ob 8. uri ztitraj. Svet dogodki medtem p^o-vao! Pa inna L'ub-Hana s svofmi 60.000 prebivalci vendarle vso noč brzojavni urad odprl Le v Parizu. Lvonu in v Švici v Ženevi je 00 loval centralni brzojavni urad tudi 00 noči. Glede p-onoešča '•*) prehranjevanj oa je v veliki meri prav dobro presikrb-,:eno. Hotelska obrt je v Franciji izredno razvita. Tudi v man'š'h krajih je zadostno šte-vlilo in sicer precej prostranih hotelov; v večjih mest h hotel z 500. v Parizu z 700 in več sobami ni posebna redkost. Kaj pn'je;t;tn in ugoden do'cm nap a vi na hoteskega gotča v vseh francoskih hoteO h, da je v vsaki sobi poleg c-;litra'! ne kurjave prostoren -majoldast la-voar s pipami za mrzlo in toplo vodo ob vsakem času dneva in noči. Že te ugodnosti sprijaznijo gosta z njegovo hotelsko usodo. Naj pride še tako zrnu-čen in truden s potovanja, ga pristna topiota v sc-bi i,n prilika za tako šnjo vpo-abo rrrz>*e in tople vode prleg večinoma zelp' snažnega poste'jnega penila fcrnau osvežijo. V koh^kaj bo-ljsh iioteVh pa Ima vsaka soba še kopalnico v predsobi. Zaradi hrane se niso mogfli Matičarji, razen v par primerih nii a'k» r pritoževati ne glede skupnosti, ne gl> de obinosti. V preprosti gcetdnil doi^š kes to ali vele rjo že za 3. 4 alt 5 frankov (1 frank = Din 2.22). V restavraciji ali hotelu pa stane kosilo aSi večerja, okusno pripravljena VSA POROČILA o triumfalnem pohodu Glasbene Matice, so bila pisana rred vožnjo v vlaku, na potovalnem stroj 6&u REMTN3T0N NOHMAL. Slavno zastopstvo: A.PS3ELOG LJUBLJANA, Marijin trg. Te 1. 3 4 5 6 in obiPna, 8, 10 do 12 frankov. Kruha kolikor s-i kdo želi. Menu obstoječ iz juhe ali več vrst predjedi na izbiro, nadalje po ono mesnato jed z več pri-kuhami, ne preveč mesa ali obilo pri-knh — ponovno smo imeli svež grah in zelen fižol. Krajevna posebnost so ta-kozvani »pom-mes frlttes«, ocvrt krompir. To je na rezine rezan krompir, povaljan v m-: ko in ocvrt na masti aK o'!ju in je okusna prekuha posebno k omakam. Nadalje močnata jed ali na izbiro razne vrste sra ln sadja, jabcOka. hruške, oranže, banane. Domače vino, vin du pays, be'o in črno, je dobro, zdravo in ne drago Stefenrlca pribKžno enega litra po 4 do 5, kvečjemu 6 frankov. Poleg tega je v deželi vina. burni n d ca ;n šampanjca bogata izbira lx>1>š'h in Dlemenitejsh vin v butekkah in šampanjca za razne cene od 8 frankov na-pre' do 60 in 70 fnar.kov buteljka. Pivo ima skoro vsak kraj svojevrstno, bolj nedolžno, po po!"'rug; frank vrček, nmo-g-rk'e ima'o nemške fabrikate ali izdelke po nemškem načinu, črna kava je povsod za naše po:me bolj sbka. zato pa v večjih posodah, v velrkih kozarcih aH skodelicah od 50 cen trnov do 2 n 3 franke oorera. kakršen je lokal. Per;va ie h kavi najraznoliunejšega na izbiro. S-deč po naši klimi in po severni legi kra'ev, ki so iih imeli prepotovati, so Matičarji vzeli seboj toplo obleko, ki jim je Irla večinoma odveč, vsaj v Franciii. Vreme so imeli skoro ves čas leno. deloma oblačno. neka:krat krasno snlnčno. razen v Parzu. ko je tri dni zapcrer1^ma pomalo ali vzdržno deževalo. Zimski o'ašč ie bi skoro nadležen. Se !e v Švkr ie prišla zimska obleka do vflljave. naibob pa ob povratku na Jesenicah, kjer je Mat;čar;e pozdravil najkrasnejši, jasen a severno hladen dan. Ob teh bežnih vtisih je vredno še omeniti pariški ulični promet. Ne gre tu samo za izredno veliko število vozi)!, ki se dreu;a;o pa ul;cah. posebno na gotov:h točkah in križiščih. Saj ima;o tudi Berl;n. London. N°\v-vork itd. ve"kanski ulični promet. Za-n:mivo re. s kako lahkoto se vrši in raz-viia ta ogrrmn: promet. Človeka, ki nride '7 man'šeea mesta — pa četudi z Duna'a. P-atre ali Monakovega. kjer ie tndi ve"'k t4vni nromet. — franira posebno v nrvem času. drk1er se oko in dmša nekaj ne privadita veVkam-^Vo š'ievi'0 a^omobfov in drugih vozil. Po 50. sto in več na eni točki, posebno na kri:?; s'ili, se zgneteno v nekak kiopčič. da izg'eda. da se sploh ne bo dalo izmotati. A z neko elegantno soretnostjo. kako-r v nekem vzajemnem tihem spo-raz"m>u med seboj, brez posebnega hruma. brez krrčania. l>rez trobl;en'a in hupania, se v nrnuti ali dveh k!opč:č odmrla tai vozila nada'ju:eio pot. rad:al-no vsako v sv>ii smeri. Vmes pa z naj-večio ravnodušnostio. kakor m-avlie m°d travo, pa^irao pešci z enega rob-n;ka na drugega, a tudi ti v gotov', ne-vk?no začrtani vzajemni smeri. Pešci, vo7niki in »•"•ferti se gib'je:o z na;vexiim n^z>cm drug do drugega z nekakim tihim soglas'etn med seboj. Nikakor ne na-steoaV) z nekako dozdevno n^ed-nra-v.:oo. ka-W to vidimo n pr. v Ljub1 a-nr, ko jačii nima oz:ra do š;bke:šega, avV> ne do navadnega voza ali celo n--š-a. tramva' ne do avta ali voza. hi-c:K->t re do pešca. Pri nas je pešec knnf'iz~n. ker nima nobene prer'p:sane srr-^r"; cm^te se levo in desno in noska-ku;e a'i izrred b'c:kla p-ed avto ali izpred avta v bok svojemu sosedu. Vožnja v Parzu po Metropol i tenki, na podzemski železnici, je posebno poglavje zase. Ves Pariz je podzemsko preoran na vse smeri s predori, po katerih teče v obeh smereh nebroj električnih vlakov, vsak s pevmi veiikimi vozovi. Vsake tri minute se na vsaki mncgobrojilh predpisanih postajah ustavi za kratek hip po en tak vlak. Ob vhodu v podzemlje si kupiš karto za 60 centimov brez razM-ke na da'r'avo proge, vstopiš v vlak, ki ti ie primeren in se voz s kakor ti drago, prestops enkrat, dvakrat, dokler ne prideš do e'5ja. Podzemski vlaki uničijo v nas leta in čas, to se v nas tako preobrazi, da ne moremo iiičesar v.č spoznati. Kadar že doigo časa hodimo, potu.emo še kraten hip; na.iniej er, dan, potem eno noč in končno napoči v somraku naslednjega dn= ura. ko se zgrudimo mrtvi. Tako pademo resni :n dobri To je roman življenja, katerega zadnje poglavje je — smrt. In vse to je tako skrivnostno. V jedru smo ro-ej le nrna ki :e čakaia iskr.i rla se soro-ži ni po poku utihnemo, postanemo t.šsi od tišine same, skratka — umremo Saj poskušamo iti sem r tja. ubežati uso-d, a končno pridemo sem, v sanatoiij ki se nam vidi kraj nesreče, mrtvi dom. kjer umiramo drug /ta drug"m ;n kier nas po vrsti polagajo v rakev. Tako je vidite, vsi bež'mo - kakor kan ;e storit- vi. gospodična dTsnardovi -- hoče sc nam drustam — kakor da je :c oa-metnerše! In za nami nošiljajo tlral ce, k1 na« dosežejo m- o a ostanemo v ka-.dif r",rn:zi.io nrcmeimt) 'abko. 1? p.i gosnodar'"a vo.in:h tr «m O i.ubi Bog kako s° tp"-u upiramo, ksko se borzno zoner to' Č5 stoni smrt med vrata se postavimo na nrste :r pihamo vauio k;)kor marWa ko nam na seže n.->d ->az-(t-ib(i i? r?7lr1prip.nn cep n cp b p-^o np tro'^ Jr>l folio :p 7.?miio 1 e'nn se to 7trrYnce1',''i'"'^a. Za crns-nn.-l-^TlO POmenj tO d^b'0 'om 0+r^sp y in nravi- ^Pnnrs^t". dva.na;«+ :e 5e m-®' we i na ne osta-np"i 7"tia i Zda ' "-t'l.'1 m ^ Samo-^nr-le^ na nn"^ ^okazati. ie or^r>;pn Voi slpelu (f t = m nrrtTfnr* vpnrtor if* clrn_ rvi-Ai 'rt t^^n nn/JfilUi-f*' r> cmrl «5 r.' trojno Ir*"irn\r?i In na« no noŽrP mo nekoliko višnjev postane od njenega prijema — kaj more.no zahtevati več? Posebno bogati in mogočniKi so, ki se pečajo toliko s smrtjo, revež- in siromaki nimajo nič zoper n o, da, ti jo celo večkrat pozovejo: *Kir prde r.aj smrt. zadnje poglavje!« »Da.« pravi gospodična d'Fsoardova, »tako je. Lahko noč. gosmd Vbgnus « »A. v' hoxete že iti! Oorost:te. gospodična d'Fspardova « «am:mra on in obstane pred vrati »Prav ia priv bi lahko b;la pr š'a ma'hna razriodn;ca oo no št i Sa; veste božični večer je, prišla b' lahko kot skromen do i iz — Kaj prav?t°?« »Da. seveda« odvrne' gosnod:5na. »Lahko b; b;b" m:s':1; na *o. nie"lm. Č3 iim p* nr:-mpr noš'-'f»Ti raz^lpdr^o za praznike, nr lahko odrovor^o ^ ne. Nu. svpr pa ;p vs^ eno. iaz ">e T^btožu- ipn%rVa c t;cns rlrri.KnVnl sfvarm5 « f*ir\c-..nrl:^na naflnna :n ' r o _ ša: »AH ns.«nl; samo eno razg'ed-nico t;.str> Mossn?« 5>^Tf> O^ICITI eprt, eno « 'P nr:,'nal Par cvetPc ie b'lo nasT"'ka- »Vn n-> *n rrtTT^o■'n^n 1ahk'0 dobit? odtrrv"'ir "b no^rpm 'pfti « »Saj prav na to sem mislil,« odvrne on. »Sicer pa — kdo pravi, da bi moral prit; odgovor ravno na mojo razglednico? Ali ne bi mogla ona posiati pozdravov prav tistikrat kakor jaz? Ne. to je pozabljeno, saj res Ali. menite, da so to namenoma opustili?^ »To se pač ne zdi ve-jetne « »Da. In jaz še vedno nvsPtn da ni izklničeno da orejmen voščilo za novo leto Sploh se -ni vidijo novo etna voščila fine'ša in no.inembne.ila od bo-žičn'b nozdravov Ka- s:vrte o tem vi?« »Pritrjujem vjir oopoinoma.« »Kaj ne la! B r.izg'edn ce sc in ostanejo n»sm:;e Ofr»kom mnsroče ^e-kai pomen;io. tod.i za nas jdras e —« Ko je gosnod čna odš*a v svojo sobo. je ostal «airoTior''p: še dolzo na «-op-n:cah Polnočno zvo:rn e ie bilo že »Fbnilo m sPšati ni bilo ,iič d-urega kakor n*ko šume-iie or trora Polna luna '"e svet:1a na ni? in črti oren kobe se je b:'a zai°d'a j n'e?ov vbr.iz ter prodrl,ven n;p'TOVO O^Stavf). Ivi jp (jnol f-jVšno l» K:l nr-'šel v 7.d-av'' 5če: izraz raz-m'šl;ania in trpHenn. Čudovite nsnehe do=ežete z Pker-esenci. ki SO nr!nrq,-1 rlomafn i7rl"'qvi) naj« f:ne'sih 'ikeriev ter naihoiit^o? rima D^bne »Ih v rtrne"''l»h Kcrtc Lfubf'"ni in Kane (Wolfram) Maribor. 15723 — Cujem, da imate zelo mladega advokata? — Da, veste, tožba le takšna, da se laliko zavleče. vozijo z brzino brzovlaka, izstopanje in vstopanje se vrši hitro, brez konfu-zije. in tako se s podzemeljsko »Metro«, — kakor jo zovejo Parižani, — pride hitro iz enega konca do drugeea. pa nai si bodo točke po eno, dve ali več ur hoda oddaljene druga od druge. V vse te posebnosti nazlran:a načina življenja in gibama so se Matičarji z njim lastno in do zadn:ega ohran eno dobro voljo kmalu zia šili in vživeli. Bi5i so že prej doma v marsičem poučeni in o^iprav'jeni -po svojem-organizatorju. No, usoda je bila že taka: komaj so se Matičarji nečesa privadili in vzljubili, že so morali podajati roko v slovo in kreniti na novo postoiarko. Usoda popotnega človeka! Storili pa so Mafčarji vse. kaT ie bilo v prid turneje, radi, zanašajoč se na pravkar omeireno izbor-no organizacijo in z zadoščenjem, da so tudi oni povsod, kjer so Mi, zapustili najboljši spomin, da so povsod častno nastopili za svojo pesem in v reprezentanc5 naroda, katerega pesmi so nesli v milno. Matičarji so na vsej turneji obiskali 15 večjih mest v Franciji in Švici, priredili 12 velikih javnih koncertov z največjim vspehom. imeli poleg tega v Parizu še pet drugih večjih pevskih nastopov. Peli so bisere slovenskih umetnih in narodnih pesmi v radiu Pariz, v govorečem filmu in za plošče, doVčtne za muzej človeške besede fonetičnega instituta pariške univerze, nastopili so pred najizbranejšo družbo ra soareji ministrstva lepih umetnosti in priredili še intimen koncert za najtežne vojne invalide v pariškem Invalidskem domu. Udofležili so se nadalje več nego deset recepcij, prirejenih njim na čast od mestnih županstev in od direkcij velikih francoskih listov, kjer so povsod podali par svojih leph pesmi v splošno občudovanje. Poleg tega so se v raznih mestih poklonili padlim junakom iz svetovne vojne, položili pred njih spomenike vence in počastili njih spomin z ubrano slovensko ža'ost-"nko. Resno in v po'ni zavesti važnosti teh momentov so se Matičarji potrudili, prostovoljno so se podvrgli neizbežni d.iscio3r'ni. Temeljita pevska šola priljubljenega mojstra Hubada ;n temperamentno ter spletno umetn'ško vodstvo ravnatelja Poliča sta jim zasigura!a povsod triumfalne vspehe. Prinesli so domov zadoščen:e. da so do konca izvedbi nalogo, nelabko a častno nalogo. Mnoge izvestne osebnosti v Franciji, ki prej niso poznale po bližje Jugoslavije, še tnanj Slovencev, ne jugoslovanske, še manj stiovenske pesmi, io danes dobro poznajo, spoštujejo in občudujejo. Narodne propagande in umetniške afirmacije za enkrat dovolj. Da bi se le vsestransko in smotreno nadaljevalo v tej smeri! Jopr. SBESBSS2EHEESHB Prvovrstno urejeni z o & tt t atelje (Reve &cs(eo poleg Figovca — nasproti Kneza Sprejema od lk9 — V2I3 (1) in od 14 (2) — Vi 18 (6). Na željo spreiema tudi izven nave" denih ur. Ob nedeli3b dopoldne. 17275 — Gospodična Špelca, če smem vprašati, koliko ste stari? — Natančno osemnajst let, gospod Bla-ževič. — Al> mi n;ste tega povedali že pred dvema letoma? — Že mogoče, ampak vedite, da ne l,ubim ponavljana. / p@§0(y)ia0(S(iw (rudo« Vcffik trsroeih rafOo$ciiifl}e y prvem desetletju. — Radfa-iudii^trija v AmesiM — Na čelu radio - Evrope sta AngP^a im Nemč!|a — 30 tisoč r»d:o-nairočn'lkicnski družbi: »National Broadca-sting«. ki eksploatira 63 posta in »Colu-^bia Bropdcasting«. ki odda a s 16 postaj. Prvo družbo je 1. 1928 veljalo vse oddajanje okroglo 500 milijonov Din ki pa so se že bogato izplačali s samo reklamo. Energiia ameriških posta' je razmeroma ma hna. samo v Schenectadyju sta dve postaji, ki od-da'ata z 101 do 150 kw- energije v anteni- Znač!lno dejstvo, da silni razmah radia v Ameriki ni prav nič škodoval tisku ali drugim industrijam, ki služ'jo sorodnemu namenu. Na bolj se e bala mladega tekmeca gramofonska industrija, ki pa od te strani »Kako murikalna je naša Lucija! Zvezo z Dunajem je dobila v dveh sekundah«. ni utrpela prav nobene škode. Narobe; radio ji je celo pripomogel k novemu procvi-tu in danes se radio pa gramofon Harmonično izpopolnjujeta med seboj. Evropski radio. Poglejmo seda, kako je pa pri nas v Ev. ropi. Tuka vzbujata pozornost predvsem Anglija in Nemčija. V Nemčiji eksploatira oddajne postaje 9 privatnih družb, ki so se l 1925 združile v »Reichs Rundfunk Gesell-scbaft« s čemer se je doseglo racionalnejše oddajan e posamezn'h postaj- Leta 1923- je bilo v vsej Nemčiji šele 400 prejemnih aparatov. Dve leti pozne e so jih našteli že nad en milijon, danes pa jih bo že blizu 3 mili one. kar pomeni rekord v Evropi. Prav tako naglo je napredovala tudi nemška rad!o-industrija. ki danes ne krije samo celokupne domače potrebe, marveč preplavlja tudi vsa inozemska tržišča s svo-jimi izdelki. Nemči'a izvaža radio-aparate celo v Ameriko, kjer je domala izpodrinila že vse druge inozemske tekmece. Tudi v Francijo, ki e imela spočetka visoko razvito radio-industri o, so začeli prodirati nemški izdelki. Rad'o-abonenti plačujejo v Nemčiji po 24 mark (ca 330 Din) letne naročnine, kar pomeni okroglo 900 milijonov letnih kosma'ih dohodkov. Polovico tega se porabi za programe, četrtinko za tenniške izdatke, ostalo služi v studi ske svrhe. V najnovejšem času se razpravi a o novi orgamzaciji nemške radiofnnije Postaviti nameravajo nove močne oddajne postaje, tako da bi imel vsak naročnik na izbero vsaj dvoje programov. Do leta 1928. je b'la v evropski radiofoniji vodilna Angl'ja. ki pa 'e zadnje leto s svojimi 2 milijoni 700 tisoč naročniki nekoHko zaostala za Nemčijo. Na Angleškem je 18 odda ni.i postaj, ki ih upravlja »British Bro adcasting Corporation«. Število odda nih postaj nameravajo v bodoče zmanjšati, preostalim pa mesto tega zvišati energijo. Radio-industrija je v deželi visoko razvita in producira predvsem kvalitetno blago. Konkurenco ji dela o samo nemški množestveni proizvodi, ki izpodrivajo angleški materi al ne le v inozemstvu, marveč tudi na domačem trgu. Tretje mesto po številu radio-poslulalcev ztvzema v Evropi Francija, kjer je nsteii-ranih 600 tisoč prejemnih aparatov. Vzlic temu pa je francoska radiofoni a prscej zaostala. ker v državi ni nobene prave crgani-zaci e. ki bi se brigala zanjo Naročnine se ne plačuje nobene- Postaje se vsdrAajejo samo s prispevki industrije in !;u'jitel ev radia. V naši državi odda'a o doslej tr' radlc-fonske postaje v Ljubljani. Beogradu iu Zb* grebu. Število naročnikov znaša ca 50X00. Domača radio-industrija e šele v povojih. Kako malo vedo o naši radiofon.ji v «n.\-zemstvu. je razvidno iz neke razprave, k-' 'e bila nedavno tega ob:av!jena »• neki vodilni francoski znanstveni reviji. Tamkaj se namreč bere: »V Jugoslaviji je radio zelo slabo razvit, naročnikov bo kakih 1000.« V Itabji je bila 1927 s kraljevm dekretom ustanovljena posebna organiza:i/i, ki pod državno kontrolo eksploatira vse radicfon-ske posta e v državi- Vendar pa se radio v Italiji doslej nj mogel prav razmahmi. Število naročnikov e celo po /graditvi zad-njin treh postaj v Genovi, Firmu ;n Palermu komaj prekoračilo 70.000. Temu je v prvi vrsti kriva gospodarska n iza, potem pa tudi značaj italijanskega 1 ud*« va. ki je v pogledu glasbe zelo kritično. Ita'iiansva radioindustri a je precej zaostal j in komaj odoleva inozemski, zlasti nemš'< konkurenci. Ker ne more kriti potreb domačega kon-suma, se mora dobršen del radio-aparatov in materijala uvažati. V Belgiji e ca. 200 tisoč rad-vnaročnikov Glavna oddajna postaja je v Bruxelles (30' kw), poleg te pa skrbi za prog-ame še n»--kaj lokalnih postaj s precej rr.n š> energijo. V Špani i obratuje deset c-idajnih p.:staj. med katerimi imajo samo §f'i vsakodnevne programe. Število radio-ir»ročn:Kov cenijo na pol mili ona, vendar oa številka ni zanesljiva- Na Danskem je radiofoniji državni institucija. Radio-abonentov je po najnovc š< sta- »In sedaj, moje dame in gospodje, se začne predavan e o vitki liniji •..«_ tistiki 256 tisoč, kar je za malo državico zelo mnogo. Na Nizozemskem eksistirata dve privatni radiofonski družbi; vsako /<.oržu.e ca. 120 tisoč abonentov. V Švici oddajajo štiri posta;e: v Cjrihu. Bernu, Lausanne in Ženevi. Naročnikov e ca. 74 tisoč- Sedaj se tudi tukaj prip-.ivlja popolna reorganizacija radiofonija Zgradi.« se bodo tri nove, močne posta e zj nemške francosko in italijansko jezikovno območje. V sosedni Avstri i eksploatira diužba »Ravag« 6 oddajnih postaj s 350 tisoč radio-abonenti. Poljska, kier ie radio tudi v rokih privatne družbe, bo imela v kratkem 8 ndda:-nih postaj med katerimi bo bodoči oddajač v Varšavi s 120 kw. energije v anteni ra-močnejši v Evropi Zelo napredna je v radiofoniji tudi Češkoslovaška, kjer se je dosle zgradilo 5 oddajnih postai Število naročnikov znr.ia 325 tisoč Praga dobi v kratkem novo posta o z energijo 100 kw. v anteni- Dalje imajo abonentov: Madžarska 168 tisoč. Rumunija 26 tisoč, Letonska 24 tisoč. Estonska 24 tisoč, Litva 11 tisoč, Finska 74 tisoč. Relativno na'več oddajnih postaj v Evropi ima Švedska (31.) Število radio-naroč-nikov se bliža tam 400 tisočem, kar je v primeri z maihnim številom prebivalstva zelo veliko. Na dobrem glasu je tudi Švedska rad'o-industri a, ki producira samo prvorazredno kvalitetno blago. V sosednji Norveški je 64 tisoč radio-abonentov. Sovjetska Rusija je na zadni radio-kon-ferenci v Pragi pri avila 59 radiofonskih od-dajnin postai. Pet nadal nih se bo pa še zgradilo- Bodoča postaja v Moskvi bo oddajala z energi o 100 do 150 kw. Naročnikov je po statistiki, ki jo objavlja »Pravda« samo 200 do 250 tisoč. Izven Evrope se radio najhitreje razvija na Japonskem, kjer e danes že nad pol milijona radio-abonentov. V Avstraliji so doslej našteli približno 300 tisoč poslušalcev radia, a v drugem angleškem dominionu — Kanadi 215 tisoč. S'ed-njič je nekako pol milijona radiopVušalcev tudi še v posameznih državah južne Amerike. I Nie. zamradftte! Bo H7»sttl sr.smmote... (Dur Wog dwr Schnnde) KINO DVOR I — Časih se mi vidi, kakor bi si naravnost želel, da bi se bila omožila s katerim drugim! — To pa že ne, dragica, saj veš, da nimam nobenih sovražnikov! Mnogo lažje in uspešneje se perejo in čistijo podi, posode, okna, kadi, marmornate plošče i. dr., aVo se za pranje uporabna SCHICHTOV OMINOL mmmmmmmmmmmmmmm^mmm^mmammmm^mmmmBmmmmmmmmammmmm idealno sredstvo za čiščenje. omožila s kapetanom Cedricom Saba* stijanom Steaneom. Z novim možem je šla na poročno potovanje. Domov vrnivša se, sta se udeležila svečanega plesa v hotelu Claridge. Ostala sta med rajajočimi pari do dveh ponoči, potem sta odšla domov v Dukestreet, kjer sta imela stanovanje. Brž po po* vratku se je hči Rudolfa in Večere zastrupila s ciankalijem. Kapetan Steane je večkrat po ženi* ni smrti načel vprašanje njenega roj* stva in je tudi povedal, da je Alma, ki je bila sad ljubezni med Rudolfom in Večero, natančno poznala okolno* sti Rudolfove in Večerine smrti. Za* trjevala je tudi, da je bil njen oče, cesarjevič Rudolf, umorjen v Mayer* lingu s tihim pristankom Franca Jo* žefa I. Njena mati, Marija Večera pa je padla kot priča tega zločina, zakaj bila je zraven, ko so Rudolfa usmrtili. Roman, ki je naslovljen »Taia« m ki ga je napisal t' Sersteven zveni sicer fantastično, vendar pa zasluži, da se omeni, ker prinaša v temo in zaoonet* nost mayerlinške tragedije nekaj no* vih zanimivosti, o katerih svet doslej še ni bil poučen. Hči cesarjeviča Rudolfa in Večere V Parizu je nedavno izšla brošura, buljvarski roman, ki meče v obliki fantastične povesti čisto novo luč na tragično smrt avstrijskega cesarjeviča Rudolfa in na njegovo razmerje s komteso Marijo Večero. Stvar je ta* ko zanimiva, da je objavil »Journal« o zgodbi daljše poročilo, iz katerega je vredno posneti nekatere podatke. L. 1919., pripoveduje pisec, sem bil v Londonu, v salonu princese Alice iz Monaca predstavljen mladi dami, ki se je kretala v družbi najodličnejših angl ških plemenitašev. Z damo so bi* li vsi zelo vljudni, postopali so z njo tako, kakor gre odličnemu človeku. Vprašal sem, kdo je to in sem izvedel, da se nahajam v bližini hčerke cesar* jeviča Rudolfa in komtese Večere. Dali je bilo ime Alma Haynes*Ve* čera. Priimek Haynes je nosila po svojem možu, od katerega je bila lo* čena. Reči moram, da me je na prvi mah osupnila podobnost njenih potez z obrazom Rudolfove ljubice Večere. Našel se bo kdo, ki poreče, da takšna podobnost nič ne pomeni, a zadeva dobi čisto drug značaj, če pomislimo, da je stala ta dama sredi najizbranej* še angleške aristokracije, ki ne sprej« me medse nikogar, o katerem ne ve sigurnega porekla. Zgodovina njenega življenja je lju« dem neznana, zato pa tem zanimivej* ša. Dama je tudi kazala svoj rojstni list, ki pravi, da je prišla na svet leta 1888., in sicer po neki verziji dne 6. julija, po drugi pa sredi meseca no* vembra. Rojena je bila v dunajskem pred* mestju in je bila že od svojega rojstva izpostavljena nevarnostim. Pokojna cesarica Elizabeta je spoznala to ne* varnost in je velela dete odstraniti. Zaupala je otroka jezuitom, ki so te* daj imeli vsemogočno besedo na du* najskem dvoru. Po mayerlinški drami so odpeljali otroka v Ameriko, kjer je ostala deklica do svojega 16. leta. V Ameriki se je seznanila s svojim mo* žem Havnescm. V zakonu pa je dozi* vela tol:-ko razočaranj, da se je dala ločiti. Ločitev je pa bila izrečena v Evropi. Gospa Haynesova je prejemala od dunajskega dvora lepo pokojnino. Vojna leta je preživela na Angleškem, kjer so io strogo nadziralL Dne 30. avgusta 1919. se je v drugič — Fantič, če prav vidim, sediš na mrzlem kamnu in se boš premrazil! — Tisto pa že ne, tisto, sem še prevroč, ker so me pravkar pretepli. gožicni dnevi pri tvri i 8r go Schv.b za vsa oblačila 15r/o popust Frigid: Pri vinu sam Je mar to kaj čudnega, da ,:e dandanes W'ko samote v literaturi? Konstantin Fed'm je neke v romanu Mesta m leta zapisal, da je naibrž zato teko težko. še pisati dobre romane, ker so ''/»udje z:'aj vse .preveč narazen, saj jh ni mogoče dveh ali ce'o kaj več za kratek hip spraviti siku-paj — za romam in za živcem'e oa fno-a zmerom biti skupaj vsaj nekaj malo ljudi. Da, tako je. Samot je več. nfikatere so wvike in dobre, druge so liiajJme Mi žalostne V vefkih samotah se rod'Vo velike stvari; ne morda tako, da človek ždi neke 'n Čaka navdabn'--n:a in mu nazadnie pride — a" ie samote ne boš dočakal, če P;h so sami m'a*i zaljirblj^irri ljudje s svojo lahko, sttmečo srečo; kadar seči'5 na terasi kavarne v tujem mesta — če premifftš. katero mesto ni tvre prav za prav? — mimo tebe ves svet s svojimi toplimi, bl.'.zkimi odnosi in domač- nostjo, s svojo vafino, nestrpno naglico, ti pa sediš tu, prav nič toplo in domače ti ni. naravnost brezupno ti je morda in se ti n kamor ne mud1!. Da, brez krinca in kraja je takih samot, ema najbcij grenkih pa je: biti sam pri vinu. To ni orav in modro, da države tako ravnodušno prenašajo protiaPkctiolna gibanja, in to niti ni k,po: preveč so vinu do'-žne hvae. Povejte mi, prosim vas, ali je kje na svetu zakon, ali e kje občast, ki bi mogCa ljudi tako trdno in iskreno povesti v dražbo kakor vno? Da, da, to so skoraa majhni čudeži, kar def.a vino — v času, ko so odpavedaCe vse žive vezi med ljudmi, ko jih ne more spraviti n'ti kri, niti ideja, n'ti Bog, skoraj niti kupčija, v tem razdrtem času je vino ostalo ed ni dobrodušni mag, ki svojo čarobno roko po-klada na vroča, ra^bolela. razmeji a čela :'.n doseza, da :e brat vsaj tu pa tam §e bratu brat. Seveda zmerom se bo našol kak morast in bo gra al ree mo. staro slovensko navado, da čJovek človeka pevabi na kozarec, (na čašico po-menka. smo rekCi Študentje na Diinahi). na kos kruha, na večero pa da gadne-ga ne bo povabi? — pa kai bo to. t-^ n fOister nikoli ne bo -mogel doumeti čudežnega poslanstva, v katero je Bog vi- no poslal na svet. V vinu je resnica, v vinu je človek, vino je družba. Da, nič težjega ni, kakor v krčmi sedet: sam. Toda včasih se tj na vsem lepem kai prreti. nonatfcma se s tvojega večnega molka osujejo pečati, zda.-e bi rad ime! .nekoga zravan sebe, da bi kra^il'a.1 ž miim o kak h daOinih stvareh — morda me prav o tem, kar ti je z^a"-le; 'ljudije smo že tako. da skoraj nikoli ne spravimo iz sebe. kar nam je; kramljali bi pač o vsem. kar se god-i daleč naokrog, jn morda bi prav na tiho, prav na skrivaj sredi turih stvari izpovedal še svojo malo sramežljivo bol; mo. jaz ne vem, kaj bi kramljal, toda nekoga bi človek mora.1 imeti zraven sebe. Im tako greš po uJioah in rščeš, postavaš pred tožbami im gledaš tjavendan, postavaš na oglTh im g'edaš naprej jn nazaj. mazadn/e pa morda le zbe*eš pogum, zčpneš si suknjo in zavi eš noter. In to, vidike, to ni prav. Sama vesefa, h-upma omizja, sama resem in smeh. Tiho in plaho se stisneš kam, mize po krčmah so prnavadl okrogle, da b: ne bilo ostrih oglov med ljudmi. Nagneš kozarec, potem pa se zastnm!š v prt pred seboj, ki ie ves v rdečkastih pe-eah :n morda še met_ rosti. o M^elansel*" in Meštroviču, o Tizianu in Rembrandtu. Trideset glav, trideset misli, trideset nasprotij — petnajst prepirov. Hudo vroče je bik) včasi! V sredi sobe je stala sirovo obdelana miza. Okoli mize šest stolov. Za te stole je vladal večen prepir Nazadnje smo razpisali abonma: A, B in C. Na mizi je bil popolmk iz pečena gline. Lastni izdelek. Teža: 4 kg. Nekoč mi ga je razzalen sotrpin vrgel z vso s'lo v glavo. Pe^ehrk ie ostal nepoškodovan. Lepo je bilo. dokaj lepo! 05 vzdolžni steni je bil neke sorte pograd kak?ga pol metra poi strouom. Tja smo metali stare risbe, platno, ounje. stare čevlje. Podgan je bilo eori nič koliko Sotrpin Peter je kuoil nekoč nogavice. Bile so zelo leoe (Spa! je na tretji postelji od vrat pod nogradom.) Obesil jih je zvečer na železno prečko ob vznožju. Drugo jutro jih ni bilo nikjer. Bil je užaljen. Sumil je... kdo ne bi? Nu — pri neki preiskavi na pogradu smo jih pozneje našli. Podgane so jih odnesle. Rabile so jih pač za gnezdo... Sotrpin Otokar je silno ljubil slanino. Bil je neke sorte humorist. A siti smo ga bili včasi že tudi — neprenehoma je brblial Nekoč sem do^M^a 'ežal na nost^lii: č'sto sam v sobi Naenkrat or>az;m ivvkntno ore-vidno no tramu ob steni do O+nkarie-ve postelje. Na tramu je visel njegov sloviti nahrbtnik. Podgana je smuknila vanj... Papir je šumel .. Slanina! Nič nisem protestiral. Cez četrt ure je za-pust'la mirno in počasi kraj svoje sreče! Zvečer s=m Otokarju pojasnil zadevo. Prepričal se je o verodostojnosti moje. ko je ml?d: konj stal pred nami vrb griča in ie bila to čudovito lena slika: črn 7T bec v rdeči luči večerne zarje. — Mehaga. živ bil, Arapiča moraš proda« ti menit — O *-em se bo da'o rto-»v>*-5'M. ie o-d* vrnil Mehar>a in snodhol kob'lo. A iz njegovega giasu sem spoznal, da se o tem ne bo d-doz niim nikoli oo^oriti. Na pol pota smo se srečali s Perom — Vj ste tore povozili pet ljudi? — Pardon, gospod komisar! Samo štiri. F.nega sem povozil dvakrat. šumarjem. Pravil je, da so ondan vol« kovi nekje raztrgali kravo in da je bil tam pri mrhovini dve noči na preži. Prišla pa je samo lisica, njen kožuh je nosil v torbaku. Za nocoj je bil Pero namenjen domov, obljubil pa je, da se nama jutri pridruži na lovu. Ob potoku sem na več kraiih opazil v blatu sveže odtise volčjih šap. Sled je šla navzgor v naši' smeri. — Mehaga, kaj pa, če je tvoj čardak dobil med tem nemile goste, a? — Ni več živine tam, sem dal vse odgnati dol v selo h kmetom. — A Bira, psica? — Je zaprta v čardaku. Ne boj se, efendum. Vseeno me je Bira skrbela, dokler nas ni pozdravilo njeno veselo laja« nje. Saj je že toliko lovskih psov po« stalo žrtev volkov! Mustajbegu je za« davil volk najboljšega psa na zaprtem, z visokim plotom obdanem dvorišču. • Nočilo se je že, ko smo dospeli na čardak. Mehagin čardak. koča, kjer je čez poletje prebival z družino, je stal na samem, tik pod goro, v zavetju gru« če ogromnih starih jelk in z lepim raz« gledom po dolini. Malo nižje je stal še en čardak, last drugega Turčina, ki je ta čas v šumi pripravljal les za novo ovčjo stajo. On je bil tudi posodil Mehagi konja za mene. Njegov prikle« njeni veliki pes ovčar pa mi je renče pokazal svoje strašno zobovje, ko sem prijahal mimo. Po večerji sva z Mehago še dolgo kramljala pri ognju, pušeč in srebajoč črno kavo. Zunaj se. je pa napravljala viharna in deževna noč; pri tem tako spremenljivem . vremenu nič čudnega. Zato je bil jutri lahko spet najlepši dan in lov vseeno dober. A spomnil sem se čez čas, da sta ko« nja še vedno zunaj pod čardakom, v samo navadni ograji brez strehe in vsega, kamor ju je bil pri pr hodu spravil Mehaga. Kobilo z žrebetom namreč, saj svojega konja je sosed spet vzel. — Ali bi ne bilo bolje spraviti ko« nja v šupo? sem opomnil Mehago. — Saj je prazna, kakor sem videl. — Ni še zima in vajena sta tako, pa je malomarno dejal Mehaga. — Če do pa baš hudo deževalo, lahko to še na« pravimo. — A radi volkov, ali misliš, da ni nevarnosti? To je pravcata volčja noč, Mehaga! — Ne boj se, efendum, me je pomi« ril. — Evo ognja, tega se volk straši! Pa je naložil še nekaj panjev in tudi malo odrinil vrata, da je sverilo iz čar* daka rdeče venkai v črno noč Vseeno mi je bilo nerazumljivo, za« kai je pustil konie zunaj. Čemu ie tu bila šupa? A taka je pač navada v Bosni. I eto in dan je živina vedno zu« nai pod milim nebom. In imajo zato volkovi tam kaj lahko opravilo. In so ga imeli tudi tisto noč pri Mehaginem čardaku ... — B:lo ie okoli enaiste ure. Mehaoa ie že krepko smrčal in tudi m~"e je že objemal spanec, ko je psica Bira na* enkrat postala nemirna: vohala }e pro« ti vratom, parkrat či"tno žalostno za« cv:lila ;n se nato plaho stisnila nazaj v svoj kot. Posluhnem: zunai žvižga veter, šu« mijo jelke, — nič drugega. A hip za« tem zabobnt pod čardakom kakor vo* tel udar koniskih konit in istočasno ko da se nekai težko vleče po zemlji.. :stočasno na ie že ^are] strahovito la« iati sosedov pes. Zdaj se je razlesn'1 tam tudi strel, ostri, tanki nok samo« kresa Tm ob enem sem slišal soseda nekai vpiti. — Mehaga! sem notres<*l tovj»r:3a ki ie trdno snal. — "^stani! Sosed kliče. Nek«? se je zgodilo... Mehaga s^ ie trudom a vzdignil vzel goreče poleno in stonM ven nred čar« dak. Jaz takoj za njim, z nabito puško troevko. Zunaj se ie pr? svitu Mebagine nla« menice nudil moiim o*"m tale pribor: "Fnm v o«raii ob rar^aVtj ?e med no* drtimi rantami stala kobila, po prsih* »Mo! mož in jaz imava skupen račun pri banki,« "Mn ne nastanejo zaradi tega nikoli po»no-te?« »■Kaj še! On vlaga denar, jaz pa ga dvigam.« potica, 6 oranž, škatlja Vardar, pet kovačev!« Dane je ugotovil: »To je zdaj v redu! A plot, to je najbolj važno!« ln ko se je mrak zgostil, so se iz mrtvašnice splazile tri sence... Dane je ruvai kole, Dula trgal deske, jaz sem iih nosil v sobo... V eni uri je bilo to gotovo. Sredi sobe je ležal kup desak in kolov. Sirov materijal! Treba ga bo obdelati! Dula je natočil iz pletenke vsakemu čašo črnine — vsakemu samo eno! — in zavihali smo rokave! Dane in Dula sta žagala, jaz pa cepil in skladal — pod postelje. Po dveh in pol urah napornega dela smo se vrgli v naročje boga Spanja. Zase vem. da nisem še nikoli tako sladko soal. kot ono noč pred božičem, na vojaški postelji, pod vozn:ško »deko«, v sroalnici, iz katere je moč umetnosti pregnala mrtvaške duhove... Dm^o jutro smo zakurili na vse zgodaj B:1 ie otodovit dan' Dula je od nekod privlekel majhno smrečico Zasadi smo .io kar v špranjo — na m>zi. Dane in jaz sva obes;la nanio čop:če. palete, stare konzerve in v«o mo-eočo ropnt';o Sveč n;«mo imel-' Dida ie kot »nrov^t«;« oskrbel sladkor, limone, cimet in drueo Ko se ie zvečerilo. smo pričel? s kuhanjem. V tri menažne posode smo na- lili dalmatinca. In smo napravili tak »glivajn«, prijatelji, tak. da ga še danes pomnim! Prigrizavali smo pOtico in junaško srkali iz skodel, vsak iz svoje. Delovanje ni izostalo. Dula je izvlekel vijohno, Dane se je oprijel kitare, in jaz sem zapel s priznanim glasom: Sve se kunem i zaklinjem, ne ču piti rujna vina, neču jašit konja vrana, konja vrana Gavrana... Pa drugo, pa tretjo in četrto! Druga edicija »glivajna« je zavrela! A metalo nas je že pošteno! Dane je kričal: »Jaz seiu sila — jaz sem genij! Živijo, glivajn! Zdravo božič!« Dala je protestiral: »Pardon, Vi se motite, gospodična, vi nimate pojma o Mussoliniju, niti naimanjšega pojma!« Dane: »Jaz nimam pojma? Jaz? A kdo pa ste vi? A? Legtimacija? Kako se nišete, vaša milost?« Dula: »Milost? Ha! Jaz milosti ne poznam! Vi ste izgubljeni, gospod! Izzivam Vas na nož!« In že je vihtel vijolmo. Začela se je divia ^onia oo posteljah. Jaz sem skakal kakor obseden za njima: »Tak. mir, bratca' Ne nobviaUa se ... vs? smo brat-ie! »OHvaina« imamo §» dosti! In da-n"? ;e N^haita verd*>r!« Le c to?avo sem iji notrrril. »Ne bo on meni soW nameti!« je povzel Dula. Dihal je globoko. »Molči in pij, Dula; božič je danes — umetniški božič! Zdravo Peen! Sijajen Kranjec si ti! Najsijajnejši!« In smo pili na bratsko slavo, na umetnost, na zdravje vseh kolegov, ki so lepo doma, na zdravje nas treh, ki nas je usoda obsodila na samotno boži-čevanje. Sklenili smo večno pobratim-stvo. Objemali smo-se kar vprek. Če bi nas skrivoma fotografiral kak hudomušnež, bi bil to gotovo sijajen posnetek, vredno kake scene iz Chapli-novih filmov! Dolgo nisem mogel zaspati. Dula in Dane sta že globoko spala, ko sem še bdel; elektrika je brljavo osvetljevala sobo, v pošastnih obl kah so se križale sence tramovja pod stropom, klavrno je visela smreč:ca na mizi. In tri prazne škodile. Pepelnik. Tihožitje! Tega božiča ne bom pozabil mkoli. Peep. Sajpopoliu. «i najcenejši __ .imo 3nje. poslednji uspeh nemške industrije ultor Co, Peograd. ObiHčev veuac br. 5. Telet. 33-01. 201a m bokih vsa krvava, žrebček pa.. žrebček je ležal kakih dvajset korakov proč na zemlji. Ležal po strani, a zdaj izkušal vstati. In ko se je ubogi konji« ček slednjič nekako postavil na noge, tedaj so se šele pokazale njegove rane, njegova strašno razmesarjena stegna. T&daj mi je bilo tudi takoj jasno, da sta ga dva volka pograbila od zadaj, vsak za eno stegno, in ga tako vKkla proč od matere kobile in sproti trgala ln žrla iz njega meso... Nepopisno grozen je bil pogled na te rane: iz sto* tin žil in žilic je vrela kri in bilo je, ko da bi v strahotnih votlinah mesa mrgoleli klobčiči ostudnih rdečih čr« vov... Ubogi žrebček se ni mogel več obdr« žati na nogah; hotel jc nazaj k materi, a se je čez par korakov od slabosti spet zrušil na tla. — Mt haga. sem rekel, — dovoli, da ga ustrelim. Kaj bi se žival mučila. A on mi je ubranil, češ, morda pa poškodbe le niso tako hude kot izgle« dajo in bi se morda še dale kako po« zdraviti s s;ratko. Nikar se prenagliti, treba to preje videti podnevi, se je to« laž i mož. No, m ni je prišla v tem druga mi« sel. Slišal sem bil cd starih lovcev, da volkovi radi ponovijo svoi napad, če j?m je prvikrat kako spodletel ali pa jih kaj preplašilo. Pa sem sklenil osta« ti zunaj na preži. Zato tudi nisem pu* stil Mehagi spraviti kobilo v šupo. Ne, naj volkovi najdejo spet vse tako. ka« kor so bili zapustili. Jaz jim že posve* tim! Kobila tudi ni bila nič poškodo« vana; ona se je bila s kopiti ubranila napadalcev, a kri, ki jo je oškropila, to je bila kri njenega ubogega deteta. In tako sta se Mehaga in sosed spet odpravila vsak v svoj brlog, sosed je na mojo željo zdaj vzel tudi psa noter v kočo, da ne bi s svojim lajanjem spet pregnal volkov, jaz sem se pa po« stavil na stražo. Sprva tam na vogalu čardaka v bližini kobile; a čez čas sem si rekel, da se volkovi kobile več ne bodo lotili, pač pa se povrnili k žrebe« tu, ki pa je ležalo tako daleč, da od tukaj do tja nisem mogel videti. Saj je bila tema ko v rogu. Vsekakor sem se moral skriti kje prav blizu žrebeta, a kako? Tedaj sem se domislil, da sem bil videl nedaleč tam sanke, majhne sanke z nizko streho, kakor jih imajo bosanski pastirji za zavetje in po po« trebi za prenoč:šče. Pa sem pomaknil te sanke bliže k žrebetu, zlezel noter in tako ležeč na trebuhu, napeto puško pred seboj, čakal na volkove. Žrtbček je ležal nepremično, slišati je bilo samo njegovo težko, bolno hro* penje... Sicer vse t'ho razen rahlega šumenja dežja in noč vsenaokoli. črna, neprodirna noč. A v meni je vrela kri, v meni je b:la strašna besnost Satan« ska drhal, sem klel v svojem srcu. gr* di, podli tolovaii. Ko bi vsai poštpoo morili.. Ampak tako hudobno poha« biti takšno lepo stvarco! In moje oči so kakor noži prehadale temo. iskaie tistih zeleno svetlikajoč:h se volčjih "zenic, a so se menda same svetile ze* leno. Prt žal sem na volkove, a bil sam kakor volk tako krvoločen. Tako so minevale ure, volkov pa še vedno ni bi'o nazaj. In polagoma se je precej ohlad:la moja kri, k čemer je mnogo pripomoglo to. da sem bil po zadnji plati že ves moker Pa sem pre* mišljeval: Tudi če se volkovi povrne* jo. sai bodo že od daleč vohali sovraž« nika, ko se veter neprestano obrača, in ne bo j'h blizu. Če so pa pametni, se bodo priplazili lepo od zadaj, me zgrabili za noge in naredili z menoj kakor z žrebetom... Tudi to sem pre* mišljeval in slednjič uvidel, da je naj* boli pam^tpo. če grem lepo snat. Že sem hotel zlezti iz sank. ko je tedajci žrebček dvignil glavo, močno zasonel in skušal vstati. In tudi kob:Ia je glasno zahrkala. Razumel sem: ko« nja sta vohala volkove! Vračali so se... Ali se ni tam doli zasvetilo dvoje zelenih oči? In tam ... in tam ...? Po« merim sem, pomerim tja, ah, že so vse izginMe .. Tn se več ne prikažejo... Tudi žrebe leži spet mirno. Čakal sem še četrt ure, pol ure, nič se ni v^č zganilo. Gotovo: volkovi so b;li prišli nazai. a zavohali mene. Mor« da pa jim je bilo sumljivo tudi to, da nikjpr ni več svetil ogeni in da ni v<-č lafpl pes. O, to so premeteni lopovi! Oddal sem dva strela v noč, da zve« rine docela preplašim, nato sem se vr* nil v čardak. — Žiutrai ie bilo prvo. kar mi je rekel MeMga, ko je prinesel sveže vode s Stud^rt^H — Efendum, stori, kar si hotel že cno"i Jaz te^a n" morem ... i-Mrm na, da Arapiču ni več pomoči. Odreši ga, efendum. Mehaga je brž nočen5' k nctnfij ^^ ne bi jaz videl n?^<*ovih solznih oči, ja* na sem vzel miško. Ko «em sfo>n?' k žrehčku. ?e še ved« no l^žel tako. kot sem b:l ponoči zapustil. Slabotno jp in n»f»"<->vo trninč^po. vro??rn0 telo se je ka^?lo v intranjem hladu. Dvignil sem puško k l;cu. A'd? Arap?če. a?d? f?a na Ti« vj»r vA^nn »;5lj tiO 7 T?O* motile (V? SOTC*"' Tflvn^m'" H?ra) ?*'r?e zn^oi naol-oli. On? SMrie «n naskočili kobilo, ta dva pa sta popadla žrebca in — Ali vidim prav, Minka? Vi sprejemate vojaka v kuhinji? — Ah milostiva. oprostite, nisem si upala pel ati ga v salon! ga zvlekla iz ograje. Po prvem alarmu so volkovi pobegnili dol k potoku in se od tam prikradli nazaj do sos.do* vega čardaka, ko sem jaz ležal na pre* ži. Nazadnje je vsa tolpa krenila spet v goro. Po zajtrku in ko je prišel tudi šumar Pero, smo se z Biro podali na zajčji lov. Šli smo precej daleč v drugo stran, kjer ni bilo nevarnosti, da nam kak volk vzame še psa. A slaba je bila z našim lovom; tudi dež je vmes nagajal. In komaj da je do opoldne psička Bira reš la svoio in mojo čast z enim bornim zajčkom. Nakar je bilo meni zadosti tega lova in me je mikalo nekaj drugega. M:kala me je tista z grmičjem po* rastla grapa, ki se je tam zadaj iznad Mehagincga čardaka vlekla gor med skalovje in se na koncu pod visoko steno razširila v kotanio. To je bi'o skrivališče za volkove kot nalašč. In tam so gotovo zdaj tičali Arapičevi morilci. — Ako bi mi vidva hotela pomagati! Sem dejal tovarišema, ko smo počivali pri ognju. — Jaz bi se povzpel prav pa vrh stene, vidva bi pa od spodaj po« gnala. Volkovi bi udarili na mene ali pa od mene dol nazaj in vama pred puške. A tovarišev ni bilo pridobiti za ta nohod. Videl sem: ni se iima liubilo. Pa sem šel sam. Ni mi dalo miru, pre* več je bilo v meni srda na volkove. Čez dobro uro sem bil že gori pod steno na robu kotanje. A tedaj mi je ponagajal vrag: na goro se je povezni« la gosta megla, da se ni videlo na deset korakov. Upehan, premočen od znoja in ves potrt se usedem na skalo in strmim v goščavo, ki se jc vsa kadila. Volkovi morajo biti tu notri, saj sem na dveh krajih našel sledove, vodeče sem gor.. A megla, vse gostejša megla in mrak. In tišina tu gori, tesnobna, stra* sna tišina .. Tedajci se zdrznem: v nos mi je udaril duh — oster, zonrn duh... Volkovi so bili tu, bili okoli mene, bili tako blizu, da sem jih duhal! A kje? Kje? Stopil sem na skalo in puško pri* pravljeno švigam z očmi na vse stra* ni. Pa če sem jaz zaduhal volkove, tem bolj so oni zaduhali mene! A kje so? Ali so že pobegnili? Nič več ni bilo čutiti njihovega smradu. Zdaj pa... tam. tam na preseki go* ščave — volk! Sekundo mi ga je od* krila megla, kakor je tam stal, velik, teman, glavo obrnjeno proti meni, in v isti sekundi mi ga je spet zakrila. A v tej isti sekundi sem že tudi ustreliL Tisočero je po skalovju odjeknil grom. Na strel sem malo počakal, potem sem šel gledat. Nikjer nič — ne dlake, ne krvi. Zgrešen! A tudi drugače no* benega sledu v tleh. Ali sem imel sa* mo privid? Nič čudnega po takšni raz« burljivi noči, pri tako razdraženih ž:v« cih... Toda ne, malo dalje sem v meh« kem pesku zagledal odtise širok;h šap. Volk, ki sem streljal nanj, je bil resni* čen. Ko sem prišel spet dol v čardak, sem bil zelo slabe volje. In zmerjal sem tu« di. Sicer sta se pa Mehaga in šumar Pero oba dovolj kesala, da me nista poslušala. Jaz sem se moral še isti večer vnrti v mesto. Šumar Pero pa se je odločil ostati na čardaku. Predrzna kakor je bila ta volčja tolpa, ie bilo še pričako* vati njenih obiskov. Na moj nasvet ie šumar Pero zvlekel mrtvega konja dol k potoku in si tam na primernem kra« ju napravil prežo visoko v rogovili sta« rega drevesa Tn tam je v tretji noči ustrelil volkuljo. Tako je bil vsaj nekoliko maščevan ubogi Arapič. Josip Fr. Knaflič, Ampak tu zgoraj »Sobo bi že najel.., v stropu e luknja ...« »O, to nič ne de... Vaš prednk je v deževnem vremenu vedno podstavljal kopalno kad, da ie nalovil vode...« — Marginalije iz We$tfalije Nemščina... po »tsi;č« Bog se usmili, kako je to hudo, če mora človek na Nemško za kruhom, pa »tajča ne zna ne besede, kot volek od kmetiške črede«. (Stara soldaška pesem)... Pripovedujejo tam gori o ubogem trboveljskem knapu, ki se je odpravljal na Nemško in so ga tovariš ši učili, naj na meji pove, da ima s se* boj kofer in da rajža v Daj član d. Pa mu na meji stavi nemški carinik vpra«. sanja v obratnem redu: — Wo fahren Sie hin? — Kofferl — Was haben Sie d'rinne? — Tajčland! Oh! Nekateri Slovenci, skoroda v več ni, se nemščine hitro privadijo in razume« jo celo platt. Platt ktiren! Toda temu in onemu je jezik vendar dolga l"ta — Odkar dobivam »Domovino«, se učim zopet slovenski. O, mnogo pa je starih korenin, ki prav po stari šeg: še kramljajo in ne zmajejo dost' al' nič jezika, besed nemšk'vavcev ne poznajo ... Tako po Prešernu. A bil je šaljiv slovenski rudar, ki je s svojim čudovitim posluhom dognal, da so na Nemškem tudi žabe dvoine vere: proristantovske in katoliške. Pr« ve namreč ob tihih večerih regliaio: »LuJh r! Luther! Luther!«... — dru« fe pa počasi kvakajo »Papst! Papst! Papst!«... Muz7iax "navskik Takih m.uzikantov in šaljivcev kakor je stari Goljavšek, je že doma malo, kt- iko več vreden in še kako poznan in obrajtan je zatorej na Westfalskem. Kakor za Prešernovega godca ni bilo raiaca »juiappscnaa« v Bochumu, ena najimpozantnejših zgradb v zapadni Nemčiji, ponos in kot bratovska skladnica matica westfalskih rudarjev. V tej palači, kjer se vodi skrb o usodi polmilijonske armade v Porurju, ter v sosednjih novih poslopjih, katerih nastavek je viden tudi na sliki, je uslužbenih blizu 4000 uradniških moči. priraščen kakor škorcu in je njihova nemščina božanska. Pa nekatere slo« venske tetke... naj povem samo o eni: Je šla v mesto na trg in nakupila ko« šaro jajc. Ko izstopi iz tramvaia. ji spodrsne in sirota pade po tleh, da so s.; razbila vsa jajca. Tako ji je bilo sitno, da je glasno potožila: »O du majne libe Boh, aber so file ferdrus!« Drugič je na trgu ravno še pravi čas nakupila semenski krompir. In se je pohvalila k sosedi: »O libe Boh, was hab :h fro. das ih bin Flanzkartofel«... ..oa LiuCKeijevo ki je zbirališče Slovencev v Suderwichu in ima v gorenjskem slogu urejeno dvorano, so naši rojaki predlanskim za proslavo Vi« dovega dne postavili nad 20 m visok mlaj, ves okrašsn v jugoslovenskih barvah. So pa tudi taki, ki nemščino nalašč lomijo, posebno v družbi, da je kaj srn.ha. Zum pajšpil: sneg is baj uns ajne redka prikazen. A nekateri so z nemščino naravnost imenitni: »Dejte no mitglide na fersamlungo ajnla« dat!«... Vsekakor je upliv nemščine v dnev« nih pogovorih, v sosešč ni, v družbi, v društvenem življenju, na zemlji in pod njo (pa tu še najbolj) tako močan, da ga pojmš, čim si par dni prebil na W^s:falskem. Slovenska pesem in ti« skana beseda sta še najmočnejši vezi m d rojaki na tujem. Več starih rudar« jev osamljenih, mi je dejalo: fe • i/^ad podporno ui u^v»o »Bratska ljubezen« v Hambergu - Hoch- heide (Porenje) je letos slovesno praznovalo 25 letnico ob« stoja. Predsednik Pavel Kožel (v sredini) vodi društvo že 24 let; na levi Valentin Zu» pančič na desni Štefan Bajde, ki sta dru« štvu zvesta člana od ustanovitve. Vsi trije so doma iz Zagorja. svatovščine, godu in semnja, da bi ne bili tje vabili ga, tako Goljavšek ne opusti nob.ne pri ožnosti širom wtst« falsk;h kolonij, da ne bi sam prireše« tal skozi vrata s svojo harmon.ko in celim košem neznansko smešn h zfodb. Povedal vam bo, kako je v mladih le« tih zapustil svojo prezadolženo bajto nekje pri Grižah blizu Celja in pobeg« nil na Nemško. Vsakovrstne sitnosti je imel s posvetno in duhovno gospo« sposko, enkrat je celo izstopil iz cer« kve. Zdaj je star 63 let, invalid z ren« to mesečnih 44 mark, slep na eno oko, zato pa na drugem vidi dvojno, prste ima na desnici malo nalomljene iz ja« ne, zato — pravi — še posebno krep« ko ubira mile viže na harmoniki, in grlo ima tako ravno, da je prav vseeno kaj steče po njem. — Alstn, Andreje, tisto povej, kako si za harmoniko prosil, pa še marelo dobil! Andreje Goljavšek se vstopi sredi sobe in glasno razloži: — Inval d — ne? tak revež kakor jaz, kako pa naj živim? Napišem pro« šnjo na državnega prcz;denta, nai se mi dovoli — astn — da bom enkrat na teden lahko po mestu harmoniko igral in denar pobiral. Alstn — čakam, pa me pokličejo na policijo v Buer in ni povedo, alstn, da bom lahko vsak četrtek s harmon:ko po mestu hod l. Ta — prav! Ali, kako bo pa vreme! Ti spet vložim prošnjo na prezidenta. In rosim: ker ni zagvišno, da bo vsak četrtek brez d žja, da'te mi še eno narelo. Spet so teden dni sukali mojo prošnjo, potlej pa je priš'o od policije, naj se zglasim na Wohlfahrtsamtu (urad za socijalno skrbstvo). Kupili so mi iz urada ven novo marelo. Gut! Zdai je bilo pa vse tako. kakor sem hotel imeti. Le še to. — ko bo prišla zima, bom prosil in bodo dali gvišno tudi ibercig~r... Pred letošnjo Velko nofio je imel Gcliavšek spet enkrat hud konflikt z nekim duhovnom. Ta ga je prišel obi« skat in spreobračat. da bi vendar sto« pil k izpraševanju in spovednici — Peite, Andreje, — mu ie pravil ljudomilo — vse boste nozabili. Ali še znate našteti dobra dela? — Oh, kako bi Vam povedal? Ta imam pa v sebi! — Ja kak pa to? Kak pa to? — Vidite, gospod kaplan, takole: Ko sem še v šolo hodil, me je katehet ta« ko biksal po zadnji plati, ^a je vse do« bre nauke v mene vtepel! Seveda. Andrcic pove to še čisto drugače. In mu živ krst prav n'č ne -ameri. vsi se mu krohota io A č" bi ~e zapisalo, kaj je v mladih let h kot d najmanjših do naravnost ogromnih premerov. Od Dobovca pa pričenja kmalu nova proga, ki zavije ostro mimo hriba Sv. Roka ter nas vodi v prvo novo postaio Sv. Rok-Lupinjak, ki leži še ob Sotli lepo v dolinici, nad njo pa kraljuje Sv. Rok s cerkvico in šolo kakor nekaka trdnjava. Okrog in okrog postaje opaziš mnogo vinogradov in tudi gozdovi niso preredki. Tu in tam pa sanja kak samotni mlin in se klepetaje pomenkuje s Sotlo. Od prve postaje vodi železna cesta v nekaj lokih nekoliko ostre;še navzgor proti podolgovatem hrbtu Hromeč, dokler se končno ne zarije vanj potom precej dolgega zavitega predora, da doseže tako po.najkrajši poti dolino potoka Putkovec. ki je dotok Kraoine. Po srednje široki dolinici se spuščati proga i cesta strmo Droti postaji Gjurmanec. ki je obdana precej velike naselbine isteera imena Okrog in okrog nas obda.iaio leni gozdovi znak. da bo v Gjurmancu naloženega obilo rezanega ali tesanega lesa. ako bo seveda kaj podjetnosti in kapitala za nakup sekir in žag. Ko zapustimo Gjurmanec, se dolina kar naenkrat zelo stisne. Le železnica, potok Putkovec in srednje dobra cesta Rocatec-Kraoina ima'0 prostora med hribovjem, ki tvori okrog 2 km dolgo, bčno sotesko — nekak zadnii pozdrav divnega planinskega sveta, ki nato naglo orehaia v majhno gričevje in končno v široke planiave Slavoniie. Ostri ovinki karakterizirajo zmerno padajočo progo, ki ob koncu soteske izg-'ne v krajši predor pod Gorjakom in stopi nato v široko dolino kjer se na n;ene,m spodnjem koncu že opazi prve hiše starega krapinskega mesta. Prečno preseka proga dolino, vodeč mimo krapinske tekstilne tvornice in premogovnika «Krap:tia» v velikem loku okrog mesta na kraoinsko postajo, odkoder vodi že svoječasno zgra;ena železna cesta preko Zaboka in Zaprešiča tja proti Zagrebu. Krapino in njeno okolico bo gotovo popisala pokli-canejša roka in pero, nam bi bilo še omeniti na krapinski postaji skladišča in nakladalsča drugega krapinskega premogovnika «Radogo.i-Mirna». ki pri-važa svoje produkte po žični železnici preko hribovja tam iz bližine Golubaca na krapinski kolodvor. V čem tiči važnost nove proge? Prihaja li v poštev za tranzitni ali le lokalni promet? Iz popisa je razvidno, da spada po svoji legi med srednie težke proge kakor obstoječa zveza Rogatec-Grobelno, medtem ko je od Krapine do Zagreba pot odprta po dolini, brez velikih padcev oziroma vzponov. Prva razlika je s tem že naznačena. Ta je važnejša. ker je trajna ovira za kak večji promet. Druga, toda odstranljiva razlika med progami od Grobelna do Zagreba je ta, da niso grajene enotno za gotovo težo, temveč se jih mora deliti v dvoje vrst: od Grobelna do Krapine označimo lahko tir kot zadosti močan za prevoz običajnih vozil razen pretežkih lokomotiv (nad 14 ton teže na osovino). med Krapino in Zabokom pa ie okrog 16 km tirnic, ki prenesejo le okrog 9 ton pritiska na 1 os. To je vsekakor ovira za enotni tovorni promet, ki jo namerava železnica odstraniti v doglednem času ter so tozadevna dela že v teku. Uvažujoč vse navedeno, lahko nagla-simo, da zveza Zagreb preko Krapine na Grobelno zaenkrat ne prihaja v poštev kot glavna proga, ki naj bi vsaj deloma razbremenila preobloženo glavno progo iz Zagreba preko Zidanega-mosta in Oelja na Maribor, pač pa je vsekakor važna pridobitev za lokalni promet in veže po precej krajšem potu pokrajino med Šmarjem pri Jeišah in Krapino na Zagreb. Želeti bi bilo sicer, naj bi nova proga ii"ela značaj in propustno moč glavne proge, toda terenske razmere med Krap.no in Rogatcem odnosno do Grobelna niso tej nameri prav nič odgovarjale ;na kako separatno novo železniško zvezo med Rogaško Sla- j tino in Mariborom skozi Haloze zaenkrat ni misliti. Gorski značaj in prešibki ustroj proge ne omogoča prevelikega tovornega in potniškega prometa s težkimi lokomotivami. Za precejšnji lokalni promet bi bik) i mnogo upanja. Pokrajino mtd Šmarjem pri Jelšah, okoli Mestinj, Rogaške Slatine, Rogatca, Gjurmanca in Krapine smemo smatrati za zadostno obljudeno. Tudi naravnih zakladov hrani zemlja precej. Ne samo slatinski vrelci, še mnogi drugi produkti leže takorekoč vrh zemlje. Cela okolica je po vsej priliki precej polna premoga in lignita. Kopljejo ga v Strmcu na zapadni in vzhodni strani, okrog Krajine leže v zemlji črni diamanti in ni izključeno, da se bodo kakšni premogovni skladovi našli tudi med Krajino in Rogatcem. Bilo je tudi že govora o poznanih rogaških brusih, o steklarnah v Rogaški Slatini in Straži; omeniti moramo lepo gozdno bogastvo. Vse to bo dajalo novi železniški zvezi v lokalnem prometu primerno zaposlitev postaj in pripomoglo k rentabilnosti. Zlasti pa moramo poočrtati še nekaj važnega. Dosedaj je bila pot iz Rogatca in Slatine preko Grooeina in Zidanega mosta do Zagreba dolga skoraj 147 kilometrov. Po novi progi pa se zmanjša razdalja preko Krapine na dobro polovico ali 76 km. To bo igralo važno vlogo v potniškem, še bolj pa tovornem prometu. Vse tarifne postavke se bodo primerno znižale, vozna cena preko Krapine v Zagreb bo padla skoraj na polovico. — Glede potniškega prometa bi bilo omeniti vsekakor to, da glede mednarodnih zvez nova proga ne bo prinesla kakih bistvenih izprememb in to z ozirom na mnogo večje brzine potniških in brzih vlakov po glavnih progah (n. pr. okrog Zidanega mosta) kakor ie to navada na lokalnih železnicah. Tako potrebuje kurzni voz iz Zagreba preko Zidanega mosta in Grobelna do Rogaške Slatine nekaj več kot.3 % ure, po lokalni progi preko Zaprešiča - Krapine po novi progi pa bo trajala vožnja najbrž kake pol ure več. V lokalnem potniškem prometu bo prav kmalu vidna gravitacija cele pokrajine proti Zagrebu in to glede tarifa in voznega časa, ker potniki v lokalnem prometu daleko ne stavijo železniški upravi onih zahtev kot mednarodne kurzne zveze. V tovornem prometu pa prinaša nova proga izboljšanje in skrajšanje zveze na Zagreb. Rogaška Slatina bo odsedaj pošiljala svoje ogromne množine slatin-ske vode, steklarni v Rogatcu in Slatini svoje proizvode, lesni trgovci blago — vse preko Krapine v bližnji Zagreb, oziroma v osrčje države. Za vso to robo bodo prihranjeni kilometri pri odmeri prevoznine v poštev ne glede na čas,Jci ne bo prav nič daljši, temveč celo krajši, nego ga potrebuje tovorni vlak iz Grofoelna okrog Zidanega mosta do Zagreba. Prihranek bo torej na času in prevoznini. Za Zagreb pa ima nova proga še neki posebni pomen. Pokrajina med Krapino in Rogaško Slatino bo postala zlasti ob nedeljah gotovo zelo priljubljeno izletišče. Ako se bo zagrebški meščan vsedel zjutraj ob ^ 6. uri na izletniški vlak, se bo lahko še pred 10. uro senčrl v krasnih gajih Rogaške Slatine, ali pa bo že okrog poldneva občudoval na sv. Roku vso razseglo pokrajino pod seboj. Priložnosti za lepe izlete to in onstran gjurtnanskega predora bo vedno dovolj. Stvar prebivalstva v Rogatcu, Sv. Roku, Gjurmancu in Krapini pa bo, da si s primerno reklamo pridobi in zagotovi naklonjenost izletnikov bližnjega velikega mesta. Naravno je, da z dograditvijo predmetne proge gradbeni program v okolici Kranine, oziroma Rogatca še ni izčrpan. Na uresničenje čakajo še pro-iekti ki so tudi gospodarsko važni. Predvsem bi bilo omeniti nrepotrebno zvezo Maribora, oziroma Pra«rprskega preko Makol in Haloz na rogaško progo. dalje zvezo Krapine z neoddalienim premogovnim krajem Golubovac ter t skoz va no so+e'sko orosro oreko Brežic do Novega mesta. Črnomba na Vrbov-cto. ki predstavlja med Mariborom in Sušakom n»Wi7fo not po naši državi do moria. Do gradnje naštetih prog seveda še ne bo prišlo, saj ni zato n;ti natančnih načrtov, niti potrebnih denarnih sredstev na razpolago. Pač pa se nam je dozdevalo kot umestno, da ob dovršitvi ene naloee pokažemo na bodoče čine, ki bodo potrebni za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Pot od ljubezni do zakonskega jarma ali: vse na svetu ie minljivo, hitrobežno, spre-menl ivo... Belokranjski božičniki Ne vem, če jih še peko, ampak pred sto leti so jih gotovo, ker sem tako bral v 100 let stari knjigi. Pri Metliki so spekli za Božič s posebno skrbjo v vsaki hiši štiri hlebe kruha, enega iz pšenične, tri pa iz soi-žične ali tudi iz ržene moke. Beli hleb je bil pomenljivo okrašen s kitami, venci, malimi ptički in cvetlicami, kar so vse čim najlepše mogoče napravila dekleta iz testa, gospodinja je posel-no pazila, da je kruh lepo vzhajal in je bil vsaj za ped visok. Ta hleb so imenovali božičnik in je imel pravilno okroglo obliko od rešetovega oboda, kamor so ga stisnili, preden so ga vsa dil i v peč. Ostali trije hlebci so bili pa čisto navadni. Kakor je gospodinja vzela kruhe iz peči, jih je takoi nesla v »zadnjo hišo« ali »hram«. Na sveti večer, ko je že vse poleglo, jih je prinesla v sobo, kjer jih je položila na čisto poribano in popolnoma prazno masivno mizo tako, da je beli hleb ležal na sredi med drugimi. Na sveti dan zjutraj pa je gospodinja vse štiri hlebe nenačete zopet shranila v zadnji hiši ali hramu. Tako je naredila tudi na svetega dne zvečer in na sv. Štefana zjutraj in na Silvestrov večer. Kakor pa se je na novega leta zjutraj vrnila vsa družina od opravila iz cerkve, so se vsi zbrali in obstopili mizo s kruhi — le gospodar je imel pravico sesti za mizo. Ker jih je blagoslovil sam povsod pričujoči Bog vsak teh treh svetih večerov in je beli hleb pomenil novorojenega Jezuščka, trije črni pa tri'svete kralje iz Jutrove dežele. se jih je gospodar dotikal z vso spoštljivostjo, ko jih je delil na tri dele. Največji del je bil za domače, ki so k njim seveda spadali tudi posli, drugi Strah pranja je za vedno pregnan, ako perete z Schichtovim RADIONOM. Način je povsem enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniii. En sam poskus in uverili se bodete, da tako lahko, poceni in varčno pere samo Schichfoy del je dobila živina, tretji del pa so shranili za sorodnike, prijatelje, znar.-ce in sosede, ki so se ob tem času obiskovali, da drug drugega obdarujejo z božičniki in si žele srečo v novem letu. Počaščenje z blagoslovljenim kru" hom je veljalo vedno za dokaz medsebojne ljubezni in spoštovanja in za najresnejše znamenje, da ni med družinami, ki so se obdarovale z božičniki. niti najmanjšega sovraštva, temveč samo iskreno prijateljstvo. Sveti večer je narodu poslanec miru in priča sprave in tudi živali, razen nečiste svinje, naj bodo deležne blagoslova, saj je bila živina vendar priča pri rojstvu Od-rešenika v betlehemskem hlevu. Razlika med božičnikom in našim po-prtnjakom sicer ni velika, vendar je pa bistvena. Božičnik ima vedno tri črne spremljevalce, poprtnjak pa je vedno sam. Božičnik razrežejo že na Novo leto, poprtnjak pa šele za Tri kralje. Tudi leži božičnik vedno ua grli mizi, poprtnjak pa na prtu in je tudi zavit vanj, kakor božje dete v plenice. Božičnik je samo čez noč v sobi in ga razen gospodinje do zadnjega dne ne sme nihče videti, poprtnjak pa je vedno v »hiši« in ga vedno pokade s kadilom in poškrope z blagoslovljeno vodo pred vso družino, med tem ko božičnik blagoslovi vseprjčvjočrjost božja sama. Tudi se z božičnikom družine medsebojno obdarujejo in ga ne dobe svinje, poprtnjak pa je za vse ljudi in živali v hiši in okrog nje, sai drobtine potresejo celo pticam na vrtu. Da bi pa kdo svinje zmerjal za nečiste in jim pritrgoval žegen iz nebes, tega pa že ne, saj je vendar o Božiču začetek sezone kolin. A. G. — Šele zdaj spoznavam, da si me vzel samo zaradi mojega denarja! — Oprosti, baš nasprotno je res — oženil sem se zaradi mojega praznega žepa. Božič v Parizu i><5emu živiš?« so vprašali dvornega norca Ludvika XIII. »Pour la curiosi-te!« se je glasil njegov odgovor, ki ga je storil nesmrtnega. Koliko sodobnikov, ki vidijo v teh dneh prazničnega veseljačenja sredi razposajene družabnosti v dobri jedači in pijači zmisel življenja, je bolj krščanskih od tega norca, čigar poklic je bilo zbijanje šal! V Parizu ne naznanjajo silvesterski zvonovi konec starega leta, in božič ni tih družinski praznik — temveč pojedina v prijateljskem krogu, če ne celo*v družbi tujcev, — v restavraciji, kjer igra slučaj vlogo ceremonista. Snežinke, lesketajoče se drevje, zasnežena pot v luninem svitu obstojajo le na slikah s trakovi povitih Praline škatel, ki so določene za darilo damam. To pomanjkanje dekoracij je sorazlog, da apelirajo Parižani na režijsko umetnost gledišč in boulevardnih restoranov za praznovanje »reveillona«. — Louez vos places! Ici on reveillonne! visi že par tednov po izložbenih oknih. In celo za polnočnice v cerkvah je treba kupiti vstopnice v predprodaji. Madeleine, Tri-nite, St.-Eustache, St.-Francois imajo na sporedu prve soliste, ki izvajajo stari koral »Minuit Chretiens« po vseh pra-lih umetnosti Morda pride kdaj tudi tu do veljave domačnejši božič. Morda pomeni letošnje visoko število božičnih drevesc približevanje v tem smislu. Otroci, čijih čuvstva so enaka po vseh deželah, zastopajo tu božični internacionalizem... v Provansi so nekoč čuvali skozi celo leto posušeno vejo oljčnega drevesa in jo na sveti večer vrgli v kamin, da so imeli sveti ogenj na božič. Francoska deca postavlja še danes skrbno očiščene čevlje v kamin, da jih napolni Botibom-me Noel z igračami... Do sedaj so postavljali samo velike smreke za javna obdarovanja, letos pa se vidiio smrečice vseh velikosti ne lc na tradicionalnem trgu ob Quaiu des Fleurs ampak tudi pred bazarji in cvetličarnami. In matere, mame in mamice se ne morejo več izogniti otroškim prošnjam z izgovorom neprijetnega transporta. Otroci dosežejo marsikaj. Dokaz — pariška ulična scenerija. Otroci so pre-! vrgli celo birokratsko tradieijo mestnih oblasti, ki priznava za »božični trg« še ' vedno samo lesene prodajalnice na hodnikih Velikega Boulevarda, ki ovirajo promet, sramote arhitekturo in dajejo vtis staromodnega pokrajinskega mesteca. Otroci nimajo več smisla za »Pe-I tites Baragues«, ki spominjajo na čase, ko še ni bilo trgovskih hiš. Kaj naj stori mladina s pločevinastimi kuhinjskimi garniturami iz dobe Louisa Filipa, ko pa vidi le avtomobile, podmornice, letala? Otroci so v vseh časih sledili odraslim — in v zgodovini igrač odseva zgodovina tehniške kulture človeštva. Prebivalci na koleh so obdarovali svoje otroke z ilovnatimi zvermi, srednjeveški vitezi so jim dali napraviti turnirje — danes pa hočejo dečki in deklice avtomobile in letala. Moderne trgovine so razumele duha mehanične, električne, fizikalične dobe. Bibi je slovanska plesalka z Balkana. Pred par meseci je bila angažirana v nekem Music-Hallu. Letošnji božič je prvi, ki ga doživlja v inozemstvu. Ljubka blondinka z vijoličastimi očmi. 2iva in radoznala. Hotela je priti v Pariz. Neki manager jo je pridobil z obljubami, ki se nikoli ne izpolnijo. In manager ima vedno posebne obveznosti! Morala bi nastopiti v baletu dosti manj oblečena nego je bilo dogovorjeno v pogodbi. Francoski ni znala. Edini mednarodni jezik, ki ga je sijajno obvladala, so bile njene noge... Bila je pripravljena na poljub pred občinstvom, toda ne za akt v živih slikah. In še bolj jo je potrlo, ko je zvedela, da bo morala nastopiti na sveti večer v varite ju. »Kako je to mogoče! Zbolela bom na sveti večer ln praznovala doma 8 svojo prijateljico veliki praznik!« Celo z odpustom je računala. Toda tedni so minevali in ž njimi borni prihranki, ki jih je bila prinesla s seboj. Pariz je lepo mesto, toda življenje v Parizu zahteva denarja, mnogo denarja. Zaslužek je jedva zadostoval za najpotrebnejše. Sama si je prikrojevala obleke, plesne kostume, toda vedno je bilo kaj nepredvidnega. Francoske tova-rišice so bile prijazne ž njo, toda uboge kakor cerkvene miši. nAgleške »girls«, ki so v denarnih zadevah previdnejše in si umejo zasigurati svoje dohodke, so jo prezirale. In ker je v Music-Hallu vedno kdo, ki se zanima za lepe inozemke, se je končno udala dvorljivosti bogatega gospoda. Premotil jo je, da je šla ž njim po slavnostni predstavi na večerjo. Pri šampanjcu ji je obesil bankir okoli vratu biserno ovratnico... Ali je ne bi mogla dobiti pod božičnim drevescem poleg skromnega božičnega zavoja daljne matere ? Reveillon... V deželi Rabelaisa ima dobra jedača prednost pred pitjem. To so cerkveni moralisti ugotovili že v 16. stoletju. In sicer baš ob »reveillonu«, ki se je pričel spreminjati v»ripailles« (požrešnost) in v plesne naslade. Stare kuhinjske bukve z neskončnimi jelovniki za praznike pričajo, da so bili pradedje še bolj razsipni pri jelu nego današnji Parižani. Toda imeli so lepo »krščansko« navado, da so v svojih hišah priredili v božični noči javno pojedino za siromake in tujce. Po $ meščanskih hišah pa je bil običaj, da so pustili pri božični mizi »prazen prostor« za reveža. Kje je danes reveillonska družba, ki bi se ob mastnih puranih in s kostanjem nadevanih goseh, spomnila revežev, ki morajo prebiti božično noč pod seinskimi mostovi in v mizernih delih svetovnega mesta? »Reveilloni« so različni. V cenah namreč. Onih, ki plačujejo v Lidu 250 frankov brez šampanjca, je malo. To so večinoma ameriški gostje. Odlične angleške družine praznujejo svoj »Christmas* po hotelih, v Carltonu in Ritzu. »Boljši«-Francozi (po žepu namreč) gredo za 150 frankov v restorane ob Rue Royale in okoli opere. Na Montparnasu stane 80, v Latinskem kvartirju pa samo 20 do 30 frankov. Seveda brez puranov in gosi! Mesto šampanjca stoji na mizi steklenica »Mousseuxa«, ki garantira za veselost prav tako kakor šampanjec. December v Parizu je kulinarični mesec par exellence. Od božiča pa da Sil-vestrovega vlada tu doba gastronomske renesance. Uklonimo se francoski tradiciji, kajti ona olepšava — kakor udvor-ljivost, ki je napitnina krščanske ljubez.-ni do bližnjega — tudi naše življenje! « Resnična starost svetopisemskih očakov Razvoj koledarja pri Židih io Egipčanih — Leto je šte!o sprva pet, kasneje pa šest mesecev — Mojzes je uvedel egiptovsko solmčno leto v židovski koledar i^vnajo po tem primitivnem koledar* ju, ki je zaostal v svojem razvoju. Prvi ljudje zgodovinske dobe niso imeli velikih meril za čas. Edina enota je bil dan; teden, mesec in leto so bili še neznani. Bilo pa je treba zavoljo se* tve in žetve ter drugih domačh in poljskih del opredeliti čas in to je na* še prednike privedlo do tega, da so si določili daljšo časovno enoto za meri* Io ter s tem dali prvo podlago za ko* ledar. Tako je človek začel meriti čas po luninih izpremembah in je vsako tako fazo imenoval mescc. Doba me* sečeve izpremembe traja 29 dni in pol, zato je vzel kar okroglo število 30 dni za podlago časovnemu merilu. Metuzalemovih 969 let je prav za prav le 969 ščipov in jc ta očak doživel dobo 79 let, kar je za tedanjo dobo res lepa starost. Nadaljnje obdobje v zgodovini kole* darja je iznašlo enoto petih mesecev in je to enoto imenovalo leto. Očak Abraham je živel v tej dobi, zato je njegovih 175 let enako današnjim 72 letom. Naslednji korak v tem oziru je bilo štetje po šest mesecev za eno leto in je ta doba temeljila na časovni razda* lji med enim in drugim enakonočjem. Tudi v tej dobi imamo v starem testa* mentu dokaze o starosti Jakoba in njegovih potom* cev, ki so za eno leto šteli le šest mesecev. Jakob je živel 147 let, kar znaša na* ših 73 let in pol. Šele Mojzes je vpe* Ijal praktičnejši egiptski koledar s 365 dnevi in 12 mcseci. Sužnost Židov v Egiptu je trajala od 1. 1706. do 1491. pr. Kr., tedaj 215 let. Sv. pismostare zaveze navaja za dobo sužnosti židov* skega naroda v Egiptu 430 let. Sveto* pisemsko štetje izhaja še iz časov, ko je pri Židih imelo leto le šest mese* cev. Egiotski koledar, ki ga je pri svo* jem ljudstvu vpeljal Moizes, pa je do* ločeval za eno leto 36^ dni. t. j. 12 me* secev po 30 dni, ostalih 5 dni pa so bili prazniki. V ostalem so že Egipčani kot izvrstni astronomi natančno izračunali, da ima solnčno leto 365.242 dni, kar je prava dolgost enega leta. Ravno ta zgoraj opisani razvoj ko« ledarja so odkrili narodoslovci pri severoameriških Indijancih, ki so šteli leto s petimi snopi* či, ko jih vsaki je imel trideset šib. Leto se je začelo, ko je prva pomla* danska sapa prinesla prvi dež. Indijan* ei v Kanadi se še danes na skrivnem ^ - Po osvojitvi Egipta je Julij Cezar določil, da se je pet prazničnih dni do* dalo različnim mesecem. Pri tej prihki je senat imenoval mesec Cezarjevega rojstva z rodbinskim imenom velike* ga osvojevalca. Nastal je mesec julij, ki pa so mu dodali en dan v slavo Ce* zarjevo. Naslednik Cezarjev, prvi rim* ski cesar Avgust si je izgovoril isto čast: tudi on je dobil v koledarju svoj mesec in še en dan po vrhu. Ker pa so onih pet dni iz praznikov že bili po* razdelili na januar, marec, maj, sep* tember in november, so morali dva dneva v Cezarjevo in Avgustovo čast vzeti februarju, ki je tako dobil le 28 dni. Zdaj pa je prvo četrtletje imelo le 90 dni, tretje pa 93. Zato so 31. dan septembra dali oktobru, Avgust pa je še 31. dan novembra primaknil decem* bru. Rimljanom je bil prvi mesec v letu marec, zato je bil september, oktober, novem* ber in december res sedmi, osmi, de* veti in deseti mesec, kakor kažejo la* tinska imena za te mcsece. Ko pa se je Novo leto premaknilo na 1. januar* ja, so ti štirje meseci ohranili svoja prvotna imena, dasi se je vsak izmed njih pomaknil v vrstnem redu za dve mesti naprej. Januar in februar sta bi* la zadnja meseca, zato je bil zlasti fe* bruar tako prikrajšan pri razdelitvi dni. V razvojni dobi človeškega časovne* ga merila dan, mesec in leto, nima teden nikakega astronomskega pomena, zato je nastal razmeroma jako pozno. Uvedel ga je šele 1. 321. po Kr. cesar Konstantin in mu določil sedem dni. Nedelja je bila praznični dan in delav* ni teden se je začel s ponedeljkom; to* rek je bil drugi delavni dan in ima v svojem imenu staroslovansko deblo »vtorij«, kar pri Rusih še sedaj pome* ni »drugi«. Sreda, četrtek in petek ima* jo še vedno svoj prvotni pomen, še* sti dan pa je po vplivu krščanstva do* bil hebrejsko ime sobota, t. j. sabat. Panika na newvorški podzemeljski železnici. o kateri smo poročali te dni, je zahtevala 75 težko in lažje ranjenih ljudi. Vlak s šestimi vagoni je začel radi kratkega stika goreti in med potniki se je vnela grozotna bitka za izhod. Slika nam kaže del podvodnega predora, v kateiem se je odigrala ta krvava drama. Rekordna plitka Kanada si lasti kokoško plvmouth* ske pasme, ki so ji nadeli ponosno ime »Ladv Victorine« in ki je sposobna iz* leči cel h 358 jajc na leto. Dokler ne bodo našli putke, ki bi izlegla na leto 359 jajc, ostane Viktorina nosilka sve* tovnega rekorda. Redijo jo na poskus* ni farmi poljedelske visoke šole v Sa* skatehevanu (zapadna Kanada), kjer „Bela ptica" je preletela Atlantik Pilota, kapetan Challe (Francoz) in polkovnik Larre - Borges (Urugrajec) sta v 3Snr-nem poletu preletela Atlantski ocean od Seville v Brazilijo, kjer sta pri Maracuji pri. siljena pristala. je vpisana pod označbo »PIymouth* Rockspullet Nr. 440« — »Lady Victo* rine« je namreč tako rekoč le nje umetniško ime. Tako imenujejo pro* fesorji in slušatelji omenjene visoke šole to s:cer majhno, a vendar veliko, da, celo največjo kokoško v kokošji zgodovini. Ce pa je majhna po postavi, si nikar ni treba misliti, da so tudi nje jajca majhna, nekakšna miniaturna jaica. O ne, vsako jaice tehta spodob* n'h 58 — 60 g in zdaj iih lahko pri* merjate z jajci, ki vam iih ležeio vaše kokoši — če jih imate. Jisno, da stoji vse njeno nehanje in delovanje pod naistrožjo znanstveno kontrolo. Tudi ni Viktorina nobena slučajna, čudežna tvorba, temveč produkt dolgoletnih, s:stematičnih naporov njenih gojite* Ijev. Vsa moderna veda o podedova* niu je morala sodelovati, da so ustva* rili to presenetljivo kokodaiso. Polje* de^ka visoka šola v Saskatchevanu je ime'a že prej kokoš iste vrste, ki je pa zmogla »samo« 339 jajc na leto. Pred Viktorino je bila neka bela put* ka legbornske pasme, last vseučilišča v Britski Kolumbiji, najbolj pridna fa« brikantinja jajc prednisane minimalne teže. Nje letna produkcija je znašala 351 kosov. Srečno merfo Mesto Eba-rn na Bavarskem ima velike gozdove in jih pametno izkorišča. Mestne žage in tovanne so tako dobičkonosne, dia ne plačajo meščani nobenih mestnih davkov. Še več: dobivajo četo zastonj določeno količrio drv za kurivo. Letos pa je mesto dobilo toliko denarja, da je sklenil magistrat pokloniti za Božič slehernemu meš.anu darilo v znesku 60 mark. Po 2000letnem mrtvaškem spanju pod ogromnimi plastmi lave in pepela, se dviga staro mesto Herkulanum, ki ga je L 79. s Pompeji vred pokepal izbruh Vezuva, zopet v beli dan. Slika nam predočuje eno izmed odkopanih in sijajno ohranjenih herkulanskih ulic. Skrivnostni procesi v vsemirnem prcslorn Katastrofa orjaške zvezde »Nova Plctor-ls« — Kako vznika;o ln ugašajo zvezde — Iz razVtn st :r'h zvezd nastalo nova koz- mična ts!esa Pred nekoliko meseci je učeni svet iznenadila zvezdama v Kapskem me* stu s poročUom, da se je neka zvezda južnega neba nepričakovano razklala na dva dela. Kjer so zvezdogledi še pred par dnevi videli eno samo zvez* do, sta sc naenkrat pojavili dve. Uče* njaki najprej niso hoteli verjeti opa* zovanju južnoafriške zvezdarne. ali so se kasneje uverili, da je poročalo kap* skih zvezdoslovcev popolnoma res* nično. Zvezda, ki se je razdvojila, se ime; nuje Nova Pietoris, in spada k sistemu novih zvezd, t. j. takih, ki se nenadoma zasvetijo na nočnem nebu, kjer doslej ni bilo opa* žiti nikake zvezde. Svetloba takih zvezd dosega često prvo stopnjo, sve* ti nekaj časa, včasi po več mesecev, včasi po več let, nakar začenja počasi bledeti. Nje svit pojema, da ga je opa* žiti le 7 najboljšimi daljnogledi, dok* ler t-opolnoma ne izgine. Prvo zvez* do te vrste je opazoval srednjeveški zvezdoslovec Tieho de Brahe v ozvez* dju Kasiopeje. Kasn^re opazili se več tak h skrivnostnih pojavov, ki si jih znanost ne ve točno raztolmačiti. Zakaj vznikajo na nebu tako nena* doma zvezde in zopet tak:sto nepričakovano uga* šajo? Doslej so podobne pojave raz* lagali, češ da sta v vsenrrju zadeli dve zvezdi ali dve solnci druga ob drugo in s tem povzročili silni žar. Toda v svetovnem prostoru si tak dogodek so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo Zato obvarujejo deco nalezljivih bolezni v vratu in grlu okusne Anacot-Pastile dr. Wandera Dobvvaijo se v vseh lekarnah Čuvajte se preparatov, ki zadnje čase MiMtiirajo ANACOT-PASTILE! komaj lahko mislimo. Verjetnejša je vsekakor druga razlaga, ki pravi, da se v globinah kozmičnega prostora tvorijo rregle ogromnega obsega. Ob tako meglo zadene v svetovnem prostoru kako že davno ugaslo telo in s trenjem povzroči nenadni žar, ki vzbuja občudovanje in strmenje zem* Ijanov. Tako je najbrž nastala zvezda Nova Pietoris in to nje nenadno raz* žarenje nam pojasni tudi nje razpad v dva dela. V notranjosti zvezde pot vzroči silna toplota mogočno eksplo* ziio, ki raztrga zvezdo na dva dela. Tako nastaneta v vsemirju dve zvezdi, ki j'h žemljani lahko nekaj časa ob» čudujeio, dokler se njih svetloba ne iztroši in se zvzda zopet ne obda z ne* prodirnun mrakom. Židje niso semitskega izvora? Češkoslovaški profesor Hroznv se je vrnil s turneje po zapadno evropskih mestih, kjer je pred učenjaki raznih univerz imel predavanja o narodih, ki so pr.d nekoliko tisoč leti prebivali v Prednji Aziji. Prof. dr. Hroznv je pri* šel v svojem proučevanju do zaključ* kov, ki so vzbudili veliko pozornost poznavalcev teh starih narodov. Ko so bili v Siriji in v Mali Aziji najdjni prvi sledovi stare umetnos.i: sohe, stavbe, napisi in podebno, so se te kulturne ostaline pripisovale Heti* tom. Opazilo se je pri tem, da so vse osebe na spom nikih in. sohah imele izrazito močno čelo in znani veliki za* krivljeni nos. Podoben antropološki tip imajo še danes Armenci, Perzi;ci in Židje. Ko se je učenjakom posrečilo odkriti hetitski jezik in ga raztolma* čiti, je bilo jasno, da spadajo vse naj* dene ostaline res v hetitsko dobo in kulturo. S tem je bila veda posta vi j e» na pred dejstvo, da spadajo tudi kul* turni spomeniki Židov v območje he* titske kulture in da je velikonnj:-' tirj Ladja proti ladji Pred newyorško luko sta trčila v gosti megli drug v drugega parnika »Fort Victoria« in »Al* gonquin«. »Fort Victoria« se je pogreznil, »Algonquin« so spra= vili k bregu in ga tam privezali (slika). Kakor po čudežu ni bilo nobene človeške žrtve, čeprav sta bili ladji ob katastrofi pre* natrpani s potniki. JI. P.: V metežu Predvčerajšnjim sta se poročila. Potem je sledila dolgo vožna z železnico in naporna pot do zavetišča. A vse to sta prebila z lahkoto, lažje nego kdaj prej. Napornosti in težave vseh vrst je prepajal čuden čar, ki ju je spodbujal do ljubeznivosti brez števila. Potom je prišel večer na klopici ob peči, čakanje v me-d« svetlobi. Tepla čustva so rima krajšala doilg čas im oči se jima niso hotele utruditi. Potihoma, z zamolklim glasom sta si šepetala besede brez pomena in si stiskala vlažne roke. In nato je sledila noč v koči, okoli katere je divjal vihar. Severovzhodnik je udarjal trdo ob 'lesene sitene. Silil je skozi šprarve in odnaša;! vse. kar ni b't!o trdno pribito na kočo. V spalnici je bilo ledeno mrzlo, duh po snegu in po senu sta se mešala v nekaj opojno sladkega. Trava, ki je mašVa špran'e im luknje, je sigetala, neikje je žvižgal ve-rer in jeklena ž: •ca je brnela im zvenela v vseh zvokih, vseoovsod je prasketalo im hreščato. Toda njima se je zdela noč tiha in topla... Sivo jutro ju 'e potem videlo, ko sta srremila na dc<'g:h deskah po be'i planoti proti gorskrn vrboom. Z Hiskov'to naglico sta drčala preko p-aš-e beline, skozi solnčni lesket in apremindastj kri- stal. Vožnja skozi deželo čudežev, sta ml Jlila oba. Nnegova siled je bi a njena sled. Pazljivo je gledata ma konca svojih smuči. Potem so padle sence čez belčno. Brezoblične, sive pege, ki so hitro naraščale im kmalu pek,rile širno planiiavo, ki so jo rezale neštete struge. Iz 3ede-niških razpok so izginite mavrične barve. čudoviti blesk, in na mesto žarkega iskrenjia je stop'l top odsoj. Obrisi gorskih vrhov so se razblinili in se izgubili v meglene daljave. Prozorno čada-ste proge so se zavrtimčile vsenaokrog, se zgostile im spet razpršile. Tenki, mračni oblaki so udarjali na nizkem nebu drug ob drugega, se grma^Vi ;n se razbegavali z novo brzino. Tu im tam se je dvigal komaj viden prah s sive smerne odeje V majhnih stebrih :e lahkotno pilesa! po njej, č'm dalje hstreše; hipoma se je dvignil strmo im visoko v zraik. Veter se je zadeva! ob veter in iz stebričev so postale široke. debele -stene. Potem so pripisale od zadaj velike kosmine prvotno redke in mokre. Toda od hipa do hipa je nj'h število naraščalo. posta;a'e so manjše, d oker niso bile podobne neznatnim zvezdicam, ki so se vsule z neba v ogromn: množin-'. Neprestano so pacale, neprestano. Tn vihar :>e ro^a'3.1 č'm ^a'je 'ifiKjši. Tuleč je divjal skozj metež. Zdelo se je, da se premika vsa ledena poljana. Griči ;m | snežne strehe so se porajale, kakor da jih gradijo nevidne reke strahov, in hipoma so se razpršile spet v vse smeri. Prašek, ki de bil krma>j 'egel na tla, seje nenadoma vrtinci! spet v višavo in se premetava? sem im tja. V pojočem in hrumečem ozračju so nastajali zidovi in krogi. Počasi je rinil mož svoje deske skozi težko maso. Dokler ni mogel več im mii videl več ne maorej ne nazaj. Ko je prispela mlada žena vsa zascpeila^do niega, je poskusi'], da bi se nasmeh^ah Ni se mu posrečilo, obrazne mišice so mu bile otrpnile v ostrem mrazu. Zakričal e nekoliko spodbujajcčih besed. Ni ga slišala, videila je samo, kako se mu gibljek) osimjene ustnice. ZdrknTa je čisto blizu do n ega, mu oddrgn'ila ''ed z obrvi im mu otepla. kolikor je pač šlo, sneg s prsi. In on ji je dihal v obraz im 'ji drgnil roke. da bi se ogre'e. Potem sta se obrnila. Hrooeč in z bcCestom strahom v srcu sta orala po svoji lastni sledi ,ki je b:la komaj še vidna. Vhar ju je oslepil in ogh?š't\ raz-bičal ie jima lica, ju omamil, da sta se opoteka'a :m — izgubila smer. Nisita tarna':a Molče sta si pogledala v cclWie oči ;n s^ola nanrei korakoma. Med vaHMv:m? sneVimj st^ba^i?. ^r^k-o za-vra+n:h ra^rok. nad stisnjenim in raz-mehčanim snegom. Previdno je otipaval mož s palicama pot. Deset korakov za njim se je bo-rHa njegova žena z viharjem. S poslednjo močjo. Videla je ljubljenega človeka le kot temmo. brezoblično k so, ki se je premikala dalje, vedno dalje... Potem je hipoma obsta'a pob>g njega. Zakaj se je ustavil? Počasi mu je šla z roko preko belih obrvi, mu obrisala sn^ig z ramen, se držaila ravno in s iaivšn'm izrazrm. kakor da ji mi te~ko nadaljevati pot. Trudno je dv:gn'la roko in pokazala okrog sebe. Stala sta med divjimi razjockami. Poti so bi"e ozke :.n nevarne. Sneg :e 'ežal ves stisnjen na ledu, nihče ne bi mogel slutiti, k:e visi brez vsake opore nad premadi. Im vihar :e bil tako si'en, da si se majal v njem. Naj počaka, ji ie zakrira' v uho. ooiska' bo boljše poti. Prikimala je. Počasi je izginila temna lasa v bc£i puščavi. In čakala je... V:har se je polegel, metež :e prenehat'. Na nebu so se zablestiče zvezde. Padla je noč. In potem se je zdamilo. Čaka'a je zaman. Z otrpPmi udi se 'e dv'gn':'a s svoiega snežnega lež š"a in si po;ska'a pot iz zmešnjave leden"ških razoek. N^i-šla jo je kmalu. Tudi zavetje je naš'a Mi ie n:e mož *e pri snel? Ne.. Dam 'e p-eH :n r-PŠ^rna eV«rw».r*icMa se ie vrn%. Neki možakar je tremi!, da ga bodo morda našli, ko se bo staja! sneg. w*o\vka prastaro prebivalstvo Prednje Azije, kjer je še danes v glavnem na» seljen v S'riji, Palestini in Mezopota* niji. Ta plemena so govorila d loma v doslej neznanih staroorientalskih ie* rikih, deloma pa v semitsk:h narečjih. Židje so spadali po rasi med one s'are orientalce, po jez:ku pa so bili Semiti in veljajo kot taki še dandanes. Iz ži* dovskega rasnega tipa sledi, da oni ni* so Semiti po izvoru, marveč so le ka* sneje privzeli semitski jez;k, pač pa po svorh plemenskih posebnostih izvira* jo iz prastarega predniVazjjskega ples mena, ki je v pradavnih časih s svoio visoko kulturo obvladalo vso Pr^dnio \z;jo. Istega antropološkega tipa so 'udi Asirci in Babilonci. Oklic poroke italijanskega prestolonaslednika Žunan be''-><-), n>a nrn;rn. ki vpjiaio za n<"Tiidne zemljane, kadar stopajo v" sv. zakon. t Kino Pismo iz Ho!lywooda HoIlywood, v decembru. Katere so bodoče zvezde? Filmske družbe neprestano išče o novih talentov in novih obrazov, da ustrežejo muhastemu okusu razvajenega občinstva; in če se kak novinec ljudem priljubi, poskusijo vse mogoče, da ga čim bolj proslave. Nadarjeni igralci najde o zmerocn priliko za ude stvovanje pri družbi Paramount. Ricnard Arlen in Charles Rogers sta postala zvezdnika na podlagi svoje odlične igre v filmu »NVings« (Krila) Gary Cooper je navdušil ves New-york s svoio igro v filmu »Laž iz ljubezni«. Evelin Brentova si je nabrala novih lavo-rik s filmom »Škandal«. Tudi Nancy Car-rollova je zvezda, ki je bila še nedavno tega neznana. Vsi ti umetniki so bili na deni in odkrit! iz množice brezimnih, ki Hollywood uprav preplavi ajo. Danes so vsi svetovno znani. Nekoč in danes... Ko je bila filmska industrija še v povojih, so siabricirali film v teku tedna. Harold Lloyd je navadno vsakih štirinajst dni postregel željno čakajoči publiki z novim filmom. Za svo o najnove šo mojstrovino je potreboval malone leto dni! Moderni film mora iti skozi nešteto stadijev, preden je zrel za predvajanje, a tudi občinstvo stavlja leto za letom večje zahteve. Le malo zvezd si lahko privoščijo, ria napravi o samo po en film na leto- Adol-phe Menjou, CIara Bowcva, George Ban-croft in Bebe Danielsova izgotove povoreč-no na leto po tri do pet filmov za Para-mount. Inscenaci a filma kakor na primer »Intimni Menjou« zahteva po priliki tri mesece. Mnogo delj je b'lo seveda treba delati »Wings« in »Poročno koračnico*. »Wings« so izdelali nekako v enem letu, med tem ko je Erich von Stroneim potreboval malone dve leti, preden je bila njegova »Poročna koračnica« zrela za publiko. • Plavke v Hollywodu ne uživajo prednosti. To e rezultat ekspedicije v notran ost Paramountovih ateljejev v svrho raziskave barve las in oči dvanajst ljubljenk filmskega platna. Kdine plavke med Paramountovimi lepo-t:oam: sEs her Ralstnnova. Ruth Tayloi-jeva in lepa Rusinja Baklanova- Med r avke se šteje o Ruth Chattertonova. Evelyn Brentova, Mary Brianova, Florence Vidorjeva in Fay Wrayeva. Rdeči lasje Clare Bowove uživajo svetoven sloves Razen nje imajo samo še dve filmski zvezdi tizianske lase. Nancy Carrollova in Doris Hillova. A višn eve oči uživajo navzlic vsemu prednost, zakaj med gorn imi lepoticami jih je nič man kakor osem. ki osvaiajo svet s svojimi ,zvestim'i očmi. in ie Clara Bowova Evelyn Brentova, Mary Brianova ter Florence Vidorjeva spadajo med r avooke dive Zanimivo je, da so bili kakih petinsedemdeset let odstot. vseh filmskih igralcev prej gledališki igralci. Mnogi mislijo, da dober gledališki igralec ni sposoben za filmskega igralca in narobe A to nikakor ne drži Malone vse Paramountovi igralci imajo za seboj gledališko prakso Adolphe Menjou in Neil Hamilton sta potovala z gledališko skupino po Združenih državah Wallace Beery, ki je posetnikom kinematografa.pripravil že marsikak pri eten večer, je bil preje ope-jetni pe/ec. Preden je George Bancroft postal hollywoodski gentlemanski lopov, e slovel kot gledališki igralec na newyorškem Broadwayu Charles Rogers je za počitnic na univerzi potova' po svetu s študentov-sko iazz-bando. Clive Brook pa je bi! preje takisto zelo priljubljen član londonskih gledališč. * Poslednji film Pde Negri za Paramount ie bil »Dama iz Moskve« Potle :e obrnila Hollyvoodu hrbet in se vrnila v svojo domovino Evropo. Toda Paramount si je kmalu našel naslednico za toli nenadomestliivo umetnico v osebi polnokrvne Rusinje Bakla-nove- Na zur.aj absoluten kontrast temni in črnooki Poljakinji, :e Baklanova s svojimi plavimi lasmi in zelenkastimi topaznimi 1 očmi ornentalke obdarjena s prav istimi umetniškimi odlikami ki so iz Pole Negri i nanravile svetovno znano zvezdo. Igra Baklanove je izrazito individualna. Ona kaže mnogo več razumevanja za svoje vloge kakor katerakoli druga filmska umetnica v Hollywoodu, zakaj le malo jih ima za sebo ta izkustva kakor Baklanova, ki je slovela v ruskih in zapadnoevropskin gledališčih za največjo rusko igralko. Mnogi vidi o v njej filmsko Isidoro Duncanovo. S svojimi uspehi ni nikoli zadovoljna. Ona ne igra vlog doživlja iih z vso dušo. Igra počasi, kakor da bi si morala na prej v duhu vse šele urediti- Igra premišljeno in s pametjo, a nikoli ne zaide v napako, da bi avtomatično reproducirala naštudirana de-j?n a in besede. Baklanova je prišla boli iz radovednosti kakor iz pravega nagona v Hollywood. Tam jo je videl Mauritz Stiller in ji tako podeli! glavno žensko vlogo v filmu »Kralj Soho«. Ta film jo e proslavil in zbudil v njej interes za film. Odtlej Te sleherni novi film dogodek zanjo in zato je mogla ustvariti tako realistična dela kakor so »Pozabljeni obrazi«, »Newyorški doki« in »Vročica na berzi.« • Maurice Chevalier, najnovejša pridobitev Paramounta. je med vo no služil kot navaden francoski vojak pri Verdunu. k er so ga Nemci ujeli- Bil je 26 mesecev »gost« nemškega taborišča za ujetnike v Alten-Grabe-nu Tam se je nauči] pri angleških m ameri-ški.i sotrpinih angleščine ki mu zdaj tako dobro služi Kot zastonjkar u se mu je posrečilo vtihotapiti se v neki vlak Rdečega križa ter pobegniti iz Nemčije. Po voini je postal Chevalier kot partner Mistinguet?ove ljubi enec pariškega vari etejskega občinstva. Pa e prišel v Pariz lesse L Lasky produkcijski vodja Paramounta. zagledal in slišal Mauricea — in ga odvede! s s°b-j v Hollywood Rezultat: Večletna pogodba s Paramountom. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek. 24. decembra. LJUBLJANA 12 3^: Reproducirana glasba — 13- Napoved časa, borza, reproduci-rana glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov — 19 30: Božčni zvonov 20: Recitacije 20 30: Koncert klavirja in barmoniia — 21 15: Božične pesmi, poje gdč Pirčeva. — 21.45: Na sveti večer božična meditacija -22.15: Koncert na citre — 22 45: Koneeri radio-orkestra; religiozna glasba. — 24 Prenos polnočnice. BEOGRAD 10 30: Reproducirana g'a*ba — 1240: Koncert na eitre - 18: B žični koncert. — 20: Božični komert orkestra in solistov. — 21: Poročila — 21 10: Večerni koncert radio kvarteta — 24: Prenos zvo-nenja in polnočnice iz katoliške cerkva. — ZAHREB 12 30: Reproducirana glasba — 18: Popoldanski koncert radio . orkestra: božične pesmi — 19.30: Koncert na orale. — 20: Koncert pevskega zbora: hrvatske božene Desmi — 21: Božični koncert -adi«-orkestra _ 23: Tu*1 božične pesmi — '/3 55 Božični zvonovi iz Markove cerkve. _ 24 Prenos polnočnice. - PRAGA 16 30: Prenos božičnega koncerta iz Rrntislave - 20 Božična razpoloženja — 22.40: Božične pe smi — 2130: Prenos polnočnice iz Košir — BRNO 16 30: Prenos koncerta iz Bratisla-ve _ 20: Prenos programa iz Prage — 22.40: Bi žične pesmi. — 2330. Prenos wl-nočnice iz Košic _ VARŠAVA 17.45: Stare in nove božične pesmi — 2120: Skupni božični koncert poljskih postaj - 24: Preno6 polnočnice iz Katovic. - DUNAJ 11: Reproducirana glasba — 15 20: Mladinski program. — 17 20: Popoldanski koncert orkestra. — 18.55: Božič samotarjev. _ 19 40: Petje s spremlievanjem orgel. _ 20 05: Orgle in zvonovi. — 20 30- Korali in božične pesmi - 21: Poljuden koncert orkestra. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19 30: Zvonenje — 18.15: Reproducirana glasba. — 19: Sveti večer. — 20.15: Božični koncert — 22- Koncert godbe na pi' ala. — 23.30: Zborovsko petje s sprem-ljevan.iem na orgle - FRANKFURT 1615-Koncert za deco. — 18: Božični zvonovi. — 1815: Prenos iz Stuttgarta - 2130: Sveta noč — 23: Božična igra. _ LANGENB1SRG 15.30:0rkestra!en koncert — 17: Zimmer-mannova pravljična opera »Božiček hodi po svetu«. _ 18&)- B< žični zvonovi. — 1850: Prenos cerkvenega pevskega koncerta. — 21: Koncert božične glasbe - STLTTGART 1815: Bož;čna igra — 19 30: Prenos cerkvenega koncerta. — 20.15: Božič doma in na tujem. — 2130: ' Prenos iz Frankfurta. — 22 30: Božične pesmi — 23: Program iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 915: Ko;i ;eri vojaške godbe. — 12.05: Opoldanski koncert orkestra. — 17: Koncert opernega orkestra. _ 18.15: Božični koncert. — 19: Reproducirana glasba. _ LONDON 19 45: Klavirski koncert — 20.45: Godba za ples. _ 21.30: Božične večernice. — 22.35: Orkestralen' in pevski koncert — 23.45: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Božični koncert. - STOCKHOLM 19 30: Lahka glasba. — 20.10: Koncert pevskega zbora in solistov. — 21 40: Godba za ples. E rasne božične praznike pri radir TUNGSRAM - BARIJEVIMI CEVKAMI I Sreda. 25. dccembra. LJUBLJANA 10: Prencs c^kvene glasbe iz etoln;ce. — 11: Koncert radio-orkestra. — 15: Otroška božičnica. — 16: Puc-cini »La Boheme« na gramofonskih ploščah. — 20: Prenos koncerta iz Prage: Dvo-fak: Slovanski plesi. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz katoliške cerkve. __12.40: Koncert radio-orkestra. — 18: Pevski koncert — 20: Koncert komornega tria. — 2120: Poročila. _ 2130: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 10: Prenos iz cerkve sv Marka. — 17: Plesna godba. — 20: Prenos konceria iz Prage - 22.10: prenos inozemskih postaj. - PRAGA 14.45: Prenos opere iz gledališča — 18 05- Pevski koncert. — 20: Prenos koncerta Češke fir-armrmije: Dvofakovi »Slovanski i>l»su. BRNO 14 45: Prenos vsega programa iz Prage — VARŠAVA 16" Godba za ples. — «H). Koncert poljske glasbe. — Reproducirana glasba — DUNAJ 10-X): Koncert na orgle — 11: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 15-30: Popoldanski koncert — 18.50- Koncert komorne glasbe za pihala. — 20.05: Tirolska brž:čua igra. _ Poljuden koncert orkestra. — BERI IN 17 31: Kon oert kvinteta — 19: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera »A'da«. — Prenos orkestralnega koncerta iz Leipziga — 23 50: Snortni program — 0.15: Godba za ples. — FRANKFURT 15: Prenos koncerta iz Stutt-erarta — 17 30: Prenos vsega orograma iz Stuttgarta. — LANOENBERG 16 30: Prenos koncerta novitet 'z Leipziga — 19: Koncert solistov in nevskega zbora _ 20: Rožičn' ^oneotf _ Lahka godba in ples — STlTTT-GART 15: Popoldanski koncert. - 16^0: Prenos koncerta iz Lerz'ga — 17.30: Arije >n pesmi — 19 30: Weberieva onera »Obe-ron« — 21: Palade. _ 21 3<> Tragikomična pravljica »Turandot*. _ 2315: PoHuden Voncprt orkestra in solistov. — BUDIMPEŠTA tO: Koncert cerkven« glasbe - 12 50: Koncert opernega orkestra — 16 40: Madžarske pesmi s cVansko godbo. — 19 30: Prenos Lz gledališča Mas-vmiieva onera »Cavalleria rnsticanat in LeoncavaOova opera »Glumači-i. - 19 45. KlavirsVi koncert. _ 20 30: Mešan pro: Reproduc-rana glasba. _ 12 40: Koncert raiio-kvarteta. — 18: Koncert originalne turške glasbe. — 20: Večerni koncert ra iio-kvarteta — 2130: Poročila. — 21.40: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert orkestra. — 12: Ptenos iz cerkve sv Mnrka. — 17.15: Popoldanski koncert — 20 35: Kon-cert povskega zbora. — 22: Zabavna glas- »Naročila mi e, naj jo počakam točno ob petih popoldne in e še pristavila, naj imam zaprt dežnik, da me bo lahko spoznala. ba. _ PRAGA 16: Reproducirana glasba. — 16.30: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Masekova igra »Betlehem«. — 22.15: Koncert lahke glasbe. _ BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos programa iz Prage. — 22.15: Koncert voiaške godbe. — VARŠAVA 17 20: Popoldanski koncert or. kes tra. _ 19.25: Frivolnosti z glasbenimi ilustracijami. — 22 05. Koncert lahke glas-, be. - 23: Godba za ples — DUNAJ 10.30: Latinski in nemški božični spevi. — 11.10: Orkestralen koncert — 15 30: Koncert opernega orkestra. — 1810: Koncert komorne glasbe. — 20.10: Bizet: »Carmen.« — BERLIN 14 30: Klavirski koncert — 15.30: Re-prod. glasba za deco. — IG 30: Prenos kon- certa iz Breslaua. — 20: Orkestralen in r-ev* ski koncert. _ Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert orkestra. - FRANKFLRT 16 30: Koncert solistov, zbora in orkestra. — 19: Pevski koncert — 20: Orkestralen koncert _ 23: Godba za ples. - LANGENBF.RG 16 30: Spevoigra. — 20: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 22 30: Nočni koncert in :.les. STUTTGART 14.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. - BUDIMPEŠTA 12 40: Orkestralen koncert. — 16. Predavanja in božične pesmi. — 17: Koncert salonskega orkestra. _ 19.15: Operetni večer — Ciganska godba. — LONDON 19 45: Klavirski koncert — 22.40: Vojaške koračnice. — Godba za ples. — RIM 17 30: Popoldanski koncert. _ 2102: Mascagnijevi operi *Sil-vanot in >Maske<. Kmetijski vestnik Na Danskem se kmetovanje izplača Že nad eno leto se z Danskega ne sliši nič več o težavah in o krizi v kmetijstvu Že v gospodarskem letu 1927/28. so bile danske kmetije aktivne v tem smislu, da po po pokritju vseh stroškov omogočale zmer no obrestovan ie v obratu vloženega karn-ta'a. avl. 1928./29. je bil uspeh presenetljiv. Način kmetovanja je tamkaj dobro urejen, proizvodnja je vsmerjena Ln prilago- tipičnih krajev države, in sicer od 37 o^V-tov s povprečno površino rribližno po 6 aa (obrati izpod 10 ta) od 13 obratov s povprečno površino približno po 28 hektarov (obrati od 10 do 50 ha) in od 40 obra'ov s povprečno površ:no približno po 114 ha kmetijskega zemljišča (obrati nad 50 ^a). V teh obratih je vložen (povprečno) naslednji kapital, preračunano na 1 beklar zemljišča (tabela 1.): Tabela 1. Velikost kmetije Vrednost (v dinarjih) po*lopi' živine ir ventarja zalog izpod 10 ha 34.400 7.950 4.300 . 350 td 10 do 50 ha 27 300 5.600 2.700 400 nad 50 ha 25 400 4.200 1.900 500 dena tržnim zahtevam in zato je vnovčevanje danskega odličnega blaga lahko, caj ga pozna ves svet ki ga rad dobro plačuje posebno danska jajca, maslo in svinje. Zadružno so danski knrtovalci izredno iobro organizirani kmetijskih šol (ki jih večino ma sami vzdržujejo) imajo toliko kakor nikjer drugod in zato so danski 'cmetje strokovno in splošno zelo izob aže-ni Kmetija je moderno opremliena z vs^m potreb nim zelo se posbižuieio elektrike in vsak obrat je takorekoč mola tvorn'ca Leta 1928 so Panei imeli dobro letino letos na 5e holjšo in ker so gospodarsko in trgovinsko urejeni, so bogastvo letine mogli nrav Hobro zase izkoristiti. Znatno se je zmanjšala roVfba ob-ranega uvo?a krmil kakor- oljnih tron-'n in koruze Umel na gnojila so se neko-liVo Dccenila in vrhu tepa so šle tudi merde nekoliko nazaj. Cene njihovim pridelkom, posebno maslu in Izdatki danskih kmetij so se zmanjšali za 5 % napram onim iz prejšnjega leta in so znašali približno 540 Din po hektaru. Zato se je čista produkcija nanram prejšnjemu letu povedala za nad 21 %. Kosmati donos se je v gospodarskem letu 1928 /29 napram prejšnjemu povečal po hektaru za približno 1120 Din. Do te števil, ke je največ pripomogla sviniere a s 750 Din. govedoreja s 180 Din. poljedelstvo z 230 Din po hektaru, kar daje znesek 1160 Din, katerega so neke druge ne dobičkano-sne ges^od-rske panoge zmanjšale za 40 Din po hektaru. Omenjeno povečanje je bilo pri manjših kmetijskih obratih foraz-meruo mnogo večje kakor pri večjih obratih. V kmetijskem obratu vloženi kapital, kosmati donos, strrški in čisti Honcs kmet'je so bili v 1. 1928./29. naslednji v dinarjih (na 1 ha) (tabela 2.): Tabela 2. Pri velikosti kmeti ie Vložen1 kapital Kosmati donos Stroški Čist' donos Obrestovanje izpod (O ha od tO do 50 ha nad 5" ha 47.000 36.000 32.000 18.500 12.000 9.500 15.350 9 750 7.500 3.150 2.25>0 2.000 6-6 6'2 °/0 6*1 o/0 povprečno na i ha 37.250 12.650 10.325 2.325 6-2 °/0 svinjam pa so ugodno porasle. Kosmati donos kmetije je znatno večji (za 10%), izdatki kmetijskega obrata so se zmanjšali; čisti donos je tako moral postati posebno ugoden Kmetijsko knjigovodstvo se na Danskem vodi na vsaki kmetiji (na hvalo visoko inteligenci kmeta) tako t čno in natančno, kakor v vsakem drugem pridobitnem podjetju, in sic-er za kmetijo posebej, za privatno gospodarstvo (familijo) pa posebej. Poseben urad redno pregleduie in primerja ta knjigovodstva ter uspehe gospodarstva. Tako imamo pred seboj podatke, zbrane iz l-nji-govodstvev 200 kmetijskih obratov razi čn i h V Kmeuju viUilCUl n-a^fiiai j-c i velikosti obratov, kakor gori označeno po vrsti, donašal po 6.6 %, 6.2 % in 6.1 % obresti ali povprečno po 62 %. V prejšnjem gospodarskem letu je tako povprečno obrestovanje znašalo samo 1.8 Čisti donos se je povprečno po Hektaru v zadnjem gospodarskem letu več kakor po-trojil. ko je od prejšnjih 675 Din ali 18 % obrekovanja narasel po hektaru povprečno na 2325 Din ali na 6.2 % obrestovan.ia. Kmetovanje je torej na Danskem prav dobička-nesno in zato Danci o agrarni krizi ničesar ne vedo. KUVERTA d. z O. Z. TVORNICA KUVERT in KONFEKCUA PAPIRJA se naha a s mo na Karlovski c. 2 ali Vožarski pot 1 o oča se za ona očila za izdelovale veh vrs kuvert Maurice Dekobra: Daleč od plesa Odšla je na ples. Z mojim vozom se je odpeljala — napudrana markiza, okrašena z rožastim in zlatim brokas tom — skozi drevored v meglo. Ta večer sem bil sit svetskega početja. Zaželel sem si, da bi slišal morje, to staro klepetuljo, čigar valovi se veno= mer pen;jo na obrežnih pečinah. Sam sem v kadilnici hotela Palače. Sredozemsko morje in jaz si delava družbo. Morje govori. Jaz ga poslu* šam. Ona je na plesu. Vrnila se bo okrog ene po polnoči. Vidim jo v dimu svo* jih cigaret. Njen čarobni obraz, nje« na usta, ki se smehliaio pod izzivajo« čimi lepotilnimi obližki se prikazuje« jo v modrem oblačku dima. Polnoč in des?t minut. Šel sem gor v najino serbo Noč je topla in jasna. Tu leži Ninin teagown. Ni je in ven« dar čutim njeno bližino. Obkroža me njen parfum. Počakal jo bom na balkonu. Glej, naša soseda je trdi tu in sanjari o zvezdah! To je madame Bidkinova, osamela Rusinja z velikimi, vznemir« jaioč;mi očmi, ki sva včasi spregovo« rila ž nio par banalnih besed v jedil« niči ali kazinu. Nasloniena na svojem gusalnem stolu kadi dolge cigarete. Z roko mi je dala znamenje in jaz sem odgo« voril. — Ali nvslite morda na konec sve* ta? je rekla. — Ne. Polet mojih misli ne seže ta« ko daleč. Samo do plesa belih nagelj« >v. — Ah! Saj res... Vaša prijateljica je na plesu b. 1 h nageljnov. — Tako je. In vi to veste? — Vem. Nenavadni obraz Rusinje je obse« vala luč iz njene sobe. Opazil sem ironijo v njenih očeh. — Dobro ste poučeni, madame Bid« kinova! — Zakaj pa ne bi bila? — Ali ste jasnovidka? Ali vidite v tem trenutku Ninino senco v vsemir« ju, in zapeljivca, ki mi jo bo vzel? — Ah... vi ne veste, kako prav imate! Razgovor me je zabaval. Ker se je Rusinia šalila, sem se pošalil tudi jaz. — To je visok, plavolas champion v tenisu, v času svoiega dela bančnik, v brezdelju pa pesnik, kaj ne? — Zelo čudno, dragi moj! — Ba! Smejva se... — Čudno je to. dragi moi, da govo« rite resn:co, ne da bi slutili. Glas Rusinje se me je dotaknil ka« Vor kapliica leden- vode na tilniku. Silil sAm se k smehu. — Vi ste umetnica v nagajanju, dra« ga prijateljica! — Ako se potrud:te in pridete k meni vam bom pokazala stvar, ki vas bo zanimala Kai nai bi bi! rvlciovorl? Kai sto« ril' Skušniava ie velika Kai oa če je madame Bidkinova res zve« dela... — Dovolite, da stopim na vaš bal« kon? — Pros"m. dragi moi... Tako sem b'l v sosedni sobi. Mada« me Bidkinova se je smehljala moji ncpotrpožljivosti. Odprla je svojo malo, lilasto, usnjeno torbico in rekla: — Ne le da vem, da je vaša prija« teljica na.plesu, ampak vam bom celo pokazala, zakaj je tako s:Fla nanj... Sicer pa ne boste več dvomili o tem. ko bost" prečitali to pismo. Zagrabil sem paoir in razbral s svinčnikom pisane vrste: »Draga, stori vse, da boš drevi na plesu »b Th nagflinov«. Nujno mo« ram govoriti s Teboj na sa^iem glede potovanja v Toulon. Daniel.« Čutil s^m, kako so mi obledela lica. Vsa moia kri je drvela proti srcy. Udarec je bil močan, nisem pa hotel kazati tej Slovanki. ki me je zaničlji« vo opazovala, prizora svoie srčne bo« lesti. Vrmil sem ji papir in se glasno zasmejal: — Haha!.-.. Ena več... Ko bom imel stoto, bom šel pa k trapistom! Madame Bidkinova se je približala: — Al' ne bi b-^eli poplačati, preden stopite v ta red? Temni pocl^d moie sosede je pre* gnal mojo žalost Ah! Slabost večno« moškega. Koketnost te ženske je "SDava^ moiega rani^nega srca. °opli*ari? ^akai na ne? TTra '"e e«a. Kmalu se bo vrnila •""u^Ha se bo. ko me ne bo našla v sobi. In jaz, preva* ran ljubimec, se bom tajno veselil nad osveto samo par metrov oddaljen od nezvestnice! Madame Bidkinova je ugasnila majhno svetilko pod modrozlatim senčnikom. Ura je b'Ia devet zjutraj. Dobro bi bi]o, da ne kompronrtiram še bolj blagohotno druž:co moie krivde. Po« slovil se bom od nie. Njena v:tka ro* ka Ie£i na odeji. Galanten poljub. Ma« dame Bidkinova se je pričela smejati. Njen cnrvh ie b'1 ironičen. — Dragi moj, sedaj vam pa moram nekai orznari. — Priznat'? — Na ... Uveri^na sem. da se boste prav tako smeiali kakor jaz... Mis« lite si da to pismo, to Danielovo »ris« mo. ki sem ga. kakor sem vam rekla, sluča;"o na?'a na pragu vaše sobe. . — Torej? — Torej, v resnic* sem b'1^ iaz. ki •sem ga snoč' na«:s"la ... I>o,rfoeasi'n sem se ... in vendar s» ie treba malo razvedriti, ali ne?.. Prosim v<»s. dra« fi moj. ne s+oite tu kakor so'nat s+e« ber ... PokMeati morf m s« barieo ki vas ne sme n«ut; nri meni... In ne zamerite m;. dragi! Šel sem do" v rart hotela Palac°. ^odil sem v krogu oknli s travo ob-raščesneia prostora. Nisem «se upal ior k N;ni. . Moia ubnta Nina... ias+r V>i o B o B o Zahtevajte po poštni dopisnici, kaj po-ireni ta SfevHka H. SUTTNER, LJUBLJANA 4. prti Gobeffin-motfrvi, zlate čipke, njih uve-zemje in sestavo pcevzema tvrdka TONI JAGER Ljubljana Dvorni trg t. OLLA GUM. .? je NAJBOlJA! Dokazano najpopolnejša! Grenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2-11. Telefon 50-64. Telefon50-64. EiSBEEEHSfiiHHHHH pred nakupim ircš'dh in zimskih oblači} oglejte si velikansko zalogo v konfekcijski industriji «Fottip Ivančič LJUBLJANA, Dunajska c. št. 7. Lastni rooni rzdetfki! — Cene brez konkurence! Najbolje sredstvo za čiščenje kovin Pazite na ime * 16898 SI DOL" 99 ter odklanjajte onarejene 'namke Čraomelfski premog Belokrnjina" 15930 zborne k val tete, visoke kalori e čiste zgoiljivosti, cene zmerne Dobava prjm .ima, iosirežna so idna. Za nar čla se piip^roča upraviteljs vo p emogov mka v Č nom ju finski stroj! trerji, kam; i v jamstvo. Št. 105. fetia. 19 om vfi okia. Din 64.20. iL 106 p.a, z Tarfi1 skrni kaa.tci m unffcom. D bi 76. vt 120. kovinska žepna ura, z dt fcran kcfceiern, po- oT^m in res? iTcvma. 3'eno jamstvo. Din 44. '■t. 121, its-ta. z rad Vislkim ur> i>'r. «n in kaečfoL, Din 58. K»taloir gratin in frank«! M. SI TTIVER, Vjfal»lfana 4 Prešernova nliea 4 protflkotirana tovarn« nr v Švici j Kurja očesa Najboljfe eredbtiana, Prešernova 1 Srečen Scste želi Tsem »tujim «>d «m» rem v Beogi-a .n mesanho-kvbatti£ar§ka trgovina živkovič i Pj.unovid Beograd L. MIKUS Mestni trg žt 15 Tvurnica dežnih uv. eajug* sprehajalnih — — palic — — Pozor ženini in neveste! ZIMNICE (ma'race). oosteljti« mrež«, ielezne DnsteBt (zl«ili>vel Ot«>l»iat»e H-vane. tapcn:*k» » ilelke nud nate ene le Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg tL t MTCHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni t r t S za transmisrske pogone kakor različne vrvi za dvigala. ladje hi splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično narpopolnejše dovršene v raz-iičn.h dimenz :ah. Specijaliteta: tranSmlsijske vrvi z pa-tenliranimi snoi atni (Seilschloss). PRAH ZA BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah se dobi v drogerijah Kane. Ljubljana in Kane (Wolfram) Maribor. 15720 KSSMBifil^ Prave že e%niške ure so kroiiometer ,ETEKXA" Direkcija drž. že"ezn!c jih Je pod št. 75580 29 od IS. seirt. 1929 odofcri'a za svoje službene are. »ETERNA« orizlnnl službena že'czn:iarska odpeta S. D. t. Din 44», ETERNA kronomeler. ii niklja. od;wt 540 Din. Pošiija v provinco preti povzetja PETAR I. MKI€ BEOGRAD, Kolaneva 6 VeMki 1'nstrirani cenovnik pošljemo brezplačna »ETERNA« ora se popravlja brezplačno v vsakem slr-iaju od dneva nakupa s'sozi 5 let. Moderna delavnica za predelavo nakita. •*MBBlBBB.BgBI'aBBB-»BBBBBgBBBBB»BBBBaBBBBBBBBBni Se dedetf dobite prekrasna lat ft'a za 3 !fofte M & P/ eš- r»ova uic> šttv. 1 Mor ne zavestno, p-stard z veli'im /tum-i, ure zopest-n ce. sr^br > na star k in va e, stenske ure, h žuter ja, uveli, zl t ni na. bit anti gg ttf O lin ;našajo stroški za izdelavo jmetn škega portreta v for» matu 30 X 40 cm zajedno s stroškis carine in povzet* ja. Pošljite vašo sliko, da io povečamo, ker boste se« daj z izde'avo zadovoljni, ker se vsaka slika retušira. N"i treba poš:ljati denarja vnaprej, ker se pošlje por* tret po povzetju — Slike pošljite na 1.1. f?3nternatii>na£u Zagreb, Savska 105 i— Siion^e, pokalične in limonadne steklenic?, sifonskt glavice in stroje znan ke nPochtieiu kakor tudi vse o^tcii< poirei ščine ku ite na ugodne e pn LJUBLJANSKI KOME CIJALN DRUŽBI 254 Ljubi ana, Bie weiso\ a cesta H (UeseHe h* skicne pt*axt*2Qe zel* F K. B K R ft H A R I> O V S IX: IM K J I T E L J GUSTAV ItERKlIAICn Z4LOGA S«£KLA IX POUCELA1A 16858 MAH H BOR Aleksandrova cesta št. 17 ROTH-BOCHNER d. d.. Špecljalna tovarna aparatov za britje In rez«. BERL1N-TEMPELHOF DN. Zastopnik za Jugoslavijo. MORIC A. K A L D E R O N, Beograd. Knez Mihajlov Venac 23 a Slavnemu občinstvu na/n^njam. da o tv^rini 2. jaiinarta 19:10 mo trpim x v-akov«stnim nsniem in frv- ijar^kimi ptreb-š linami. Postrežba točna. Ctne konk jrenrne. Se prip rjča Fraic Šlfrer Slsošfa Loka Kipu^ns orredm st,e st. 31 psi Peči MOZOlSt in Ekonoma Velika zah ga! I g.fSUZELJ LJUBLJANA Vil Sv Je neja cesta 5 T 1 fon 3252 R0(NE:H/CRM0NIK£"' •t OD DIN 65-OALJE - ' novi POVEČA"! J[ I7SFLMHTIVAJTF (jATEB U O.OLFJTE NAS" NAJNOVEJSf HARMONI DOBITI (iA ZASTONJ. NAMUA 0DPR.TVRDKA mSBH VJU60SUVIJI nuineLs h6[?old. TOVARNA GLASBIL IN HARMONIK SI poDP.n\m 3 besede Alt vate r 15994 Gessler Jagerndorf nsjbo! š) rastlinski liker se v Jugoslaviji povsod dobi Zastopstvo: Janko Uhler. Maribor, Stolna ul. 5 Vi morete čudi v mrazu, ako malti nrimešate »ANTIFREDDIN« Dobavi Vam ga Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova 18. □ □ □ □ n 8 □ o Generalno popravljene parne lokomobile v vseh velikostih, opremljene s specialno, kurjavo za manjvredno gorivo, dobavlja tvrdka Briuler Fischer, WI EN III., Fasangasse 38.8 □ o □ n Jože Gregorln prvovrstna Krojaška obri -f t,rj(Klub es-perantistov v L ub!:ani« 70-Ietnico rojstnega dne dr. L. l. 'Zamenhofa. avtoria mednarodnega iezika- Proslava se ie vršila tino in skrrmno v Narodni kavarni in je bila nameniena boli članstvu Zaradi nieneea Droerama oa bo zotovo zanimala iudi širšo slovensko ;avnost- V svoiem sovoru ie z Herkov. ored-sed^ik k'"ba o^—^l da naha a na sdo-redu recitacija »Hlapca Jerneia« v eso. jeziku. G. Krali ie nato s kra.kimi besedami označil vsebino dela v slovenščini, nakar ie z. Jelenič recitiral X. in XI. no-Klavie. Recitaci a ie bila Dodana tako čuv-stveno. da so vsi Doslušaici naDeto sledili in skoro popolnoma razumeli, dasi le prisostvovalo večeru tudi orece neesDe-rantistov- Delo ie Dreve: e. orof Rudolf Raknša Maribora. Drvi Slovenec, ki ima diplomatski izDit iz esDeran*a. Prevod ie zelo do-srečen in eotovn doseza orevode drusih živi-h iezikov- Cankariev sin? stoDi na dan kakor v slovenščini, tudi iezik e tako izklesan kak^r bi bral človek slovensko delo G. Drofesor Rakuša zasluži srloboko uriznanie za niesrov trud in vsi eotovo želimo. da bi kn ;sra kmalu izšla. Prevod s° tiska v mesečnem časonisu »Esperanto Praktiko« ki izhaia v Berlinu-G nrof. Rakuša mu ie dodeiai krasen uvod. s katerim Dokaže slovenskega Cankarja vsemu svetu. Naslov v esoerant skem Drevodu se elasi: »Le servisto Jer-nei kai lia ra to«. S tem ie odorta Dot tudi ostalim narodom. ki še nimajo »Hlat-ca Jerneia« v svo em ieziku prevedenega, da ga lahko čitaio in spoznaio to monumentalno delo-Gotovo bi s tem pridobil na ugledu tudi ves slovenski narod in nas bodo boli spoznali kakor dos^da . Esperanto si ie s tem pridobil novih lavorik. Ruska emigracijska književnost Mark Slonin pi?e v reviji 'Der russische Gedanke«: Iz obsežne enotnosti današnje rusVe literature ce izloča emigrantsko slovstvo s svojim omejenim kozoin: ta lit -ratura ne more vplivati na domačo kni> ževnost v Ru'iii in ne črpati iz osvežu.ic-čih domačih tal. V nii orevladuv za svoj romam m postavila » rasipredje kniparja RoM» to M-sle»a ter si'ikafta Merac:m«€T-la Vs«bna ie se^tkrien-talTia tn romantična. ra.zvoj dejanja dobro premišljen. dovirvskii ooisi razjvih tedaniith dogiKMunr im « 52, vezaoa D-in 62. Kdor oglašuje, ta napredu e i ZAHVALA Za mnogic-brojne dokaze prijateljstva in sočutja v času bolezni in ob smrti mojega nepozabnega soproga odnosno brata, strica, gospoda JURIJA §TI2RIA bodi vsem izrečena neiskrene sa zahvala; osobito me vdže dci.žr.ost zaJtvaliii se prečastiitemu gos^du župniku patru Valanu in častit cn o čete m frančišikanem za tc!ažbo„ gojsipod': m zcVav-nikom za skrb, krščanski ženski zvezi ter vscim oram številnim ptr jateOnn 'in-znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnv; po.i in pcfcfca&M prekrasne vence aii drugače počasni njegov spomin. Maribor, 23. decembra 1929. JULIJ ANA STERN in ostali Sorodniki. I 20% kronske bone PLAČAMO NAJBOLJE Obrnite se zato še danes pismeno na: JUGOMOSSE, Zagreb, Zrinjevac 20 pod »Visoka cijena« 17246 dbeCavnica ja pCetenine z 8 in 9 ploskovnim, osemključniimi in Jaquard-stroj; sprejema delo proti mezdi v solidno izdelavo. Pletilnica PICHLER, Maribor, Koroška cesta 34. Na obroke! Na obroke! Na obroke! Na obroke! u ■ ii h a ii « ii i«i ii ii i n n M » » II II B ■ 1 ■ ■» I u»■ I »I »M ■ ■ n □ 0» X o l* JU o l o X 0 1 0 1 u e « Z Oblačilnica ,'lirija' vodi! Največja izbira Najnižje cene Najboljše blago Najdaljši rok odplačevanja Zahtevajte vzorce! Zahtevajte poset potnika! Oblacilrica Jliriia", L ubl ana » Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. Na obroke! Na obroke! Na obroke! Na obroke! Dalmatinska vina! BREZ HRUPA! in velike reklame, toda v prepričanju, da Vas bo naše blago popolnoma zadovoljilo. Vam priporočamo za praznike po znižanih cenah čez ulico sledeče: Split superior lastni pridelek a Din 11.— črnina ružica vaško vaško viško prošek prošek Split superior last. prid. ekstra » opolo posebno fino » belo posebno fino » belo (vugava) sladko » črni stari iz suhega grozdja » beli stari ekstra iz suh. grozdja » 12.— 13.— 11.— 11.— 26.— 28,— 32.— Malaga original 6 iet staro Vermut, šamoš, konjak Medici nai, slivovka, tropinovec itd. po nizkih cenah. Operna klet, Gledališka ul. 5t. 2; gostilna pri »Univerzi«, ŽU dovska steza št. 4; gostilna pri »Trnovskem zvonu«, Krakov« ski nasip; točilnica Puharjeva ul. št. 1; gostilna pri stari cer* kvi pri »Dalmatlncu«. Prepričali se bodete, da ni cena, temveč blago dela sebi re« klamo. Vinska veletrgovina LOZIC & PA »O VAN Ljnbljana, Dunajska c. 9 □□DijDuuuuuijjnDaDa3axaDaDDaajc^^ » Pri tem po navadi ne gre za kakšne načelne spore. Kratko in malo ni možnosti, da bi se ljudje sestali. Ni kavarne, ni restavracije in ne literarnega salona ixi 9ploh ne zanimanja za književnost Literarnih knjig se proda kakih 60—80 tisoč na leto, krvavia zgodb Zaneja Greya iu drugega kiča pa 5 milijonov. Potem si lahko mislite, kaj pomeni v Ameriki literatura. Resnih revij nimajo niti šest za šestdesetmilijooeko deželo. — Ali je evroj^sko slovstvo drugačno? — Da, mislim, da je. V Evropi ima vsak majhen narod svojo literaturo, svoje zanimanje za slovstvo, zlasti za dramatiko. V Ameriki je samo 0'Neill in pa kritiki, ki umevajo svoje naloge resno, čeprav delajo z napačnimi metodami. Panait Istrati, „Vers 1'antre flamme" Na tem mestu smo ze zabeležili, da je izšla pri Riederju v Parizu knjiga znamenitega pripovednika Panaita Istratija »Ver« 1'autre fl;:mmec, ki je ena najhujših obtožb boljševiškega režima v Rusiji. Knjiga je ,-^nimiva že zaradi tega, ker je nje avtor znan proletarski občudovalec Troc.cega in vse prej kot zagovornik kapitalizma :.n meščanstva. Istratiia je {»vabila v Rusijo sovjetska vlada ob prilild desetletnice obstoja sovjetske Rusije Ln je bival v komunističnem paradižu šest mesecev. Andre Pierre, ki poroča v »L Europe Centrale« o njegovi knjigi, se upravičeno čudi, kako je mogel Panait Istrati prespati vse, kar se je p:salo o razmerah v Rusiji do njegovega odhoda Fojmi. kii jih je imel o svjeteki dTŽavi, eo lako daleč od vsake stvarnosti, da Pieire upravičeno vzklika: iQuelle monstruese nai-vite!« Ta mož je res mislil, da roma v zemeljski paradiž. Razočaranje je bilo kajpa tem večje. Panait Istrati v bistvu ne pove skoraj nič novega; kdorkoli v zapadni Ev-ropi zasleduje ruske razmere, ve, da je Rusija dežela strahovitega državnega terorja in da diktatura proletarijata ni naredila is ljudi nič drugega nego ljudje eo in ostanejo. Istrati je to spoznaval na vsakem koraku in se čudi z otroško naivnostjo! Pravi, da bi bil voljan zapreti oči pred dejstvom, da v Rusiji ljudje ne žive materijalno boljše, ne more pa pozabiti, da revolucija ni moralno izboljšala človeškega življenja in da ni diktatura proletarijata uveljavila elementarne pravičnosti. Če že ni mogla ustvariti večjega udobja, že ni nič oviralo, da bi bila pravična in poštena, ako bi le hotela biti. — Naivna saliteva — pravi A. Pierre — saj se da materijalno udobje lažje ustvariti, kjer je dovolj denarja, nego se dado izvesti nravua načela. Sicer pa ves svet ve. da baljševiki označujejo take zahteve kot »buržujskec — saj jim ne gre za nravnejšo človeštvo niti za udobnejše življenje posameznika in množic, temveč za moč. oblast, za preusmeritev razvoja v 6mislu marksističnih dogem. Kaj vse je videl Istrati v Rusiji! »Birokratsko sodrgoc, »koristolovske revolucijo-narje«, prostaško glumo samokritike, popolnoma gnilo omladino«, vsak mesec in po vsej Uniji stotine drobnih Škandalov, mno-žestvenib aretacij, deportacij, obsodb bre* sodišča, potem rdeče sindikate, ki so postali prava »ohrana«. Zato daje tako - le duška svojemu ogorčenju: »Najbolj prizadeti je v sovjetski Rusiji baš delavski razred.< »Sindikati kažejo toliko krutosti, kakor je ni nikdar prej hotela pokazati caristična ohrana« (politična policija). »Inkvizicija, da take svet še ni videl.« Itd. Piscu te knjige je očividno vsaka stvar samo ali črna ali bela; srednje poti ne pozna. Tako se je zgodilo, da je baš proletarski pisatelj spisal najhujšo obtožnico »pro-Ietarskega paradiža«, ne vede. da v marsičem ponavlja to. kar se je že tolikokrat zapi. salo o sadovih rdečega terorja. Repertoarji LJUBI-I \NSK A DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 24.: Zaprto. Sreda, 25. ob 15.: Janezek - Nosanček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Krog s kredo. Izven. Četrtek, 26.: ob 15.: Peterčkove posle»lnje sanje. lzv. _ Ob 20.: Don Karlos. Izv. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Brez ljubezni. E. Nedelja, 29. ob 15.: Nevesta s krono. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. _ Ob 20.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto. LJI BUANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 24.: Zaprto. Sreda 25.: Valkira. Izv. Četrtek. 26.: ob 15.: Grofica Marica. Ljudska predstava. Znižane cene. Izv. — Ob pol 20.: Car in tesar. Ljudska predstava. Zn;žane cene. Izv. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Ernani. B. Nedelja, 29. ob 15.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah, Izven. — Ob pol 20.: Mignon. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 24.: Zaprto. Sreda, 25.: ob 15.: Wormski orožar. Znižana cene. Kuponi. — Ob 20.: Radikalna kura Četrtek, 26.: ob 15.: Radikalna kura. — Ob 20.: Piskrovez. Znižane cene. Kuponi. Me mpletna Guhinja in sicer vso kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — ves porcelan in vso sUklenino, od preproste do najfinejše — jedilni pribor — moderni kuhinjski stroji dalje vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje, okovje, nosilke, cement, vso železnino, železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kompletne kopalne in umivalne naprave nudi najceneje 1MT1* Bogdan Žilic, Ljubljana Dunajska cesta št. 11 •Vo debelo ! (poleg Figofca) •Va drehne t juuuuuuuum ttc JU ČEŠKA INDUSTRIJALNA DANKA Podružnica v Ljubljani, Marijin trg 5. Centrala v Pragi, jgmpoDranampnnr^ Vp a a a deniiha t? a»n«c n iez ivai fo-ioi Kft »U4 00l'.003*— 60 p m. u n«c meso! it. lz/ršuje ba ■ ne posi -seli v s m spr ,ema vi-ge na kiiržlc- i ieki Ct >a£une Telett- m : Inrlnsbanka T eion « terurb 2'04 h ^ A® GOSTILN \ PRI | FIG O V C U o >„ Upravitelja sprečrrae veliko industrijsko podoetje za svojo 4 km dolgo etektiričnoMdustrijsko progo, katetri M vzdrževal promet na tej progi ter nadziral nje vzdrževanje. Prednost imajo vsestransko ag-Scia bivši železniški uradniki ali drugi za to mesto sposobni. Ponudbe v poslati pod Šifro »Industrija 4« na oglasni oddelek »Jutra«. Vedete 6o$ične pia$niHe tet srečno 'Hovo teto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka (S. {FCstez — £jubt}ana IVAN BEKIM1K izdelovatelj saiuzij in rolet Ljiib iana, Linhartova ul 16 Naprava rolet v st ara okna brez poškodbe zidu m slikarje! Posebno priporoča rolo za okna pri novih stavbah. sistem »Ljubljana«. Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa in da-mast-rcOo (>6rvonXke) po vzorcih. Šaluzije se izvršujejo v vseh barvah po žd'jS naročitefia. »Kes« avtomatični zastaraj zavijaCoi večino v zalogi. NOVOST! Vsakovrstne orientalske zavese med okra. Vsa popravila se točno in ceno izvr šujejo. Pojasnila in proračuni (brezplačno. Rudarskega linženierja H iščem za veliko industrijsko podjetje I 'katero poseduje nekoliko kamnolomov. Je lahko tudi B mlajša moč ali pa gradbeni inženjer z dailjšo rudarsko S prakso. Izčrpne ponudbe poslati pod šifro »Industrija« i na oglasni oddelek »JutTa«. 17333 Zahvala. Vsem se najtopleje zahvaljujeva, ki ste se •kakorkoli spominjali nannega ljubljenega edinega sina in brata, gospoda Ivana Kozjeka. Posebna zahvala pa zdravnikom in vsem, ki so mu dajali uteho msd baezrjijo in nama 'izrekli sočustvovanje. Zahvala družini ŽnidaršičevS, Božičevi, hišnim sostanovalcem, šišenskemu Sokolu. vsem gospem in gospodičnam za kirasno cvetje, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za garajivo petje in vsem onim, ki ste ga spremi® na njegov zadnji dem, zlasti njegovim stanovskim tovarišem. V Ljubljani, 23. decembra 1929. e Globoko žalujoči: mati ANA KOZJEK in sestra ANICA. Pri meni imate sleceče ugodnosti: Dobite samo moderen radio-aparat Imam m',rilye cene V?m dovolim plačVa v obrokih Vam pomagam z mojimi izkušnjami I FRANC BAB LJUBLJANA, Mestni trg S Združenje nemških tovarn tekst Tviite V Vodnikovi dmžbi! Okrogli les, pilote 1*- 3.50 dolge 30 in 35 cm srednjega premera okoli 200 m* kipim za dobavo tekom februarja 193U IVAN HARTL. Zasreb, L pošt. Dret. 193. »7 95 I I || Vetete Gopcne pia§ni&e in toecno novo teto 193® • ■ žeUm vsem m Jim cent. naročnikom in priiatehem. Zah abujem se vstm za dosedmjo naklonjenost ter se priporočam še za napre.• Soudna ,zdelava oblek vseh vrst po zmerni etni. Franc Zemljak, kroi*štvo Maribor Hrana Petr» trg — Dr Knre %'rr«t»všlje to sprejel... pa takoj?« »Morda se je izprva branili, a kdo ve, ali ni uporabi njegov pajdaš posebno močnih in neodoljivih sredstev... na primer izsiljevanja in podobnih stvari... Vendarle je mogoče, da je BeCie-garče kdaj zagrešil kako kaznjivo dejanje, ki se ostalo do današnjega dne vsem neznano.« »Razen tistemu italijanskemu tatu?« se epremočljiva.---Cene bre konkuienčne. Ormoška opekarna v Ormožu. Istotam se kupijo tračnice za poljsko železnico. 17310 Speeialiteiets bte&tene naphne taMe AvetMni rekiamni napi&i pCoeevina&te ctke. Od dnevne svetMe sčeee naphne tadCe. 172? 4 čudežni zavojček redldh pravih pisemskih znamk iz- Albanije, Anatolije. Antiohije. Konga. Koreje, Dahomay-a, Elobey-a, Obale slonovine (Elfenbeinkiiste) Epira, Reke. Ga-buna. Guadeloupe-ja, Gvineje, Guyane. Kaledonije, Kameruna. Labuana, Liberije, Vlada gaskarja, Martinique-ja, Miquelena. Črne gor«. Nigra, Nvr.ese, Obervolte Oceanije, Perzije. Reuniona, Rhodezije, Senegala. Somali-Ja, Sudana. Togo-ja, Turčije. Ubangi-ja. Vatikana, VVallis-Futuna. Vse skupaj za 7 Din Obenem dobite tudi zanimivo izbirno poši-ljatev in poskusno številko našega mednarodnega časopisa. Pišite še danes na Cosmophilatelist, Luzern, (Švica). ii im# 4H Din Št. 125 budilka, 16 cm viso ka, jamstvo. dobro kolesje, 31estino Št. 105. ista, 19 cm vfcofca, Din 64.20. it 106, 'ista, z racii'sk'imi kiazctoi itn urnikom, Din 76. 'rt. 120, kovinska žepna ura, z d! brim kotesjem, po- oUjem, :in rog ffireinia, 3'etmo jamstvo. Din 44. At. 121, Usta, z raidi)jsiki'im urmifcom 'n faaaafd, Din 58. Katalog gratis in franko? H. SrTTNER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokoiirana tovarna nr v Švici INTERESENTI za nakup glasoohleo POZOR! Na novo dospeli modeli prvovrstnih tovarn glasovirjev nam omogoču-jejo pcmudtii našim odjemalcem giiasovarje nagiboljših znan A po po»ebno brez^onkurenčnih cenah. Predino kupite, oglejte si na vsak način našo zalogo in vpeštevajte naš strokovni nasvet. Najbogatejša izbira prvih tovarniških znamk! Najnižje cene! Najugodnejši mesečni obroki! Th. Bauerle 156U Maribor, Gosposka ulica 56. Ustanovljeno 1850. Najstarejša hiša glasovirjev v Jugoslaviji. hozic in no&o leto! velikanski pišhranek na fetetkih za obtek«, ker dobit« narejen« obleke znamke »Tivar« po cn-poa-hKii tovam-šteih ceitah: za farne od 110 Din, za dečke od 190 Din, za odiraš!« vsake vet?ko«ti 290 Din, zimske sakne od 450 Din. smkfene hlače od 80 Din naprej. — Izvrstna izdelava, cene brez konkurence. Samoprodaja »Tivar« oblek Ivan Kos, družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. Pozor! Občinstvo iit ljubitelje ptic * vabimo na RAZSTAVO harških kanarčkov i ee vrši dne 25., 26. in 7. . Ponn^be 8 p»ep'« spričeval ra naslov: Pa-na zatri Na-za-ie. d. z o. z., pošta Mozirje. 465S2 Brivskega pomočnika mlajšega. ki dobro brije in st-'že bubi g'av:ce — v & t a l n o slit^Ko Križka. Novo mesto 46590 Praktikanta nprejm' zavarova'Dira. Pro-ino-t ima:o sinovi "ub-ljanskih trgo-vce^ in obrt-n;kov. Ponudbe na og'3 n: oddeVk »Jut.ra« pol ;if-n »Praktikant« 46607 Posredovalnica Ogrinc Mikložičeva ce ta Stev. 28 rabi takoj kuharice, služkinje in natakarice 463^9 2 strugarska pomočnica za le«, m'ai3 .n spretna, t1 hrano in sta ovanjem v hiši sprejme s 30 dec strugar-ska delavnica * pogonom Babič. Re&ica-Laško 46283 Oseba z o«ebno p.avico. sodelujoča v obra.u. neodvisna, moš ega spo.a. dobi 'dobro in stalno službo v kavarni v mestu — Ponudbe pod »Kavama 1000« na ogla ni oddelek »Jutra« 46463 Kovač, vajenca ki ima uober razum in veselje do kovanja . onj in vseh vr t vozov, s hrano in stanovanjem v hiš' sprejme takoj Ivan Kapu.-. ko-vač.Posavc, Podnart. 46628 Brivskega vajenca sprejme takoj Ivan Dorčec. Ljubljana, Dalmatinova u'. 46552 Natakarico ki bi tu^i pomagala v ku hin'i. sprejmem ta' oj — Ponmbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko«. 46668 Pisarniško moč tamo-to:no. za-ie-Tivo. z znancem nemščini sp-e'-icem H-aia in stanovanje t hiš: Ponudbe z nata^č-io naved.bc flo-^-ian^h c'užbo van' in olačilnim' zahrpvfci ra osr'as. odd »Jutra« n^a »Mesto na dpžp|'< 46"95 Sobarico reS«o n-ar!:a in lika":a peri'a r--.-^.--,.--' far v-*„:h dpi c-o"-m<*ni T" 'i zd-avp in *n- jTr-^rttp Pn-n^fl e n1-)"i'. flimi Tab+evV: tr no-' "n, flp-e"b ood Ba sJuž'ea na DnVji>-v-~. fe-oe H je izvežban v kon;-k:h on-"mah ti'»iraam M'ha«I 0 olin. sed'arstvo. Dn™?a le. 46612 1 a?i 2 pošteni ženski za tyw3vT!3n;. sob «.rre'- m°m. "R-<"*r"T3čno =tarovan'e na .aztv>*!»n-o. P^n^be ra o~'a oddelek »Jutra« nr* »Ze-fkp« 46654 Var"H"fo k euo!e'nemu otro* u prejme boljša družina na dežel: Starost 16-18 let. — Biti mora zdrava in poštena. Imela bo p-iliko izučiti te v vsem go -po linj-tvu. — Ponn-lbe z zahtevo plače Ba og a«ni oddelek »Ju'ra« pod »Varuhinja«. 46524 Vajenca za ključavničarsko in me-han. obrt cp-ejme M. Kav-čič Zg Šiška 125. H-ana ln -tenoTanje po dogovn-u. 46657 Kontoristii.ro Ea hrvat-ko. sloven-ko in nemško ko-e=.r.{>n^"n^o lf?e tovarna b'1'n Ljab"ane Zahteva -e po-riolno znance treh navedenih :ezikov v povoru r>'.-avi t?- nemšk" steno^-a']'0 Nastoiiti je 1. ia"ui-:a Samo --pretno mo-t nrak-n na' r>o- 8t:'1*o nonn Tb» z rnhtevo no1' šit^o »?ta"o« na Oglasni odde'et'" »Jut-a«. 462S2 Več pletilj izurjene tu 'i na linejsih strojih. sp-e:me za sta'no firma J Kuš'an. Kran; — Gorenj, ko. 46635 Vajenca za strojno ključavničarstvo --prejme ta' oj Anton K-am Sar. strojno pod-Vtje v St Vidu nad Ljub jano. 46645 Postrežnico sprehne samec Stanovanje v hiši. Predstavni se je osebno ob delavnikih. Naslov pove ogla ni odd»'ok ■Jutra«. 46665 Trg. vajenca krepke po tave in iz ''ob-e hiše. s primerno šolsko iz otv-azbo sprejmem takoj v manuiakturno in šb°cerij. ko trgov:no Ponu Ibe na naslov Franr 0 s e t Hi".. Vransko pri Celju 46435 Več ročnih oblikovalcev ki --o dobro verzirani v po. «lovanju s šab'onami sprei-memiS -za na5o 'iva_no ff' Ia in Brača Bohn Ve- lika Kik^n^a Poru 'be je no«lati naravnost na tovar no. 46434 Prodajalko starejšo, samo tojno kavcije zmožno sprejmem za podružnico s špecerii. b'a-"om v L'uV'an;. Ponudbe na og'a'ni oJde'ek »Ju*-a« pod »Samo tojna moč 46406 Mojstra za kemrno čiščenje in barvanje sprejmemo — Ponu'be na »čstoča« A D., Beogr-,d Viline vode 5-a. 46626 Čevljar. pomOxniva ra m=5ana de'a -pre:me takoj Fran:o Kri tan. čevljarstvo, Ljubljana Vil. 4S691 Plačilno natakarico =ta-o 20—2S '*-t. pridno in nošteno sprejmem s 1. :an Na~'ov v oglasnem od''-''-" »Jutra«. 4669S Posno^i^na z zna^m «lov.. crbob-v. ™ nemSteea 'erika. dob: ^'ur.bo n"i F Zoru. T.'""-^-^vo-^ka 23 46676 G Th Rotmnn: Bratec Brar.ko in sestrica Mica (Pravljica « slikami} (Pernati!- prppovelan) Postrežnico čedno, m.a.ou, &prt..uie dvo-t aa-ka roibina za ne aj dopo"dau;k'h in p.poitian-kjii ur. f ača dobra, po dogovoru. Na lov v ogla:. odd-elku »Jutra«. 46683 Mesar, vajenca močnega r hrano in stanovanjem v hiši spre'me tako' Jožp Jelene. Liub'jana VII. CelovS a cesta št. 54. 46686 Dekle za vse sprejme ma--'hna rodbina vpoko->nea Dobro po to-oanje. Sirota ima pre''no-t Na 'ov: Turič. v-^ova po major'u. Karlo va«. Z inVki trg 12. 46598 Mizar, vajenca s h-ano in stanovan*em v hiši sprejme Vidmar. Z" Siš a 2. 46684 Učenca zdravega. p-idn"!ra i.n poSte-neera za medičar ko obrt sprejmem takoi. Druro po dogovoru Pi-menp ponudbe na 02-'a--n: oddelek »Jut-a« pod »Medičar«. 46706 Majerja izurjenega v vseh panogah gospodarstva spr^mpm ta koj V lesni «troki 'zvež ^ani imajo n^^noM L^a*-Brundula Guštanj 467i3 izvrstna iet poti stro i-n:ka. si č-nega ood » anončni Maribor, Potnik ;,are.*a uioiS, več val v mauuiakturni išče službo za po-t-klailiščnika ali kaj — Cenj. ponudbe Manulakturi. t« na biro Hinko Sax 46599 Potnika dobro verzi.anega v čevljarski stroki, ari nega ter zanesljivega, rabim s takoj šnjim nastopom za Bačko Banat in Ba-anjo Predno-t ima:o dob"0 vpeljani v teh kra:ih. Ponu'be na poštni predal 13. Kranj 464S9 Potnik ki obiskuje lesne in kovin-a'e indu tri;e. lahko po-^tran: i a = 1 u ž i s pro 'a:o tehn:f-nib o-edm-to^ — proti nroviziji. — Ponudbe na on^as. o^^plek »Jutra« pod »Po transki zaslužek«. 46677 Zastopnika p-oti proviziji, z dobrim'' referencami ali kavero. oo motročnosti z avtomobil, m iščem za pro'a'o orvvvrst nega predmeta za gostilne Pr'ožno t ve'i eg^ zaslužka. Ponu 'be na 0£r'a-ni od 'elpk »Jutra« pod zn^čVo »T. G B.c 46438 Kaj držim v svoji pesti? Samo naslov ene tvrdke, atera vsakemu potniku za-■igura trajno mesto z ve-ikim pr ho lom in letno p:godbo — Prodaja ne' ega originalnega šlager predme-'a. od v:a!;ega zahtevan in kupljen. Dop:se na og'a ni 0''dele:'-- »Ju!ra« pod šifro »Nenadomestljiv«. 46453 S&nzacUa! Dinar — rab'jiv predmet v neverjetno vabljivi, do sedaj nepoznan1 izna:db: Pro-'a;a v trgovinah pisarnah, p-ivatnikih itd. Vsi so kupci. Za za-topni1' e ve'ik za služek. »Omnia«. Mik'oš'č"-va ce ta 14 46452 Žabec je nato poslal brzega sla h go?pe Miškonovi in ji sporočil, da se n^«nim otro-om dobro godi in da naj nikar ne skrbi za-stran njih. Preden se je »Jrngo julro 7a-yitai dan. so irijke že pripravi;ale voz. S pomočjo žab so bile izkopale veliko krrpnino ir |o ^jclodfle. da ie bJla votla. Ko ie prišr' go pod Kvakovski pogledat, je zadovol^u«. kimal s glavo. Provizij, zastopnik 'obi tako: mesto za Ljub--':ano in okolico Ponudbe pod »15 % orovizija« na ogl. odd. >Jutra« 46473 Agenti! 'Sčp,m agenta ki je dobro ie1 :an pri trge-vin^h s 5o' kim' potrpbšč:nami. Za-s^jž^k ze'o ^o^^r Pi--''i na na-'ov Innik »1P rio l7.j,-Toi- .•k'>m d» naitigi" i-jSe tiogojf za »roda i -ž&vnth vr«.i«ostnth '»(«• tn zlatnik"* na ndnls »ilo - k»Vo> »U-li Irnjril m^tnv t«r- 'iank' .A?r», Ohili^p* v. ar h- 85 SOfi 'tr^ino o'etitistvo . ..j^na rnrndn* r»ri|fka t-t-ifci,;5ni, lo.^gi. lnhr»-jr>. m la^tn-s1), j»tja hr^» -troi kuv io zamn t. ''čn* iflhk* q»st<>t* •ar r<»ji.oliS- il^tiln »Wnlt.Hr« r.lB' » zhir, na ta I ogl (■ Linbliana 19' Dober zaslužek za vsakeca tu*'i za m'a''o-letne. ki s« zmožni fo»o-tlsrm. pr'lov v og asnem od4e'ku »Jutra«. 46718 Vsak svoj zdravnik Samoizkušnje. Na-vet:. pravih ljudskih zdravnikov Poljudno dplo I zvez-k iz-1 'el Naročila (Din 10.—) -,prp'ema u-edništvo »Domačije«. Maribor, Ko-oška cesta 10. 46614 mKutUk Pouk v krojnem risanja in prikroje\a,u u .Jamskih oblek daje eil na strokovno izprašana učiteljica ter lastnica modnega ateljeja za izdeovanj-e damikih oble Roza Medved. Ljub jana. Mestni trg 24/111 — na sproti magistrata. 46315 Konverzacijo in pouk v nemščini Iranco-ščini. italijanšč'ni in anrie-ščini daje dip'omi'ana učite'ica jezikov proti zmernemu honorarju — Kovač. Ključavničarska ulica ?,1I 46499 l obi. kon. §ofer«ka Camemlk. Ljuh'iina Dunat t,Ka cesia 36 IJugoavlo) - i hI v^atj Pouk m uraKt č n»* vožnie 251 Gozdar t neonpi/ve s.užbi. žel. j.remenit mrstn — Uouise I«-usi ;>or. »Stručnjak« na oglasni odtle.ek »Jutra« 41287 Dekle z dežele išče iuibo p i bolji rodbini. kjer bi se naučila kuhati. Na-lov pove og a ni oddelek »Jutra«. 46541 Kateri ključavničarski mojster bi sprejel '-a enca ki se je že 2 leti i. č Pogoj je hrana in tanovanje. a': nekaj p'ače. G-e v mesto a'i na eželo Ma irareta J rman. Mihela vas 8, p. Cmom-1'. 46206 Postrežnica solidna in pošteni, ž-Ii za-po--'i've Ponudbe na orla 0"de'ek »Jutra« pod 5"-" »Postrežnica 220«. 46669 Mesto poslovodje ali p'ači!negi> na a'od'n:a — Tšče odgovar:a;'' č ■ me^to. Ponudbe n3 0^'a- oddpVfc »Jutra« pod »Marljiva 46461 Preprogo dobro ohran.eno. 2.60 m X 3.50 m pro lam za 359 Din Na lov v cg a^nem oddelku »Jutra«. 46656 Več pokrajin, slik umein's»iii. o. pok prot. Ivana Frankeia ugodno ca-pro 'aj pr: I M a t e 1 i č u. L'ub'jara. Gra lišče 8-b III Oilelati dnevno med 10 in 16. uro. 46616 Pogonsko kolo in pripravo za nožn' no/on. primerno za st-užnico. raz-hp klmke 7.3 iz'ožheno okno ter majhno omarico. p-im"ino ra triro-vipn. prodam — Nis'ov v ogla n-m odde ku »Jutra«. 46673 Orijentalno opremo orign.a no. brezh bno pro lam. Na ogled pri Franu Skalarju, Rimska cesta. 46350 Vatra Lesin se dobi v v: hi bo.jš:h trgovinah — G avna za oia: Jos p L i n d i t. Ljubljana. Komen, kega 17. 46662 2 stružni za železo zelo dobro oh-anjeni p 0-■lamo. Naslov v og'a nem oddelku »Jutra«. 46640 Brivski pomočnik dober bubi štucer išče službo. za tako' Naslov v otI. odiielku »Jutra« 4645S Konservatorist jioučuje zelo' ve mo K avir. ,-Tide-na ,.dom. Us-icli za-, amčen Ceiia 10 Din za uro - Na ov v ogla nem oddelku »Jutra« 46666 Uradnica sre«. nač ! tva. v leto vitkem ran. želi pr£me r«ja:i; s'užbeno me to Re-fektantinje pa' se javVjo.ua ^"•'a-. Mdelek >Jutra'< no' »Uradnica«. 46634 LuliH A* Oskrbnik sposoben n energičen bi svojo službo preminil do 1. februarja 1930. Pismene ponudbe pod »Energ čen« na po 'ružnico »Jutra« v Ma-i boru 46421 Kmečki iant e želi izuč.ti trgovske a'i urarske stio-ke, oziroma kaj siicnega, kjei^i ime! tu i hrano. Ponudbe pro.-i Ivan Kajtna, St. Lenard-La.-ko 46198 Opekarski mojster z večletnimi p ičevab. išče mesta v opekarni. Prevza me zdelavo opeke tu i na prostem Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 43993 Mesarski poimrnik želi z novim letom plemeniti S'Vo;e mesto — Gre v mesto a'i na deželo. Na.='ov v oglač oddel'1 u »Jut-a« 46460 ŠivPje! Zeli se izučiti š"van'a že neko'iko veSče 17-'etno dp-*-le pri r»oo'ni tv-p^k-bl. u^-lro bi poma.Ta'a or' kako.m drugem de'u. Naslov v ogla-=. odd. »Jut*a« 4660? Tr?. korespon^ent "■a p-V ^ n. n°rn- st-A^a. 'n 'ta- t^a-^Vem-a a z «0 r>r,r».T--o .Tu- t!?^.Vp TVVrra df,- -+.pV'<»ro rin-" 'I r ^ irwn '«fo-ma< i'p v rt~1 odd. »Jut-a«. 4661« VI *p dov.5Pn O tro r..:rrin'. pipeta r ni-n-TT Jll' t- -' n-V n'.' _ fT.nt r cv.lift "A.n^ln, rn n.'fle «nnd »P-av n-'3-- !n nrStPTis R6« 4?!)'" . T..J -1, nnA »V^.-m^.. " - Starejša gfspodrna zmožna šivanja in go .po-Jinj-tva. išče primerne luž-be Ponu Ibe na oir a ni od. delek »Jutra« pod »Starp'-ša«. 46C98 KnjigOvOdiija- bilancistka vprašana v veh tTeov kib in ni a-niških oo 'ih. išč" I n-im0-!!- zamo-':tvp — tu ': I na u.rp a'i dnpvp Do^ti e ra J o~'acni od-de'rk »Jutra« no ' 1 »Prvovrstna moč«. 4685:" Abso'vent t-'?. aka'-pjni'e. z nekai nra-kse. želi primernega na-m"šč"r'a. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Januar 1930«. 46660 Varilni aparati z zraven p ipa a učim: Hčeri en-kimi apa-ati in v-a-kovr tne druge potreb č ne za avtrge-nie.no va-enje ma vedra v za'ori Felik« To-iran m'.. Ljubljana. Ra^'o-va cesta. 46578 Že'ezen štedilnik ooeeni na"-o 'ai v Kr ževni-ški ulici 946682 7a uri«'? !n pisam"! Ko>da-lr| VoV ra 1 ]910 v 'zrneri 10 y (> p-m 7 veli- D:r 5 v ti tlr?,r«i »S'ovp-nija«. Wolfova u'ica 5' 1 46703 Premog in drva Službo skladiš"niva v-a'arja. čuva'a rran'TOi-'anta ali t»mu slieno išč" b*vši orožn'k. zmožen tu 7i več'e kavci:e Ponu'be ra n'de'ek »Juf-a« po ' šifro »Zmožen ' avci.je«. 46711 Dva t?S"r«a t"č 'a za 'e,: ča a za.oori0-n'a nri te-ari'u t-amov a" o-a-rov Na 'ov pove oddelek »Jutra«. 46724 poi.tše de^ie va'ero kuhe o(r-in-Tv''ar:a 'ob in drunrlh d p'. c*,7*1,0 n-i fi": ouifn'" Vv"a Voglar. Ptuj. nn- V bat"ri;o pro-'am ra 25^1 Din. Ponu 'be no' šiiro »Dober apa ar št. 41 0"« na oglasni oddelek »Jutra«. 4629" Radio-aparat štirieevni z zvočnikom, baterijami in v em priborom n-o 'am 7a 1300 D*n Doni;e na og'a ni o'de'ek »Jut-a« pod »Jako dober«. 46716 Motorno kolo BSA ali A1S .500 ccm. s priko'ico. le izborno ohranjeno ktini-m. oz'-oma zame-n:a"r 7a Pueh 220 n-oti do-n ač"u — Dr. Šumen'ak. Mu- ka Sobota. 46454 MOKO dobro svežo n .liho do l»te na:cpneii- v F ln Vina vaVčnrm m'inn Sr Gameli-re oošta St Vid nad I.;nb ]'ano — Zahtevajte een;l( 263 f -nr? Po»or! I Votro in bo^b^ž 1 -'t,- naicenej» r^-l tv.dfei ^ f r p 1 n g 1,'llb'tjina. } tr? 51 12 in tidov-v. i< a št 4 249 rt.: -----,—— --- ir, ---»» " ....... | .horičeva ' -na!ko »Privatni —- * I nik« 46229l?elfct»n it. 205». 2461 f - o m fl f fn drva V r a i h o I 1 š p vr-te dobi v' ia PogsčniV u"ca Stev S. I Avtomobilini! Ali želite, da Vam moto-■'e'u!e i-totako siirurno po. z'mi kot poleti? Potem na-r.o'n:tP Vaš h'adi'ni' z eno polnitvijo. kat"ra izdrž' ce'c z"mn ANTIFREEZ-A tekočine, katera ne zmrzne nit: pri najnižjih temperaturah. katera se ne p;-ab. in idea no h ali tpr č.va motor pozimi Zahtevajte inlo-macije in tekočino Antilreeze v najbližji ga raži ali di-p t.no pr: g'av-ni za'ogi: En^relbert. B'0-gral, Dečansk3 ulica 19 46408 TovorrJ avto Kdo zame.n'a dvo'on ki tovori avto za «t.avbn: ma tn-i*a' Potiudhe na 0-mo-ško opekarno v OrmoSu. 46591 Več aiitnmoHi'ov tovoi in useb prodam. Prevzamem vOinje s tovornimi aviomob li. Rezervni 'eli za Bli-sing. Praga Fiat Spa. Pucb. Marta Daim-lir. G-af Več mametov raznih t';pov. komnlet. Rezervni deli v--eh vrst mag-n"'ov ima v zaori F-anc K-i-tan. L'iib"jana Dunaj ska c» ta 54 — mehanix"a delavnica. 46610 »Fiat« avto ltfton«ki. v .'ohrem tanu proda J. T-l-avec. Ko'p'>e-vo — hiša E-k'avec. 46543 Avto ma'o ra.blipn. 5-p'^.ni za-p-ti Limo='np. Poru 'bp z 7a 'n'n ceno ni no '-už'.:eo ».t"*»a« v Celin pod £!f--> »Ma'o -ahl'en<. 46424 P.rl",. n-vJ/lr,,« n n v eeep v ,0 *0 rajM-O'«' Dunaj: ki cesti 8. 46705 Motorno kolo znamke Arje, 5 Ht", zelo ugodno proda V. Kunč.č. Grosuplje. 46719 Vsakovrstno zlato kupuje najvišjih rman Čer ne — Juvelir ljubi jana. WoiIova u.ica 3. >0%ne kron. bone [>ačuie na bu jše »PučKa itellona« 0.-ijek 235 20% ne kron. bone kupu e in plača najbolje Kolo ivors> a menjaln ra gl. kolodvor (vestibui). Zairreb Za poštne poši jke v pripo--očenih osmih pošjemo denar takoj na naš račun. 46627 Srebro Ok-og 180 kom v ka«et'. težko in kra-no izdelano •o'bin ko srebro (pribor). na'lepše dari'o. ugo*no na. nroJa'. P"-u 'be na or'a5ni oddptpfc ,jutra« pod š:f-n »25.000«. 46712 Tridelno omaro pitano mizo ,n lOtelj. ve 'z orehovega lesa. lice pa iz orehovih ko-enin. vs* lino pol'tirano. p*o am. — Naslov v ogl. odd. »Jinra« 46624 Trgovsko opravo prodam. Na-lov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 46684 Lepe spalnice no 3o':nKie 'a'žire o' 0-'i 3 mrp dpbe'o ne nrpv"? ~a-'aveio — Po-nudbp ra-Tumi'k. Pod^'3t 466?S Hrastov tnab ^ini^nrA ' n H ' 6 vsa rifravPn^ ne^^a *-nnn:»*Ttio *■ »»»n* "'lito rv /»ojvV f? Roff M^h 'rMp jn d-no'jpt:p tari*a'istom z D'n 10n_300 nno 5an!10 d:rektnp rnrnd^p na o°*'a« odd^lpk »Jut-a« nod znač*' o konkurence«. 46852 Hišo prodam s 3 stanovan;i v Ma-"bO"u Na lov v og'a». oddelku »Jut/raj. 46507 Novo hišo nadzi 'ano eno na > trop}e z 'ep'm stanovanjem 3 več ;'h parketiranih -ob. priti-kline. pno.robno stanovan'p v prit'ič'.u. e'ektrika vojvod, go«po'a-'ko po 1 op:e hVv za tri konie. :n lep ze'en'a'ni vrt oddam skupno a'i nnam.jnn v ra'pm v dolini c. VII.. šfp- "ilka 7. 46606 Ve'erosestvo 'eno a-ond'-ano. nad «to o-a'ov zemtje v »D-av-V-do"ni« ob-t-eaPČP iz 1 eni h -07.'70v n'iv. t-avn'kov 'td. z lenimi vp'il-'mi in do-b-o ob-an'en'm* etarovan*-'-imi in "fiivoda- V'in: r>o-e'or>:i. rr'n-»r.o ra flVn '^a—iš' o nodie*:p k.: - e Tvvda Vi -' v o?l. odd »Jnt-a« 46"^° V »r-esta 1 inMtung rn re*ti c. n^A 'j .'"1' nr'"O ll'*Q e I.--1- " c»^rova- c 6 ««>- S,™? *e'o n-^v*rn ,1 . 1« t.tn.ia','.. n-ra." rr".n'l>» O"1.*" ->dant~v »Jirt-a«. 46--." »»!*«. v ^plitt , ,■ rt .. ^ , * - nr,— n v c." , ' rt « J, . (.. - ' ' % . !n rt' - rt rt r\ .0. pa. i,.-rt. • -rt —* rt-« - —rt « rt-« ^-------, • ■_».. —... ------« -- T«... »".,». "ani pod »Rpnlabilnr 46554 V Karlovcu pro 'aiuo več.i objeki. dve le^ne indurtrije. upe! an želt-zniš i ko Os,ek. dve hiše za stanovanja zelo rentabilno — V-praAati- Janko Car.avans, Kariovac. 46688 Strojno pletarno z 12 p et: nimi ter še po možnimi stroji, dobro vpeljano n čez 20 let obstoječo, ra ii bolezni prodam. Je v popolnem obratu sko zi vsa leta. ter ima deio za igurano še ta več let Nahaja se v večjem mestu S'cvenije v lat ni hiši ter si kupec p-o tore zasigu-a za da'lš: ča . Z-aven je tudi stanovanje. Ponudbe na ooda-«:' :m r>o-'or>'em. v d^.brpm «tar'u ž°li p-0''at: '"vi "noa-Šentovec pri Slov. Bi '""i 46436 VJfo v Rog. Slatini kunim Porudbp na Juco Za^-eb Z-in'pvac — pod šifro »RogaS a S'a*:'7vp n-i n-o-'a'--i'en Frane R-TreJ n "•pet, in poig, v Buditi' Ptuju 4663° Trgovino dobro ... s stanovanjem, v prometnem kraju i č in za takoj. Ponu ibe .pod šiiro »Nalančen opis« na og.acni odde.ek »Jmia« 46387 Skladišče veliko. ;uho. se išče. Ponu "'be na »Centra«. Ljubljana, poštni predal 248. 46633 Lokal s pro=to-nim skladiščem, v Ljubljani VII oddam Pismene ponudbe pod »Pro met« na ekspozituro »Jut-a« Ljubljana VII. 46578 Za sk»adiš*e oddam 3 'epe in uhe prostore v Celju. Razla-rova ulica 10. 46345 S^ašTfrH. neki! V Kranju. v"kem industr. me-tu. -re^'i?6e GorenVke oddam v najem lepe prostore in lokal za prodajo, ali grem ' ot družabnik k veščemu peku. s'ašč čaru za p-c jara peciva. Naolov in ponudbe na og'asni oddp'ek »Jutra« pod »Pekarija 1930«. 463-8 Pozor, krojači! Brezp'ačno. pod gotovimi pozoji o'dam lep lokal v me tu na deželi d0!ypmu '' ro:aču za ^o podp in dame Cen; ponudbe na o v Ponu''Ko rw* »TaVo:« ca oglasni o-d-delek »Jutra« 4GG89 r t pa^t^on^i "a fhiTia'-•X'] fo.-*; a*-*»Tno. — Va 4671^ Pekarno ^o-^o vTv>,J*»-no. v rtrn-m^t-v^n tfni ^OVP-TI ■'sm ^ai" o* v T^tn? n»n-mot r>a^ T>?n. — Vi n1«*?« n " ^rrt r>'r> P f TI O^l" >Jutrac. |«i rlmfVofaco »>«'n»^v"o »a T^-'''rii*'««^ _ Vinsko trgovino in go.ti.no. ooo.e t v«ea inventarjem, z zim k m gljiščem ode. ji v naje« ta oj v več -m trgu. N.-slov pove og a»ni oddelek »Jutra«. 46542 Gostilno in' kavarno o Mam tako po n. vem letu v najem M \Veinberger — Zagorje ob Savi. 4664S Dijaka sprejmem lia siaaovanje in hrano Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46670 i£Esnsssn Stanovanje 2 sob 111 u.ui .a c pritiklinami. ne preua.eč od centra, tečem za maj. ponu ibe na og.a ni odde ek »Jutia« p:>a: »ijazu centra« 46ti„9 Stanovanje sO*-L6a«. o-bstojet-e iz 4 sob, kuhinje, kopa n.ce in [»ritik io v centru mesta se odda 6 1 januarjem 1930. Pitmene [-onu ibe Da oglas, odd. »Jutra« pod »Ugodno stanova.n,e«. 46611 Stanovanje 2 sob in kuhinje v mesta ali 1 s-obo s pritiklinami išče mirol'ubna stranka za sedaj ali pozneje. Ponudbe p-o*i pod »Mes-tčno p'ač'jivo« na ogla . odd. »Jutra«. 46625 Stanovanje v Celju trisobno išče zakonski par brez otrok za marec Ceno in možnost v elitvp pod značko S'anovanje« na pc-■'ružnico »Jutra« v Ma-'bo-ru. 43969 Stanovanje zelo lepo. v III nadstropHi sredi mesta o'.dam odra 'im Ponu 'be z označbo pok ica na or'a'ui o'dplpk »Ju'-ac pod šiiro »Parket« 46545 Stanovanji eno dvo-obri-r in ene trisobno. z v-emi pritiklinami in kona'niro. s.redi m1 ta oddam s 1 fpb-uar'em 1930 Prednost ima;o stranke, ki-n'ača'o pol leta rat>r»i. — Ponudbe na oddelefe »Jut-a« rvod »Sc'idna --t-an-t-a«. Navp^t: je poklir :n števi o članov. 46334 Stanovanja i5č»m s 3 ali 4 -obami in n-'-i' ':ram! s I marc~m wi'om v me=tu Por>u'be ra oe-S-r. »Jti*-a« pod »Dober p'ačnik«. 46418 St^nOvan'e 2 «ob. kubir->. --h.ambp -'u rr:t'k'in .>ddam tako' Na--1o" pove oglasni oddp'»k •Jutta«. 46720 fi 01 Opremlieno sobo čeino. v b'ižin: Tabora odda mina st-anka brez otrok "olidnemu go .po'u. — Naslov v oglačnem oddel' u »Jutra«. 46448 Opremljeno sobo e'eeantno, s separi-arim vhodom oddam v centru mesta z novim etom — le s.ta-e'š"mu solidnpmu gospo 'u Na-'ov pove og'a~mi oddelek »Jutra« 46584 Sobo z 2 po*te!''ema oddam nai. -a'p 2 gospodičnama Na-lov v ogl. oddel' u »Jutra«. 46631 -rt r^m V, 1 oddelka »Jutra«. Ov V o« 46433 Sobo oddam takoj. K-ak"vk1 na^iip 10-12. 46655 i Sobo s štedilnikom e'ektriko in s^a-atrim vhodom o d d a zakoncema Svet'? Ge-bičeva a'ica — pri Koleziji. 46467 Orretnfeno sobico od'ajn tako' "a Domob-an. s ki cesti 17//II 46547 2 soM za ris^rno v T. radetron'u oddam na Miklošičevi ce ti 14. 46516 2 orarn| sobi V I radet-oo'u od 's«n £T0-'Tiod,, a'i za m'-ro ni a—o v Tavčarjevi ulici št. 1"?. 46643 ve**« sobo S 5»-e':'n:Vorr i'i stanovati'^ --oli* in Vnb'r:o « 5 ? q m'*na -1-a-t- r\ Po"„ r^ o«-'-,« 0'^p'pk »Jnt-a. nod •jr^jr »u, j naveJbo -a. 'pmninr * opo ?t1 /rs^nn couo Vnr'ero. p1 nt- 4 -1X . n 7. C...-r " m .iv-mn'nin, V^-^-^. ♦t v "r-novem. KoV-'""' % n'ica 18 ^«165 nv(l 'prj coS) r rt—i, "rt t , ,, , r,'—r a -s'-. —- r, ,v ^ ...ISA rt—'- I-«. -,rtrtrt^nj -P ». ; —. - en-nn-t, V^ 'ov v oddelku »Jutra« 416 * Opremljeno sobico Z C-.BUtAU lil SOp«. VB J..Uril OJtfja SVOt.C, IjoT- biceva uuca — pn Košnji 4t»*>o Opremljeno sobo tt »uvu^iu Ul CiCfi* triku, t izrecni luici ti. & Oikim mam goepouicm. *jfflo Sobo B potebouu vuu.».je 154 4tj(je7 Opremljeno sobico iicam. l Oiitt-oe oa ug.a-ai oddelek »Jutra« pod šilro »Tehnik«. 4UbS0 Opremljeno sobo cvet,o ia mimo, čeprav (skromno iščem za 2 osebi. Ponudbe na osria-. oddele »Juira« pod »Solidno t nogo j 400*. 46o»2 Sobo oddam na Selu, Koro*čeva »lita 82. 46693 Opremljeno sobo • po.-ebnim vho i'om in električno razsvetljavo oddam t centra mesta Ogleda ee med J. io 4 nro popold.ne. Na--'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 466'.i: Prazno sobo leioo in veiko. t pa ebnim »hodom ter elektriko, v »edini mesta od lam Pripravna tudi za pisarno Na-elov pove oglasni oddelek »Jutra t 46G97 l\m GiAVOBOL^IG^NA-NUHID?^- Ali vas muči živčs ni glavobol? Imate Ii težko glavo? Ali težko mislite? U« porabite takoj: tPrašeic sa njuhanje »Nosal« vam takoj odpravi glavobol vsake vrste Zopamnit? si: »Nosal« je popol« noma neškodljiv! Trpite li na migre» ni? Čutite se li ne» sposobnim za de* Io? Takoj vam bo odpomogel: Ali vas nadleguje nahod? Ali ste prehlajeni in vam je nos zamašen? Radi tega ste prisiljeni dihati skozi usta in otvarjate s tem vrata vsem mogočim opasnostim. Kupite takoj: OSAL <2Voie£ ma nj uhan je »Nosal« vam raz-bistri glavo in vas posvežL »Nosal« vas oprosti nahoda, uniči točile in vam takoj zasigura svobodno dihanje skozi nos. »Nosal: ne škodi niti vašemu želodcu niti vašemu srcu, ledvicam itd., ker se »Nosal« ne uživa nego se uporablja z njuhanjem. »Nosal« pristni je samo z nadpisom proizvajalca: »Nosal« v lekar* nah in drogerijah po 10.— Din. Lekarna 3Ir. Baliovee, Ljobljana, ki ga razpošilja 4 Komade za Din 40"— Sostanovalca e hrano rtrejmetn v e;sto eobo z elektrike, za 65<> Din mesečno Poizve se v restavraciji (kuhinji) »Sof:< -. Sv. Petra cesta 3 16700 Dva miajša gospoda značaji';.. žeata dopisovati z istotaiima gospodičnama, neomadeževane preteklosti, starima od 16—2)1 let Tajnost za jan. t-na. Anonimne dopise s .-liko na oglas oddelek »Jutra« pod »Želim ljubezni-. 46353 Damo v črnem baržun. plašča, v družbi malega dečka, ki se je dne 22 t m. (nedelja) vozila s cestno železnico p.-oti Vodmatu ob 14 uri popoldne, prosim za cenjeni na lov pod šifro »Poprej iz stopi!« 40723 Januar 1930 Sestanek pro?im v pete!, ob 6. uri pred Opero. Obre-ti po dogovoru. 467y2 Dve sobi prazni ali opremljeni oddam Nariov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46517 Prazno sobo oddam 1—2 ^ --v:denie noro leto — Poljub 4661P p. n-.»n'8ar. naj dV**"" pietno 46TA< 17-X. pr*" _ vmi "< »Ljubljanski gTad« 19?"- 46617 M'ad posestnik gostilničar 'n trgovec poroči izohražen" ni'aden* o od 17—22 let staro, z doto 25—50.000 D-S1 Donite na ocrla«. oddelek »Jutra« po* »Takojšnja ženitev« 46671 \p v g H v I * t v | KLAVIRJI! Švarm ur«' nakupim oavi 'eineffa Biara cmlh kla virjev' Karajte n* obroke od Din 400.— ••rve svetovn. tabrikate* Bnsen t'1-fe- S»einway Fni "ter nnlzl Stinir' orii-mai ki so ne»!K»ri:o naiboljši Lahka precizni mehanika Prodaja 'ib izključno 1» od izvedenec ip htv u£i! CrU-bone Mat'ce Alionz Breznik Me.-tn trg 3 - Vel.kan>k» .»hira crlasbil m strun 193 Harmonike uglašuje in strokovno popravlja Prva :u za Din 10.000 proda Andrej Hlede šp Šiška (Ljubljana) Šolska ulica, baraka 7 46309 Čevljarji! Prodani -koraj nov čistilni troj 'Kombinierte Aus-putz ma=chine) dva stroja za stancanif »n stroj za rob-Ijeirie 'tlmSu^maschine) 5 •az'ičnih 5-va'nih «tro;ev -troi zu spoltanje 'E-rali ■i'>rma-chlne, stro* za pre-šivan'e (Dnrchnahm.ischine) P'1'asn.ila dajf Ivan PreSern Kranj 46169 Skobelni stroj univerzalni, na krogi iičnih l°7.ajih in iermenski pegon 500 mm 5ir:ne. kupim Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« poil — »Sko1"-1"' stroj« 46103 2 vrtalna stroja 2 stružnici in nekaj druge-ira orodja proda M Kavčič. Zg. Šiška. 46658 Motorji! Ugodno prodam. benem-motor 4 HP na vozu; ben-cin-motor 6 HP. na vozu. z močno cirkularno žago na krogličnih lef.a ih in elektro-motor 7.5 HP 22 V Vsi zelo di/br( ohranjeni Nras!ov v oglasnem oddelku »Jutra« 46644 Rezkaini stroj (Fre^-masch ne) z vsem orodjem takoj prodam. — NTas!ov v ogla ne-n oddelka »Jut-a« 46650 Pisalni stroj znamke »Ideal« skoraj nov prodam za 5000 Din Vprašanja pod »Ideal« ca oglas, oddelek »Jutra«. S-k Pisalni stroj no*v. zeli. ugodno prodam ali zamenjan za starega — Istotam nap-odai za 850 Din Opalograph 23 X 30 Na-Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4C429 Pisalne stroje Undervrood Remington. Fox in Courder. vsled opust:tve obrata p r o d 3 J. Jenko. L ubljana. Mirje. Groha''e-va cesta 25 46725 Zanesljiva nasvete tudi v težkih življenekih vprašanjih kakor: razdol žitve, brez'»brestpa po so ji ia. zdravja, rodbinske, vojaške osebne zadeve itd. oudi posvetova niča »Mar stan,. Maribor. Koroška cesta 10 46613 Nakup—prodaja najem, posestev, hiš. j-tav-bišč. trgovin, gostiln itd Ugodne prilike. Velika izbira. Solidni pogoji »Mar stan« posredovalnica. Maribor. Koroška cesta 10 — Tudi presl-Jba stanovanj, cenenega zidanja. 46015 Pozor, kupci in prodajalci ki hočotc kupiti ali pro lati. se zane?'jivo obrnite na posredovalko Marij" Jančar. Sv. P«,ra cesta 27. 46638 dtirifa premcg 01iriia (ceŠcs Dunajska c. 46. Telefon 2S-2« 1 Urarska popravila izvršnjp najceneie in naj precizneje Franc W51fing urar Gosposvetska c 12. 46521 M. Sedovnik Ljubljana. Florjanska nI. (. Stromo 'očno vezenje za-storov oostel:nili preprog izdelovanje daniskega perila Pre,iti;karija — Ent-lanje Din 1.50 4C585 Modistka Anica Pithfk. Selenbnrgov« ulica 6/1 nudi najceneje in najle«>5r damske k1ol>a t-e že od 60 Din narirej. — Preoblikovani* 28 Din 43245 Soa!ne fotelje in kanapeie patent otomant v oaj-■loveišiti oblekah ta oa|-f-neS3 -rdelavi dobite -amo nn t RUOOl-F SEVER, Marijin trg 2. AvtomobiJisti! Ali veste da na Vsrfem avtomobilu hladilnike, blatnike karoserijo in dmno nonofoioma prenovi v elegantno obliko, izdela in r.o nr3vi strokovn;aško hitro in pocen: Gu-tav Puc. od lelfi'- za a\-tokleparstvo — LiubUana. Tržaška cesta 9 'na^prot' tobsčie tovarne^ i'"r o 46647 Dražba nepremičnin iz konkurzne mase Antona Kajfeža v Kočevju se bo vršila dne 30 in 31. decembra 1929 vsakokrat ob 8. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, dne 2 in S. januarja 1930. vsa okrat ob 'A 9. uri v občinski pisarni v Mozlju — Podrobnejši 4-ražben: ra74»ored in draž-beni pogoji so interesentom na -a7-od*: Na«lov v og'a--'n -m oddelku »Jut*a« Klavirje ;n planine n"'i^aja. imo«o-:u!e. nonravtta _ in Čisto ""■'aSuie nav*eneie — tu^1 "a oK">ke tnvarra k'av>. '■"v Wi-Vnek. T,:n^'!ana c-o^o-fičeva 5. Rim«ti c 5t 2. 4646» M 11? A na«---'ai v Mali čolnarski n,! St. 10. 16635 Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubi ana Telefon St. 2830. Brzojev: Stroj. jermenice, osi težaji, sklopke, zobata kolesa, napeljaloe jermenice, vrvenice, kroglični ležaji, komzole, vse po DIN norm. Železne bon atrakcije. Rezervarji za vse tekočme, strešne konstrukcije, ventilatorji, dvigala, žerjavi, kotli, železni mostovi. ■r Zahtevatte ponudbe! Prima. prima je ta britva z znamko »Očala« Dobite jo najceneje pri Šfetcto* p Stavi ti»$ (D tnrastu ft» oh slabem vremena ne hodite z doma, ne da bi vzeli v usta pastile „VALDA", ki Vam prihranijo in odstranijo nahod, grlobol, katarje, hripo, influenco, naduho i. t. d. Toda pred vsem pazite, da dobite izvirne pastile »VALDA«. Prodajajo se samo v škat-ljicah z napisom »VALDA« v vseh lekarnah in drogerijah. 17340 Kavarna TEMENT JULIJANA Maribor, Glavni trg 3 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Vesele Božične praznike želi vsem svojim cenj odjemalcem FRAN KLANCAR, spi. kleparstvo, LJUBLJANA, Karlovska cest 8 — Tesar= ska cesta 3. — Telefon 34—57. (Jgodna priložnost! 2 dobro vpeljani trgovini z galanterijo in drobnjarijo na prometnem trgu, 1 engros, 1 detail. obe z velikim številom stalnih od« jemalcev, se ugodno prodasta. Ponudbe na: M. Končnik, Maribor, Slovenska ulica 28 PROVENOEIJV^ jtan;ena s provanSinom pozor svinjere;cH Ako so vaše svinje bolne ali pa iz kateregakoli razloga nočejo žreti, za« čnite jim takoj dajati znameniti belgij* ski preparat PROVANDIN, ki bo vaše svinje v najkrajšem času izlečil, a pri tem prihranil 2—3 mesecc hrane, ker ta preparat naglo jpita svinjo. Navodi« lo se nahaja v zavoju samem, čim ga odprete. V slučaju neuspeha vam vrnemo denar. »PROVANDIN« dobite v vseh lekar* nah, drogerijah in trgovinah z mešanim blagom. En zavojček stane (1% kg) 55 Din in traja 40 dni za eno svinjo. Če ga v svojem mestu ne morete na» baviti, pišite nam, pa vam ga pošljemo po povzetju vsako količino. Glavni r.ustopnik za .1 ngoslavijo JLcon Siti BEOGRAD. Zma| od Sočaja 14. najcenejSe kupite molke štofe ter razno zimsko blago pri IVANU KROŠELJ, Kette-Murnova c. 15 in Zaloška c. 8. 17322 Ž ahtni kanarčki v tstiui fini pevci iz slovite rrKijstcrske šote v Ha-rzu. 10 mark io višje, predpsvri, plemenski pari, kieske, piča. ričja zdravila. Vcl-eirueresan-ten cenovraik z dragocenimi pobudama zastoj. — (Vele-reja) Grosszucbt Hevdenreich, Bad Suderobe 150, Harz. JLJXgJU03DaULIULIULJL02DDDD^^ za Slovenijo samo najboljše uvedenega im serijoznega. sprejme prvovrstna dunajska tvomica »Valencien« - kleklanšh čipk in raznovrstnih perijnih okraskov. Pomi'd!l>e t>orle za kmetijstvo in obrt Krožne žage za žaganje drv Agregati za razsvetljavo in črpanje vode Motorji od 2 do 14 HP Popoten, enostaven sistem. Absolutna zanesljivost — Neznatna uporaba goriva — Avtomatično mazanje — Nobenih popravil Generalni zastopnik za Dravsko banovino Anton Krem žar strojno podjetje Št. Vid nad Ljubljano Zahtevajte ponudbe m pojasnila. Na Vašo željo Vas obišče naš zastopnik. Oglejte si našo veFko zalogo motorjev in poljedelskih sitmojev. DKW motocikli svetovnega slovesa so si v letu 1929. na vseh svetovnih dirkah osvojili prve nagrade Motocikle vseh jakosti ima na skladišču glavno zastopstvo za Jugoslavijo OoSte Trg. Ind. KONTOaR ■■ Beograd, RafUeva ulica 12 Zahtevajte brezplačne prospekte! Tvofe milo .. kozmetika ..■ ■■« .»■«»' ..M E R ■EEBEliDH^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□EE VAGONETI B □ B □ $ □ □ B □ □ B 0 □ □ B □ □ B B B B B B B B B B B B SVaj&ečfa izbira fe pri USanJaif (Pod božično drevo najlepše darilo 17272 Cl 0 □ 0 B CE B 13 13 3 3 B H j 13 Pod najugodnejšimi pogoji za najnižje cene dobite edino le pri ^Tehnik" JOSIP BAMAIf Ljubljana, Miklošičeva c. 20. V palači Okrožnega urada, nasproti sodišča. raasi^raarassrara ^ mrg^nr« -n -n -n -IUII ■■ fim .maarar B 01 □ □ 13 □ □ [3 B B B B B B E B B B E B E B B B B r» nru čvrsti in prakt:čni, zelo lahen tek s ležaji na val;ce O. & K. Enostavno in zanesljivo sklopi ja nje. korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stofsočc komadov v dolgoletnem prometu. Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2-11. Telefon 50-64. Teiefo.Ti50-64. a U S Najboljše volnene EJE KOČE a H ■ Smu ■ u ■ fl s? §§ m n m a ■ " za postelje tn □ np □ v p n ■ □ □ no □ u □ □ p g nudi Tovarna volnen h hdelkov pol Peter Majdif, Celje. 9 5 * g 0 jj isti kupu e tudi vsakovrstno ovčjo * « * 6 n 3 17084 TOIiJKTO NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA IN NOVOLETV4 DARILA Ketamična $adxuga cddeietk „ $arna" - š£iu(>£jana, an&a uL 3 = 1:1: prva in edina 0om ica iv^rmca u! tlakov - brez stikov. ..Fama" azbestni kamenoleseni prd pro in dvoplasten v vs b zaželjenib bar ah, za *se svrhe priporočji . Se polaga n< beton, slepa ta ler na vsak t start zhoj.-na neporabna tla. Ceneiše in bo«jše Kot linolcum ^Kf Zahtevaj'e: vzorce, proračune, lefe ence, obisk našega zastopnika Podpirajte domačo industrijo! Svoji k s