219
Ozir po svetu.
Omikani peslajnarji.
Znani potopisnik Oskar Kessel,   ki je veliko po svetu popotoval,   da   bi   zvedil   za mnogoverstne   narode in njih šege, je prišel tudi  na  veliki otok   Sumatra  v   izhodnji Indii v Azii, kjer prebiva narod Battanov, ki sicer niso divjaki, ampak toliko omikano ljudstvo, da prebivajo v vaseh. se pečajo s poljodelstvom in živinorejo, s tkanjem pa-volnatega blaga in z izdelovanjem umetnih stvari iz kotlo-vine in piriuača (mesinga).    In kako kervoločno ravnajo ti ljudje s takimi, ki so jih vjeli v vojski ali ki so bili k smerli obsojeni! Obsojenca privežejo h kolu, okoli kterega se zberejo vsi vaščani.   Naj poprej začnejo eni, kterim naj glad-keje beseda teče, grozovito   popisovati  hudodelstvo,  ki se gaje po njih mislih obsojenec vkrivičil; potem stopi naj ime-nitniši mož iz zbora ali tisti, kterega je obsojenec razžalil in mo odreže konec nosa,   ga pomoči   v limonini   sok,   in ga sne kakor ostrico (austrigo); za tem pristopi drugi, ki mu odreže kos lica,   in ga ravno tako sne;   za   tem pride tretji, ki mu iz dlana izreze meso in ga ravno tako povžije vpričo revnega terpinca in vsega zbora. Potem pa še plane, kdor koli more blizo priti, čez reveža, in mu izrezuje naj bolji kos mesa iz rame, stegna itd. Kolikor huje je po misli peslajnarskega naroda hudodelstvo bilo, in  kolikor huja je jeza bolj veljavnih Battanov do njega, toliko dalje mesarijo reveža. Tega mesarstva pa se vdeležvajo le možki in starejše žene.
Kako spomlad čedalje merzleja prihaja.
Dr. Berignv v Versalji (Versailles) na Francozkem je razglasil zanimiv popis, v kterem po natanjčnih zapisih dokazuje,   kako  poslednjih   8 let  vreme   mesca maja
(velikega travna) čedalje merzleje prihaja, in da letošnji maj je bil naj merzleji posledojih 9 let. Srednja toplota mesca maja (naj prijetnišega pomladanskega mesca) leta 1847 je bila nekaj (4/10) čez 15 stopinj, leta 1848 tudi nekaj (7/10) čez 15, leta 1849 tudi 15 (in V10), leta 1850 nekaj (7/10) čez IS, leta 1851 nekaj (3/10)čezlJ, leta 1853 nekaj (6/io3 ^ez *^» ,eta 1853 nekaj (Y10) čez 13, leta 1854 nekaj (2/io) čez *s, — ,etos Pa *e nekaj (9/io) čez 10 stopinj.