Poštnina plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO
Štev. 5—8.	V Mariboru, mesca septembra 1926.	Leto Xl!i.
= Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
Uredništvo in upravništvo : Wildenrainerjeva ul. 15/IH. Dopisi morajo biti podpisani in frankovani.------------:
Resolucije
sprejete na občnih zborih Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru in sicer na IV. zboru ptujske skupine dne 1. maja 1926 v Ptuju in VI. zboru osrednjega društva dne 9. maja 1926 v Mariboru:
I.
Proslavljamo 1. majnik kot praznik vseh delavnih ljudi. Izrdžamo gorko željo, da posije majsko solnce prerojenja v naša srca in da poživi delovanje naših organizacij ter okrepi našo voljo za vsestransko delavnost, zlasti pa za smisel na združitev v močne strokovne organizacije, da bodemo po celi Sloveniji tvorili enotno fronto ter v edinosti dosegali uspehe in branili skupne interese.
II.
Pridružujemo se v polnem obsegu resolucijam celjskega bratskega društva, stavljenim po g. dr. Voršiču in sprejetim na občnem zboru v Celju z dne 31. januarja 1926 ter se zlasti 3 točke naj tudi za nas glasijo tako« le:
a)	Stremljenje našega društva' bodi, organizirati v svoji sredini vse še neorganizirane tovariše in koleginje po Sloveniji. Dolžnost vsega odvetniškega in notarskega uradništva pa bodi, da brez odlašanja okrepi naše stanovske organizacije s pristopom.
b)	V odvetniških in notarskih pisarnah bodi zaposleno le sposobno uradništvo, organizirano v naših strokovnih društvih In prosimo gg. odvetnike ln notarje, da se pri sprejemanju in nameščanju svojega uradni št v rf obračajo na naša strokovna društva In sprejemajo le njim priporočeno organizirano uradništvo. \
c)	V slučaju potrebe redukcij naprošamo gg. odvetnike in notarje, da odpuščajo predvsem le neorganizirano uradništvo iz služb ter naj skrbe za to, da zamenjajo neorganizirano uradništvo z organiziranim.
III.
Da bodo sklepi II. ad a), b), c) obvezni In da za-dobimo tudi sicer v stanovskih zadevah eksekutivnb moč, naprošamo Delavsko zbornico v Ljubljani, da zbere potom stanovskih organizacij in na drug način ves potreben materijal ter ukrene predpriprave za ustanovitev Zbornice odvetniških in notarskih nameščencev kot Izključno stanovske institucije, ne da bi pri tem utrpel naš stan zmanjšanje dosedanjih pravic, odnosno dolžnosti v okvirju uzakonjene Delavske zbornice.
IV.
Izrekamo solidarnost s trgovskimi nastavljencl v
borbi za ohranitev dosedaj veljavnega 8urnega delovnega časa. Sklepi trgovskih gremijev so nazadnjaški ter
pomenijo od strani delodajalcev le začetni napad na uzakonjene pravice delojemalcev.
Povdarjamo, da ni nikake dejanske potrebe za preureditev delovnega časa na sploh in tudi nc v trgovskih obratih, ker je notorično, da je preveč trgovin, ki vsled slabega finančnega položaja kupujočega občinstva niti v dosedanjem 8urnlku nimajo zadostnega zaposlenja.
Namera delodajalcev je prozorna, da naj bi sledile tem reakcijonarnim sklepom trgovskih gremijev slične zahteve od strani podjetij, bank in delodajalcev ostalih strok, in da bi finančno močnejši na ta način gospodarsko šibkejše sloje izkoriščali.
Skupni interesi privatnih nameščencev vseh vrst zahtevajo, da se energično in solidarno postavimo v bran proti vsakemu naisilju, ki nam hoče prikrajšati težko pridobljene in uzakonjene pravice. Simpatije kupujočih strank, katere tvori v velikem številu uradniški in delavski stan, so na naši strani. Ti naši tovariši in prijatelji pač ne bodo podpirali takih ukrepov trgovskih gre» mijev, ki br naj oškodovali dosedaj uzakonjene pravice trgovskih nameščencev.
Apeliramo na merodajne oblasti, ki naj nemudoma sistirajo protizakonite sklepe trgovskih gremijev ter slednje napotijo, da stopijo glede 8urnika in nameravane odprave gotovega števila praznikov v pogajanja z 'našo zakonito zastopnico Delavsko zbornico v Ljubljani, ki je naprošena, da varuje interese vseh delojemalcev v smislu zakona o trgovskih pomočnikih in zakona o zaščiti delavstva ter pred zaključkom pogajanj skliče anketo vseh v upoštev prihajajočih strokovnih organizacij.
V.
Vsled naraščajoče brezposelnosti med privatnim urad-nlštvom in radi stanovske discipline, se pridružimo zahtevi po takojšnji odstranitvi penzijonistov iz odvetniških in notarskih pisarn ter naprošamo naše organizacije in zlasti delegate v Delavski zbornici, da pospešijo postopanje, da se pri merodajnih oblastvih in zlasti pri ministrstvu doseže tudi to, da se vsem onim penzijon'stom ukine državna penzlja, zlasti pa črtajo draginjske doklade za oni čas, ki ga taki upokojenci preslužijo po odvetniških In notarskih pisarnah.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS z sedežem v Mariboru:
Stefan Medved	Dragutin Gilčvert	Franjo Moškon
tajnik.	predsednik.	blagajnik.
Društvo notarskih in odvetniških uradnikov za Mariborsko okrožje, Krajevna skupina Ptuj:
Olga Weinhardt	Janko Likar	B. Christof
blagajnica.	predsednik.	tajnik,
Jubilej Odvetniške zbornice za Slovenijo
Dr. Danilo Majaron
predsednik.
Dr. Fran Tekavčič
zbornični pravdnik.
ftl.'	.	. • •	•
Odvetniška zbornica za Slovenijo je dne 18. marca 1926 proslavila na kar najsijajnejši način petindvajsetletnico svojega predsednika gospoda dr. Danilo Majaron-a ip zborničnega pravdnika g. dr. Frana Tekavčiča.
Tega pomembnega slavja udeležilo se je odvetništvo iz cele Slovenije, ki je v velikem številu osebno, po svojih delegatih ter pismeno in brzojavno izrazilo prisrčne čestitke in vsestransko priznanje obema zaslužnima jubilantoma.
Poleg odvetnikov ih odvetniških kandidatov so se zborovanja v univerzitetni dvorani v Ljubljani odnosno slavnostnega banketa v restavraciji »Zvezdi« udeležili zastopniki oblastev ter predstavniki raznih korporacij, ki so se izražali z odkritimi simpatijami, naglaišajoč velike zasluge na prav razlnovrstnih poljih ter povdarjajoč osebne vrline slavljencev.
Izmed številnih gratulantov, omenjamo le nekatere osebnosti, ker zamoremo vsled pičlo odmerjenega prostora objaviti v izvlečkih le nekaj glavnih misli. Dobesedno pa priobčujemo znamenit govor zborničnega odbornika dr. Kareia Triller-ja kot referenta dnevnega reda. Dnevno časopisje je ob tej priliki doneslo odlične članke in dobesedne govore. (Glej zlasti Jutro od 17. mairca 1926, Narodni Dnevnik od 20. in 27. marca 1926 ter stanovsko glasilo Slovenski Pravnik št. 3-4 ex 1926.).
Ob otvoritvi zborovanja je pozdravil zbornični podpredsednik dr. Žirovnik, za; njim prorektor univerze dr. Hinter-lechner, na kar je sledil krasen govor dr. Triller-ja. Z govori so čestitali med drugimi tudi veliki župan dr. Baltic, predsednik viš. dež. sodišča dr. Babnik, za društvo »Pravnik« dv. sv. Bežek, za Notarsko zbornico zbornični predsednik Hudovernik, za odv. kandidate dr. Al. Remec. Nadalje so na* zdravljali obema jubilarjema dr. Vladimir Ravnihar, predsed-nik disciplinarnega sveta dr. Tominšek, župan mesta Celje dr. Juro Hrašovec, član gerentskega sveta Ljubljane Anton Likozar, dekan juridične fakultete prof. dr. Dolenc, odvetnik dr. Lovrenčič itd.
Po teh govorih in zdravicah sta se jubilarja zahvalila. Zbornični pravdnik dr. Tekavčič se je zahvaljeval, rekoč, da njegovo delovanje ni bilo tako obsežno, ker je bilo le redkokdaj potrebno, to pa je najboljši dokaz za častne razmere v naši zbornici. Tudi je omenjal, kako včasih poklic nanese, da se tovariši med seboj me razumejo in da zastopanje na-
sprotnih interesov zapusti večkrat sled medsebojne pikrosti. A to treba premagati in se zopet žediniti, da ostane pr* ugledu stanu kot takega.
Predsednik dr. Majaron je odklanjal preobilico priznanja, se srčno zahvaljevali za vse znake naklonjenosti, tako stanovskim tovarišem, kakor tudi predstaviteljem oblastev in korporacij. Med drugim je izrazil, da si za se ne želi drugega priznanja, kakor da bodo tovariši tudi potem, ko ne bo mogel več gledati spominskega prstana, rekli o njem, da je bil vsem dober tovariš. Zaključeval je s kratkim berilom, iz katerih raizlogov si je štel v veliko čast, predsedovati tudi začetkoma skromni zbornici V posebno veselje, da mu je bila udeležba zbornice v borbi, ki jo je vodilo za pravice slovenskega naroda organizirano, slovensko odvetništvo, in da je tako zbornica postala vredna razširjenja na novo Slo-. venijo, on <ja se Je prizadeval z značajnostjo in dobrohotno objektivnostjo služiti zbornici po načelih, ki naj bodo podlaga novemu odvetniškemu zakonu za vso državo. Sklenil je z željo, da naj bi1 v vseh razmerah veljal stari rimsko-cesarski izrek: »Advocatorum corpus dignitatum seminarium est«.
Govor dr. Kareia Triller-ja:
»Jubilejne slavnosti so v zadnjem času v Sloveniji na splošno nekoliko diskreditirane. To pa zaradi tega, ker se pogostoma v bolni nečimernosti obešajo na veliki zvon javnosti tudi najnepomembnejši rodbinski prazniki, tudi taki, čisto neznanih rodoljubov, ki nikdar niso imeli z našo narodno zgodovino in kulturo nikakšnih vidnih stikov. Ali se pa v smešnih superlativih in predčasno postavljajo na jubilejski prahger resnično zaslužni možje. Včasih nismo bili podvrženi tej slabosti. Exempli gratia omenjam, da nas je bilo ob petdesetletnici slovenskega velikana' dr. Ivana Tavčarja zbranih v najožjem prijateljskem krogu na njegovem visoškem dvorcu celih enajst, ob šestdesetletnici niti štirideset oseb. Naše'današnje slav-lje pa je zelena oaza v tej pusti peščeni stepi desetletnic delovanja v kakem pevskem društvu ali pa zgolj mehaničnih petdesetletnic čisto zasebnega in za kulturno zgodovino naroda absolutno nezanimivega' življenskega ve* getiranja. Danes slavimo resnični jubilej dela, prostovoljnega in nesebičnega, z efektivnimi osebnimi žrtvami zve-
zanega nepoklicnega), produktivnega in konstruktivnega kulturnega dela! Zategadelj je to spominsko slavlje navzlic odporu obeh slavljencev, vseskozi upravičeno. Izšla sta pač oba iz zdrave, stare šole dr. Tavčarjeve In vsled tega nikdlar nista bila vajena, da bi urbi et orbi razgla-ševala svoje narodno delo. — Naj nam torej oprostita ter blagohotno sprejmeta ta akt, ne morda le kolegljalne kurtoazije, temveč resnične in v polni meri zaslužene hvaležnosti.
Moja naloga je sedaj, da doprinesem za to upravičenost dokaz, ini ta na/loga ni težka. — Dr. Danilo Majaron je bil vse svoje življenje idealist. Če bi ne bil, bi danes ne slavil petindvajsetletnice, odkar deluje kot predsednik naše odvetniške zbornice. Ta častna funkcija je z i vsega spočetka in do danes absorbirala toliko njegovih duševnih sil, da je neizprosno In v izdatni meri moral zanemarjati svoj ožji honorirani poklic. Mnogostransko delovanje pri številnih pravnih reformalli,, predvsem pa 'boj za pravice odvetniškega stanu in — least not least — za enakopravnost slovenskega jezika, je zahtevalo vsikdar celega moža in ta mož je bil dr. Danilo Majaron. V zbornici sami, v stalni delegaciji avstrijskih odvetniških zbornic, v bivši Zvezi slovenskih odvetnikov, čije soustanovitelj je bil, povsod' in pri vsaki priliki. Zato mu je ostalo zvesto do danes in bo ostalo tudi naprej hvaležno zaupanje njegovih stanovskih tovarišev. — Ampak, če bi se omejili danes zgolj na omembo tega njegovega delovanja, potem bi iztrgali le mal del iz celote. To in vse nje-| govo javno delovanje je bilo predvsem v nerazdružljivl zvezi z zgodovino boja za slovensko univerzo oziroma pravno fakulteto. In zato je prav, da se njegovo slavje vrši v tej dvorani, zakaj1 tuj je vihtet svoje kopje za najvišjo kulturno institucijo slovensko že tedaj, ko je bila ta dvorana še ijorišče političnih bojev za osamosvojitev slovenskega naroda iti pod to streho išče svoje najljubše zatočišče tudi še dalnes, ko je srečno postala last Almae matris Labacensis.
Pravi jubilej tega našega odličnega kulturnega de-! lavca smo zamudili in petindvajsetletnica njegovega sta-! novskega predsedstva) nam mora biti le dobrodošel povod, da zamujelno popravimo. Pravi jubilej je praznoval v i	svoji duši tačas, ko se1 je uresničil ideal, kateremu Je
i'	bilo posvečeno vse njegovo mišljenje in stremljenje od
mladih dijaških let, ko je bila ustanovljena slovenska univerza Že akademik Danilo Majaron je propagiral to !	kronanje stare pravde slovenskega jezika in jedva sto*
'	pivšega v praktično življenje, ga vidimo že leta 1889.
I	medi soustanovitelji društva »Pravnika«, ki je imelo biti
1	s svojim glasilom nekaka avantgarda slovenske pravne
fakultete. Kot zvestemu sotrudniku fn dolgoletnemu re-I daktorju tega glasila, mu je društvo preteklo leto izkazalo na dostojen način čast in hvaležnost. V službi svoje zveizde-vodnice, slovenske univerze, postal je potem dr. Majaron še v koncipijentskiih letih aktiven žurnalist, čigar elegantni rapir bi mogel še danes biti v vzgled prave i	žurnalistične noblese. V istem smislu se je udejstvoval
1	tudi v občinskem svetu ljubljanskem ter je stopil na-
■	posled politično strankarsko areno. Toda za divji parti-
zanski boj je bila prerahla In prečustvena njegova dhša. In ko so mu ob prvem nastopu do vratu opljuvali njegovo belo togo, tedaj je z indignaclja v srcu zapustil torišče ta-kozvane visoke politike. Stoprav več let kasneje je prestopil vsaj prag kranjskega deželnega zbora: pa tudi tu ni bil nikdar strasten strankar rn prva ter poslednja naloga mu je bila, da bi tudi nasprotnike prepričal o potrebi združenja vseh sil v borbi za to, kar je bil njegov življenski ceterum censeo, za slovensko univerzo.
Upravičeno sem torej trdil, da je bil dr. Danilo Majaron vse svoje življenje Idealist, kakršnih vedno bolest-
neje pogrešamo. Idealist, ki je vsekd&r pripravljen za dosegljiv ideal žrtvovati vse, ki pa odklanja vsako borbo za nemogočim; idealist, ki je prost vsakega bolnega šovinizma in hlsterizma, ki nikdar ne izgubi Izpod nog realnih tal in ki se vsekdar zaveda, da je oral domače zemlje vreden več, kot kraljestvo v Utopiji! Čim bo konec takega idealizma, potem gospoda, bo bila tudi zadnja ura človeški dkiševni kulturi. To naj si dobro za* pomni naša mladina!
In ko končam ta poskus kratke psihoanalize našega prvega slavljenca, poskus, ki je sad najinega 401etnega prijateljstva, potem se nehote vprašujem: Kaj bi bil postal prijatelj in kolega Majaron, da bi ga bila očetova volja poslala mesto v šolo, v rokodelsko delavnico? — Kovač prav gotovo ne, zakaj težko in grobo orodje mu ni bilo nikdar simpatično. Do minucijoznosti izcizelirano delo je bilo vsekdar njegov ponos in njegovo veselje. Urar bi bil torej postal in dobre ure bi bil izdeloval! To spričuje poleg, njegovih drugih duševnih produktov tudi arhiv naše odvetniške zbornice, v katerem je založenih lepo število madi vse skrbno izdelanih in premišljenih pravnih mnenj in poročil izpod njegovega- peresa. To posvedočuje tudi glas, ki ga uživa forenzični govornik dr. MajJron. In naposled ter predvsem je njegovo delo marsikatero fino izpiljeno in izbrušeno kolesce v, tako točno delujočem kolesju slovenske pravne fakultete.
Ponos, kateri navdaja danes slovensko odvetništvo in ki nam je narekoval to skromno slavlje našega prvega: kolege, ima torej trdno in realno podlago. Saj je stoprav preteklo leto, kar je prejel nad vse sijajno izpričevalo svoje odličnost s tem, da ga je Udruženje pravnikov cele naše mlade države postavilo .na čelo tej mogočni organizaciji. Na univerzi pa zavzema velevažno in odlično mesto predsednika komisije za pravno-historični državni izpit.
K sklepu le še kratko, toda britko reminiscenco, na katero sem naletel ob rekapitulaciji dr. Majaronovega delovanja kot mladega predsednika naše odvetniške zbornice. Dne 16. marca 1901 je bil izvoljen-, a 16. julija istega leta se je vršil izlet društva »Pravhika« na Prosek, kjer je bil zbran pri tej priliki Cvet primorskih slovenskih pravnikov. In njim je nazdravljal mladi predsednik dr. Majaron, naglašujoč, da so oni s svojo neustrašeno borbenostjo priborili v Trstu slovenskemu' jeziku večjo veljavo, nego smo jo mogli doseči pri-naših višjih instancah Kranjci in Štajerci. Zategadel da bo po vsej priliki Trst dosegel največ zaslug, za slovensko pravno fakulteto. In danes . . .? Stisnimo zobe in ostanimo idealisti . . .!
In kaj naj sedaj porečem Tebi, prijatelj in kolega dr. Tekavčič. Zaman se nam hočeš skrivati pod trdo skorju filistrstva! Kdor Ti gleda v dušo vidi, da si tudi Ti mož istega kova, kakor naš predsednik, zakaj, Tvoja častna funkcija je zahtevala v dolgih petindvajsetih letih duševnih in materijalnih žrtev, katere ie zmogla le idealna ljubezen do stanu in do poklica. Vsekakor si visoko dvignil prapor ugleda in strogega izpolnjevanja težkih stanovskih dolžnosti odvetniškega stanu in zlasti v dobi splošne dlemoralizacije prvih povojnih let je bila Tvoja naloga v potrojenem delokrogu disciplinarnega sveta nad vse težka. A vzlic temu si'jo vzorno izvrševal vse do današnjega dne in naša trdna nada je, da še dolgo ne boš opešal. Poleg tega pa sta ti narekovala ljubezen do znanosti in vzorno umevanje narodnih dolžnosti, da si stavil na razpolago svoje bogato strokovno znanje mladi slovenski univerzi in justični upravi' kot nad vse marljiv eksaminator pri teoretičnih in praktičnih izpitih. Tako, gospoda, izgleda egoizem odličnega slovenskega odvetnika. Polna' srca odkritega in hvaležnega priznanja po-
, zdravljajo zategadelj danes tudi Tebe.
[• in s tem končam. Schiller pravi nekje, da človeško življenje pozna le dve poti. Prva vodi k uresničenju idc-!;• ala, druga — v smrt. Vidva, draga prijatelja in tovariša, 8ta izvolila prvo, ter sta tudi srečno dosegla svoj čili — Blagor Vama!«
};'i;V!'	Napitnica odvetnika dr. Lovrenčiča.
r" »Dr. Lovrenčič se je najprej spominjal besed predsednika viš. dež. sod. dir. Babnika, kako je pri slav-| nostnem zborovanju na univerzi povdarjal harmonijo med magistraturo in advokaturo. Oovornik Je dalje izvajal, da sta sodnik in odvetnik gotovo najjačjl kom-; ponenti prt tvorbi prava. Pravo živi, se Izipremlnja, izpopolnjuje, zato mora sodnik svojo sodbo prilagoditi so-cljalnim in ekonomskim prilikam. To težavno delo mu Y mora olajšati, odvetnik, opozarjajoč ga na vse pravne, socijalne in ekonomske momente'. Ne samo fizična moč,
,	tudi pravica je — sila in sicer sila duha. Čuvati pravico,
j	sta poklicana sodnik in odvetnik. Ovtdijeva zlata pra-
’	doba brez zakonai in brez sodnikov je nedosegljiv ideal.
Človeku je potreben zakon, zakonu sodnik, sodniku odvetnik. PokHc odvetnika zahteva subjektivnost, sodni-, kov poklic objektivnost, kar pa ne moti, da se borita oba ramo ob rami — za pravico. Odvetnik je najbolj , poklican ocenjevalec sodnikovega plodonosnega' delo-C vanJa Itn sname rad klobuk pred vestnim, temeljitim in preudarnim sodnikom. Naš državni aparat je zarjavel, j	toda povojnal rja kolesja pravosodja še ni dosegla in ga
,	tudi ne bo. Še so sodišča zatočllšča, kjer ne najde od-
j’	meva partizanstvo, sodniki pa možje, katerim je čistost
rok reobhoden atribut. K takemu sijaju pravosodja je pripomogla harmdnflla medi magistraturo in advokaturo, kateri napije govornik.« i
i ‘ ' Odgovor Predsednika vlš. dež. sod, dr. Babnlk-a.
Leda se najprvo zahvaljuje dr. Lovrenčiču za laskave besede, ki jih je spregovoril o slovenskih sodnikih in !'	ponavlja, da bo pravosodje povoljno le, če in dokler
i	delulejo sodniki In odvetniki harmonično. Sodniki po-
■	trebujejo pomoči odvetnikov, ker le njihovo sodelova-
nje Hm jamči, da se ni prezrlo nič, kar govori v prilog stranki. Sodnik Ima le nalogo: išči pravico po svojem ,	prepričanju in ne glej pri tem ne na desno, ne na levo!
j'	Odvetniku pa je dobrobit njegovega klijentai suprena
!ex, toda § 9 odvetn. reda ga spominja, da pri tem ni legibus solutus, omejuje ga stanovska etika. Sodnikove norme so absolutne, odvetnikove pa relativne. Ravnajo i se po razmerah tu zahtevah kMjentovih od primera do iprimera. To Je pogostoma prav kočljivo vprašanje: kaj I	smem? Kaj je zahteval vsak posamezni primer od od-
I	vetnika, tega' pač nikdo drugi kakor kolega-odvetnik ne
bo mogel presojati z vso potrebno točnostjo »n v tem le videti najvažnejši razlog za zahtevo po avtonomiji odvetnikov, po lastnem disciplinskem sodstvu, ki skrbi za red v lastnem stanu, ker čuva nad! moralo svojih , članov. Hvala bogu, odvetniki v Sloveniji vživajo avtonomijo po prt nas veljavnem odvetniškem redu in govornik jim želi, da si jo ohranijo tudi po novem odvetniškem redu, ki se obeta. Ravno tako pa jim želi tudi i drugo pravico, katere se sedaj vesele: svobodo in neodvisnost odvetniškega stanu od vsakega birokratskega vpliva. Le svobodni in neodlvisni odvetnik more uspešno varovati koristi svoje stranke pred vsakim oblast-vom in to želimo. Ne maramo, da bi napravili korak nazaj k odvetnikom, ki smejo vršiti svoj posel le, če jim da vlada stallum, minister pravde: pravico odveto-
Vanja. »Pravi zanesljivi pomočnik sodnikov pri Iskanju pravice „vskiikne govornik” bo le neodvisno to avtonomno odvetništvo in takemu napivam!« Temperamentno izgovorjena iskrena napitnica je našla naravno pri navzočih sodnikih in odvetnikih najprisrčnejši odmev. Jubilantoma je došlo tudi mnogo brzojavnih pozdravov to pismenih čestitk od stanovskih tovarišev, raznih korporacij in društev. Te čestitke so bile pri slavnosti prečitane in od prisotnih zborovalcev z glasnim odobravanjem in ploska* njem spremljane.
V	znak spoštovanih in simpatij izročil je podpredsednik dr. Žirovnik v Imenu stanovskih tovarišev jubilantoma častni darili in sicer dr. Majaronu briljamtni prstan, dr. Tekavčiču pa zlato uro.
Z ukazom Veličanstva kralja, izdanim 2 dneva za slavnostjo, t. j. dne 21. marca 1926, je bil ,odlikovan predsednik dr. Danilo Majaron z redom sv. Save II. vrste, zbornični pravdnik dr. Fran Tekavčič pa z redom sv. Save III. vrste.
•
V	prisrčnih čestitkah in v izrazih visokega spoštovanja do uglednih jubilantov tudi odlvetniški in notarski uradniki niso zaostali. V imenu našega stanu, je naše društvo g. dr. Trillerja kot referenta dnevnega reda naprosilo, da na dan jubilejne slavnosti sporoči jubilantoma naše čestitke. V znak osebnega spoštovanja odposlali smo g,, dr. Majaronu še posebej pismeno gratulacijo s prošnjo, da sprejme naše odkritosrčne želje, da še mnogo let načeluje Odvetniški zbornici.
Omenjamo, da g. jubilant vkljub številnim brzojavnim to pismenim čestitkam in vkljub temu, da je vsestransko zaposlen, vendar ni prezrl naših čestitk ter je z lastnoročnim dopisom z dne 4. aprila 1926 odposlal na naslov našega društva ta-le uvaževanjh) vreden odgovor:
»Oprostite, prosim, da še-le sedaj, ko je popustila moja dolgotrajna bolezen, rešujem med drugim tudi Vašo velecenjeno čestitko za moj predsedniški jubilej.
Zagotavljam Vam, da sem jo sprejel z velikim veseljem, in se Vam za njo zahvaljujem prav od srca. Smatram jo ob enem za izraz družinskega čuta, ki veže Vaše ugledno društvo kot prezentanco našega uradnl-štva z našo odvetniško komoro.
Vašemu društvu, kakor opazujem, ne gire samo za zastopanje gmotnih interesov, marveč tudi za častnost in stanovsko zavest uradništva, ki naj pomaga našemu odvetništvu do uglednega izvrševanja njegovih poklicnih dolžnosti. To je tisto, kar more le blagodejno vplivati na razmerje med odvetnikom in njegovim uradnikom ter tudi pripomoči' k zadovoljitvi Vaših upravičenih želj. Želim iskreno, da bi vladale v našem stanu najboljše Razmere tudi glede na pomožno uradništvo in da bi v tej smeri limelo Vaše ugledno in delavno dlruštvo čim večjih uspehov.
Odličnim spoštovanjem uglednemu društvu udanl
dr. D. Majaron, 1. r.«
Zahvaljujoč se g. dr. Majaronu za iskrene besede, pov-darjamo naše veselje, da predstavnik Odvetniške zbornice v veliki meri obrača ipažinjo na ipokret odvetniškega uradništva. Odkar smo z novelo iz leta 1914. ožje navezani na Odvetniško zbornico, ki mm izdaja legitimacije za sodno zastopstvo v smislu § 31 c. p. r. ter vodi tozadevno evidenco nad upravičenci teh legitimacij, zbližali sny> se zastopnici gg. šefov in uradništva. Mi želimo, da bi tudi v bodoče našli pri Odvetniški zbornici pravo umevanje za našo stvar, da bi naš stan skoraj tudi formelno dosegel lastno zbornico .odvetniških uradnikov. Na podlagi uzakonjene korporacije za naš stam zamogl® bi vršiti obe zakoniti predstavnici odvetništva in njegovega uradništva na legalni podlagi potrebno nadzorovalno in organizatorično delo v dosego vsestranske*
ga stanovskega ugleda, v okrepitev obeh stanov in v procvit odvetniških pisarn.
Odvetniški zbornici čestitamo na redkem jubileju. Obema gg. jubilantoma pa ponavljamo naše čestitke, zagotavljajoč jima naše spoštovanje ter jima kličemo: Adi multos annosi
Društvo odvetniških In notarskih uradnikov v Mariboru. Štefan Medved	Dragutin Gilčvert	Franjo Moikon
tajnik.	predsednik.	blagajnik.
Naše organizacije in brezposelne podpore
Dragotin Gilčvert.
Ob Vrbskem jezeru, dne 11. VIII. 1926.
Danes sem iprejel tu sem vabilo na drugo sejo skupščine Delavske zbornice za Slovenijo, ki se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta 1926 ob 8. uri v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim redom:
1.	Odobritev zapisnika zadnje seje.
2.	Poročilo predsednika.
3.	Poročilo tajnika.	j
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo finančne kontrole.	,
6.	Proračun	za leto 1926/27.
7.	Odobritev	pravilnika za brezposelne	podpore.
8.	Odobritev	pravilnika kulturno-prosvetnega	odbora.
9.	Akcija zbornice za delavske pomožne blagajnei
10.	Samostojni predlogi.
Treba bode torej dopust prekiniti ter se odpeljati iz Celovca v belo Ljubljanoi. Ako bodo zadnji nalivi še trajali, bode to lažje storiti, kakor v solnčnih dnevih, ko se je težko ločiti od prijetnih kopelji v Vrbskem jezeru in ko vabijo človeka številni sprehodi po divni celovški kotlini ter mične ture v bližnje in daljne planine s krasnimi razgledi na naravne lepote slikovite Koroške.
Izčrpno poročilo »Začasne delavske zbornice za Slovenijo« za leta 1922. do 1925., tiskano v lični brošuri na 128 straneh, nas je na lanski skupščini dne 4. oktobra 1925, v vseh podrobnostih seznanilo z delovanjem Začasne delavske zbornice. Razpredeljeno je to poročilo na 5 glavnih delov in sicer 1. gospodarski pregled, 2. položaj delavstva, 3. socl-jalna politika, 4. poslovno in računsko poročilo, 5. pravila in pravilniki Delavske zbornice s zborničnim poslovnikom, s pravili Osrednjega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu in seznam strokovnih organizacij, registrovanih pri D. Z. za Slovenijo.
Strokovne organizacije in delegati D. Z. bodo imeli široko polje, da na predavanjih ali potom stanovskih glasil seznanijo svoje članstvo z obsežno in zanimivo snovjo ter objasnijo nadaljne smernice, koje sl je uprava D. Z. začrtala za bodoče delovanje.
Delavske zbornice so še mlade korporacije, sad dolgoletnega neumornega 'delovanja strokovnih organizacij in pridobitev onih neustrašenih ih požrtvovalnih \prganizatorjev, ki so bili naši predhodniki ter oni; pionirji, ki so našemu sloju polagali prve temelje, na katerih se sedaj gradi Eminenten pomen (Delavskih zbqrnid za vsestransko povzdigo gmotnega in duševnega položaja nameščenstva in delavstva naj bi uvidel vsak poedinec ter pomagal z aktivnim sodelovanjem, potom strokovnih organizacij na skupnem programu, da z združenimi močmi razvijemo in utrdimo to našo Institucijo v mogočno vrhovno zaščitnico naših skupnih interesov.
Da bodemo uporabni delavci pri te] gradbi, moramo biti predvsem organizirani v lastnih stanovskih društvih. Tu Je
prva prilika, da se zainteresiramo za organizatoriČno delo-
vanje. Potom teh društev zadobimo vpogled v delovanje drugih močnejših strokovnih organizacij In s pristopom v »Zveze1« zamoremo uspešno sodelovati pri vrhovnem vod* stvu skupnih organizacij ter od tam pričakovati moralnih podpor in slednjič tudi materijelnih koristi." Predvsem pa ne smemo pozabiti na lastno silo. Da bodemo vsestransko produktivni in zlasti v lastnem poklicu jaki in uporabni, ohraniti si moramo zdravo telo.
Mens sana in corpore sano! To je bogastvo ročnega In duševnega delavstva. Pazimo torej, da bode naš »edini kapital« na vseh poljih že v mladosti obrestonosen, potem zamoremo pričakovati, da bodemo imeli tudi za slučaj obne-moglostl in v starosti koristi od našega delovanja.
Nameščenec in delavec stavljata svojo telesno In duševno moč v službo delodajalcu za nagrado. To Je oni »ner-vus rerum«, okrog katerega se vrti nebroj vprašanj. Da bode nagrada za delo čim večja, moramo utrditi predvsem strokovno znanje v lastnem poklicu. Dobro kvalificiran nameščenec odn. delavec, bode hotč ali nehotč upoštevan od delodajalca tudi takrat, kadar se bori za zboljšanje lastnega položaja in kadar priskoči na pomoč onim tovarišem, ki žive v slabših razmerah ter silijo k izboljšanju. Tudi tu naj Velja Horac-ijev izrek: »Nil sine magno vita tabore dedit morta-Hbus. (Življenje ni dalo smrtnikom ničesar brez velikega truda.)
Tozadevno je za nas vse poučen uvod lanskega poročila Delavske zbornice, ki tako-le izvaja:
»Za delavce in nameščence je višina njihovih plač glavno gospodarsko vprašanje. A nobeno vprašanje se nc da reševati popolnoma ločeno od svoje okolice,
Za to daje že leta 1862., ob prvih pojavih modernega delavskega gibanja, sloviti gospodarski učenjak A. Rodber-tus delavcem in nameščencem ta-le nasvet:
Računajte s tem, da so odvisne Vaše plače od tega, kar Vam družba more dati. In da je odvisna svota tega, kar Vam družba more dati od Vašega dela.
Ce imate to pred očmi, zahtevajte, da se določijo za Vas in Vaše rodbine letni dohodki, ki bodo odgovarjali Vašim gmotnim, duševnim in moralnim potrebam. Primerjajte svoje življenske potrebščine z življenskimi potrebščinami svojih sodržavljanov!
Ta nasvet bi mogel biti še danes kažipot v mezdni politiki. Da pa se more delodajalec in zaupnik po njem res ravnati, si mora dobiti vpogled v gospodarstvo obrata, v katerem dela. Še več! Imeti mora pregled čez gospodarstvo celega svojega okrožja. Zakaj posamezni gospodarski obrati so ozko zvezani z gospodarstvom, ki jih obdaja. V tem leži važen predpogoj za pravilno mezdno politiko.«
Da se povrnem k dnevnemu redu predstoječe skupščine D. Z., seznanim naše članstvo predvsem s sestavo Delavske zbornice.
Delavska zbornfca sestoji iz 50 članov, izvoljenih od splošne skupine in Iz 10 članov, izvoljenih od skupine privatnih nameščencev, skupaj torej iz 60 članov.
1.	Klub Strokovne komisije z 29 člani, predsednik gospod Franc Svetek.
2.	Krščansko-socialnl klub s 17 člani, predsednik gosp. Franc Terseglav.
3.	Narodni klub z 11 člani, predsednik g. dr. Joža Bohinjec.
4.	Socialdemokratična skupina z 2 članoma.
5.	Zastopnik organizacije privatnih nameščencev (1 član).
V upravnem odboru Delavske zbornice so: gg. Melhl-or Čobal, Rado čelesnlk, Rudolf Juvan, Ivan Gajšek, Joža Golmajer, dr. Anton Milavec, Ivan Makuc, Alojz Sede), Ivan Silvester, Franc Svetek, Valentin Urbančič in Ulrih Vospernik.
. 'V finančni.' kontroli zbornice so: gg. Josip Ošlak, Alojz Leskovšek in, Franc Orehek.
Predsedstvo tvorijo gg. predsednik Melhior Čobal, podpredsednik ; Alojz Sedej, blagajnik Rado Čelesnik in tajnik Filip Uratnik.
■ iV sedanji upravni, odbor je odposlala Zveza društev pri-valtrtih nameščencev zvezinega predsednika tov. Valentina Urbančiča. Začasna D. z. je bila v tem pogledu tako krivično sestavljena, da je delavska večina nameščence majori-zirala, ter vkljub glasnim protestom in proti jasnim zakonitim določilom trdovratno odrekala privatnim nameščencem vsakršno. zastopstvo v prejšnjem upravnem odboru.
Z volitvami ,so se ustvarile v tem pogledu bolj zadovoljive razmere in ker je tudi zbornični predsednik g. Mel-hljor, Čobal izvoljen na listi zasebnih nameščencev, zamore-oio računati na to, da bodo interesi našega stanu v upraivi D. Z. povoljno varovani.
, Ob t(fj priliki omenim, da sem se tudi jaz začudil, da ligurira v sestavi D. Z. kot nekak peti klub »Zastopnik organizacije privatnih nameščencev«. Ta »klub« šteje le 1 člana. V avstrijskem parlamentu so se imenovali poslanci, ki so bili osamljeni, ker poedinec pač ne more tvoriti kluba, »divjaki«. Kdo je v predležečem slučaju pod točko 5 oni skrivnostni zastopnik jorgainizacije privatnih nameščencev, večina zavarovancev D. Z. in tudi širša javnost zna. Nepoučen) bi. lalhko vsakega izmed nas izvoljenih 10 članov smatral kot tega zastopnika priv. nameščencev. Radi tega se mi ne dozdeva srečno izbrani naslov, ki ga nosi pod točko 5 navedena sestava D. z. Povzroča lahko pri nepoučenih članih zmoto, da bi kđo mislil, da je edino ta zastopnik V sestavi D. z. izbran izrecno za priv. nameščence ali pa, da Je isti politično neopredeljen. Temu pa ni tako. Vsakdo izmed nas izvoljenih 10 članov iz skupine priv. nameščencev je zastopnik tega sloja. Izmed 10 članov jih je 9 porazdeljenih v od 1.—3. imenovanih klubih. Da tudi ad 5. navedeni zastopnik ni opredeljen, je lahko sklepati iz dejstva, da je isti pri ustanovni skupščini glasoval s klubom Strokovne komisije proti Krščansko-socijalnemu klubu ter proti našemu Narodnemu klubu in je s tem pripomogel do socialistične večine v zbornici. Vsled tega mi je nepojmljivo, da v sestavi zbornice figurira še posebej ad 5. zastopnik za nameščence posebej, ker spada ta član vendar k svojim ljudem, t. j. v klub Strokovne komisije in bi torej D. z. pravilno tvorili le 3 klubi in 1 skupina. Sicer se pa bode mogoče ta točka na predstoječi skupščini obravnavala. Potrebno bi to bilo, da bodemo vsi na jasnem.
Kakor se je svojčas sklenilo, je dobil Maribor ekspozituro D. z. Ta ekspozitura baje posluje že od leta 1924. Širši javnosti je prav malo znano o tozadevnem delovanju v Mariboru. Niti vsi delegati D. z., izvoljeni po mariborski oblav-stk niso tozadevno podrobneje informirani. V letošnjem proračunu je za tozadevno poverjeništvo namenjen znesek 61.000 dinarjev; Vodstvu mariborske ekspoziture Delavske zbornice pa naj se imenuje sosvet izmed mariborskih delegatov, da bode s tem dana prilika^ da zamorejo isti od časa do časa jzveščati člane po vsej v mariborski oblasti nahajajočih se stanovskih organizacijah, da pridemo bolj po ceni do izveščauja o delovanju zborničnega aparata.
Da se poskrbi tudi za izobrazbo delavca in nameščenca s ; prosvetnim delom, ustanovila je D. z. poseben kulturno-pirosvetni odsek, katerega tvorijo gg, dr. Milavec, Kordin, " dr. Bohinjec, Rudolf Juvan, prosvetni referent D. z. Ciril Štrukelj, tajnik D. z. Filip Uratnik, nadalje Čelesnik in znani kulturni delavec, odvetnik dr. Henrik Tuma v Ljubljani. O pravilniku kulturno-prosvetnega odbora bode razpravljala • predstoječa skupščina.
. *
Težek položaj brezposelnih so delegati vseh klubov že ,.Uri prejšnjih skupščinskih sejali od vseh strani razmotrivali
ter so bili v tem složni, da je treba temu problemu posvetiti posebno pažnjo. Letošnje poročilo D. z. se s tem vprašanjem obširno bavl.
Ker se je brezposelnost v zadnjem času pričela širiti tudi v vrstah odvetniškega in notarskega uradništva in je to leto bilo naše društvo prvič deležno brezposelne podpore, katero je D. z. izplačala organizacijam preko predstavnikov v zbornici zastopanih klubov v razdelitev med Zveze, ki stoje za njimi, bodem to vprašanje na tem mestu obširneje razmotri-val. Poročilo pravi:
Skrb za brezposelne.
Predvojna statistika za bivšo Kranjsko je izkazovala 1% brezposelnih, pri čemur prevžitkarji in rentniki niso bili všteti, temveč tisti, ki niso imeli rednega posla v svoji stroki.
Za prehrano tega števila ljudi bi bilo treba 2.3 milijona zlatih kron, ali najmanj 23 milijonov dinarjev. Po vojni se je število brezposelnih seve povečalo.
Iz tega se vidi, dai z enostavnim podpiranjem problem brezposelnosti vsaj z našimi1 sredstvi ni rešljiv. Treba je predvsem izpopolniti organizacijo delovnega trga, iskati delovnih prilik. V to se mora porabiti glavni del nabranega, za brezposelne namenjenega denarja; denarne podpore pa morajo ostati omejene za slučaje največje sile.
Pri nas se pobira pri bolniških blagajnah prispevek za Borzo dela, ki je od 1. avgusta t. 1. enak prispevku za Delavsko zbornico. Vsako leto se nabere v ta namen v področju naše zbornice nad 1,500.000 Din. Ta denar pa je ostal neizrabljiv.
Tudi v času najtežje krize, kakor jo sedaj preživljamo, se ni mogel uporabiti in sicer ne za organizacijo dela, ne za podpore. Kdor zahteva rešitev vprašanja podpiranja brezposelnih iz denarja D. z., mora prvič predvsem vedeti, da so zneski, ki jih more zbornica za to nameniti, le kaplja v morje, drugič, da je tu institucija Borza dela, ki pobira prispevke za ta namen v tisti višini, kakor so celokupni prispevki Delavske zbornice.
Prvo, kar se mora od D. z. zahtevati v interesu brezposelnih je, da podvojijo svoje podpore v tej smeri, da se: prispevki, ki se pobirajo za Borzo dela, za svoj namen tudi vporabijo.
Tozadevno je naša zbornica skupno z drugimi zbornicami in centralnim sekretariatom v preteklosti vse storila in bo v bodočnosti svoje napore v tej smeri podvojila.
Ako bodo ti napori zaman, se bo postavila na čelo gibanja, da se prispevki za Borzo dela sploh odpravijo, ker ne gre, da se pobirajo, a ne vporabljajo ne za organizacijo dela, ne za podpore, nasprotno, da je prišlo tako daleč, da morajo vzdrževati Delavske zbornice celo že obstoječe Borze dela in vršiti naloge, ki bi jih morale predvsem te.
Naša zbornica je storila za omiljenje brezposelnosti v rudarskih revirjih vse mogoče. Za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti je sklenila prispevati do najvišjega zneska 47.000 Din. Vkljub temu je v proračunu določila, da bo pod gotovimi pogoji brezposelne v najnujnejših slučajih tudi direktno podprla.
S svojimi nezadostnimi sredstvi si je morala staviti pri tem le omejene naloge. Sklenila je uporabljati svojo kvoto za podpiranje brezposelnih tako, da pridoda posebno doklado k brezposelnim podporam, ki jih izplačujejo registrirane organizacije brezposelnim.
S tem je zasledovala dva namena:
Prvič je hotela vplivati na strokovne organizacije, da bodo skrb za brezposelne izpopolnile, neorganizirane nameščence in delavce pa, da se oklenejo organizacij.
Na drugi strani pa je hotela vporablti kontrolo strokovnih organizacij, ki svoje članstvo poznajo in dosečf, da se izrabijo te podpore le za podpiranje najpotrebnejših.
Na brezposelnih podiporah je izplačala D. z. v prvi polovici tega leta 150.000 Din. Te podpore so se razdelile na vse registrirane strokovne zveze, od katerih pa se je zahteval natančno specificiran obračun o vporabi. Samoobsebi umevno je, da mpra vpoštevati institucija, v katero prispeva vse delavstvo, pri tem tudi vse delavske organizacije.
Poseben odsek zbornice, v katerem so bili zastopani vsi klubi, je izdelal nov pravilnik, ipo katerem se bo v bodoče pri razdeljevanju brezposelnih ipodlpor postopalo. Načela bodo ostala pri tem dosedanja. Predvsem je treba obdržati pred očmi:
1.	Da Delavska zbornica ni društvo, ki bi delilo predvsem podpore za brezposelne, temveč razredna predstavnica delavstva in nameščencev v vseh njegovih težnjah.
2.	Da brezposelne podpore niso za nikogar sredstvo za posebno pridobivanje političnih prijateljev, in da mora biti prav posebno Izključena vsaka misel pri instituciji, kakor je Delavska zbornica.
3.	Da je pri podpori, ki je, kakor kaplja v morje, nemogoče podpreti vse, ki so potrebni in da vstvarjajo take podpore prej nasprotnike, kakor prijatelje.
Uvidevni zaupniki, ki so zasledovali delo Zbornice o priliki krize v naših rudnikih, ob ustanovitvi tovarne v Mostah, ki vpoštevajo naše podpore in denarne žrtve za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti, ki si bodo ipredočili, da je pri dovoljenih kreditih od 710.000 Din za prvo polletje, od katerega je bilo treba poslati 110.000 Din še za centralno tajništvo D, z. v Beograd, tako, da je nam ostalo le 600.000 dinarjev razpoložljivega denarja, vporabila 150.000 Din, torej Četrtino za neposredno podpiranje brezposelnih, pa bodo morali priznati, da zbornica ne zasluži očitkov, da se ni brigala za brezposelnost.
Način izplačevanja brezposelnih podpor potom strokovnih organizacij in Zvez registriranih pri D. z., moramo le pozdravljati. Stvar posameznih organizacj pa bode, da si /izvolijo delavne in sposobne predsednike in pošljejo kot delegate v Zvezo in Delavsko zbornico le take voditelje, ki bodo nesebično in pravično sodelovali pri razdelitvi podpor.
Tudi naj služi ta akcija v svarilo vsem onim brezbrlž-nežem, ki v brezdelju »dolce far niente« gledajo od daleč na delovanje svojih organiziranih tovarišev ter so v ugodnem trenutku dosedaj še vodno želi izvojevane uspehe, ne da bi bili k temu kakorkoli prispevali.
V razmišljevamje pa naj služi tudi onim delodajalcem, ki svoje delojemalce od organizacij odvračajo, ker se bodo slednjim vendar enkrat oči odprle, da taki šefi niso njih resnični prijatelji, ker jim s tem že sedaj škodujejo pri prikrajšanju podpor in jim otežkočajo njih položaj zlasti za bodoče, ko bodo sami iskali služb in podpor, pa jih pri stanovskih organizacijah niti pri Zvezah kot neorganizirane! ne bodo mogli najti, ker po pravilniku o brezposelnih in potnih podporah te korporacije neorganizirancem teh Ugodnosti nuditi ne morejo.
Sklepam z odobravanjem onih izvajanj pisarnovodje D. z. tov. Josipa Kopača na mariborskem protestnem shodu dne
6.	maja 1926, ko je isti kot delegat naglašal, da zamorejo le organizirani delavci in nameščenci pričakovati polnega upoštevanja od strani strokovnih organizacij, Zvez in Delavske zbornice.
Pokojninsko zavarovanje
Predlog delegata Dragotina G 1 1 č v e r t
tičoč se spremembe plačilnih razredov, odnosno povišanja zavarovanja ter znižanja prispevkov.
S 1. julijem 1926 je stopila v moč naredba g. ministra za socijalno politiko z dne 11. maja 1926, s katero so nekoliko spremenjeni plačilni razredi in določene nove premije.
S tem je sicer storjen korak naprej in pomeni to zboljšanje načina dosedanjega zavarovanja. Vendar pa ta naredba ne more zadovoljiti članov Pokojninskega zavoda, ne onih iz vrst službodajalcev, še manj pa nameščencev.
Na lanskem občnem zboru dne 25. julija 1925 bil je soglasno odobren predlog za stpremembo plačilnih razredov, katerega je načelstvo predložilo v odobritev občnemu zboru in gosp. ministru za' socijalno politiko.
Ta predlog se je odlikoval s tem, da je skrčil število plačilnih razredov od I. na VII. in da je omogočil bolje plačanim nameščencem s povišanjem zavarovanja do višje rente; na drugi strani pa so bili z navedeno porazdelbo po VII. plačilnih razredih znižani prispevki za manj plačane nameščence.	;
Po tem predlogu bi znašala najvišja starostna renta (s plačo nad 34.801) ipo 40 letih .... 30.294 Din letno, po sedaj veljavni naredbi s plačo nad 38.401 Din pa le ......................... 18.000 Din
torej letno za ........................... 12.294 Din manj
kot predlagano.
Ugodnosti za zavarovance, ne da bi bili pri tem službo-dajalci preveč prizadeti, je možno razbrati iz primerjanja nove naredbe z načrtom, kakor je bil sprejet na lanskem ob* čnem zboru. — Številke v oklepajih predpisuje nova na-redba, številke brez oklepaja vsebuje zavodov načrt.
Po tem načrtu bi bil nameščenec n. pr. z mesečno plačo 1000 Din ali letnih 12000 Din zavarovan v III. (V.) razredu za letne prejemke 9000 Din (ipo naredbi za 10.800), bi plačal premij 90 Din (108), dobil po 60 mesecih 3510 Din (2160) po 120 mesecih 4320 Din (3240) in po 40 letih 10.098 Din (po naredbi le 8100 Din).
S plačo 2000 Din ali letno 24.000 Din bi bil zavarovan v V. (IX.) razredu, za letne prejemke 18.000 Din (18.000 Din) bi plačal premij 180 (180), dbbil po 60 mesecih 7020 Din (3600), po 120 mesecih 8640 Din (5400) in po 40 letih 20.196 dinarjev (sedaj le 13.500 Din).
S plačo 3000 Din ali letno 36.000 Din bi bil zavarovan že v najvišjem razredu VII. (X.) za letne prejemke 27.000 Din 21.000 Dim), plačal premije 270 (210) dobil po 60 mesecih 10.530 Din (4200) po 120 mesecih 12.690 (6300) in po 40 letih 30.294 Din (po sedanjem le 15.750 Din) itd. itd.
Tačasna ministrska naredbal določa tudi mnogo nižje stopnjevalne zneske po 120 mesecih letno naprej, kakor jih je predvideval zavodov načrt.
Iz primerjave zavodovega načrta ter ministrijalne naredbe je razvidno, d'a je načrt predvideval višje premije le za bolje plačane nameščence In nižje premije za manj plačane.
Vkljub temu pa iznašajo po načrtu rente tudi za nižje razrede višje rentne zneske, nego po tačas veljavni naredbi, (dasi se po slednji tudi v nižjih razredih plačuje višje premije, kakor je bilo po načrtu nameravano).
Ne glede na vse te ugodnosti, katere je vseboval načrt, pa je tudi pravično, da se omogoči višje zavarovanje onim bolje plačanim nameščencem, ki višje premije tudi ložje pla/-čujejo, nego oni zavarovanci z nizkimi plačami. Bolje plačani nameščenci itnajo navadno vodilna in odgovorna mesta po pisarnah in obratih. Tudi so navadno že v »letih« in jim je na kakoršenkoli način treba omogočiti, da pojdejo po doseženi starostni dobi' v pokoj iz najvišjega razreda, ker vsled nezadostnega dosedanjega zavarovanja ali sploh desetletnega ukinjenja istega (za dobo 1909 do 1919), v očiglej nizkih predvojnih premij in premalo učinkujoče valorizacije predvojnih premij, ne morejo nikdar doseči pri današnjem zavarovanju onih ugodnosti, katere pričakujejo mlajši zavarovanci, ki bodo prejemali po 40 letih (morda tudi po 35 ali le 30) ono najvišjo starostno rento, katero načrt predvideva,
Slabše plačani nameščenci so navadno tudi praktikantje in pomožno uredništvo po raznih pisarnah in obratih. Ti začetniki bodo delj časa plačevali premije kot starejši in sicer najprvo nižje, potem vedno višje zneske in bodo po kakovosti kvalifikacije, pridnosti in dosegi boljše plaiče, stopnje-vaje uvrščeni v višje plačilne razrede ter konečno deležni vseh onih ugodnosti, ki jih nudijo višji razredi.
Ker bi po načrtu znašal celokupni povišek na premijah mije, kakor v naredbi, ni to v prid samo nameščencem, temveč tudi službodajalcem. V mnogih pisarnah in obratih so nastavljene po večini mlade moči z nizkimi plačami. Tu pride načrt pri delodajalcih in nameščencih učinkovito do veljave.
To velja tudi za advokaturo in notarijat, kjer so starejši bolje plačani uradniki vedno redkejši, pisarne pa se čim bolj polnijo z mladimi močmi (po večini ženske moči), ki vsled mladosti in premale verziranostl ne dobivajo baš visokih plač. Mnoge potem, ko so se izvežbale, prestopijo v druge stroke ali se pa poročijo in potem zahtevajo povrnitev plačanih premij ali pa jim pritiče zakonital odpravnina. Iz teh razlogov^ iste tudi glede rent in pokojnin ne pridejo vedno celotno v upoštev ter so za take slučaje v nave« denem načrtu predvidene nizke premije res na mestu.
Ker bi po načrtu zanašal celokupni povišek na premijah — ob razmerju zavarovancev iz leta 1924 — mesečno le 52.735 Din (od kojih odpade na službodajalce 31.479 Din in na nemeščence 21.256 Din), bi ta povišek bil za obe stranki sprejemljiv; načrt pa bi izdatno izboljšal način zavarovanja in bi služil našemu stremljenju.
Predlagam torej, da se to vprašanje še enkrat obravnava na letošnjem občnem zboru ter postavi kot posebna točka na dnevni red
Prosim, da se osnutek načrta glede sprememb plačilnih razredov v obliki, kakor se glasi v tiskanem poročilu lanskega občnega zbora, v celem obsegu še enkrat odobri ter zadeva odkaže komisiji za zakon in statut, ki naj načrt po potrebi še izboljša ter nato istega načelstvo vnovič predloži gospodu ministru za socijalno politiko, kateri je naprošen, da predlogu Pokojninskega zavoda v celoti ugodi ter izda novo tozadevno naredbo.
* ! ZAPISNIK
IV. rednega občnega zbora Pokojniskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo, dne 4. julija 1926 ob 8, uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata.
Navzoči:
Gg. Predsednik dvorni svetnik Vedernjak, delegatje službodajalci:	Dr. Roman Ravnihar, dr. Mirko
Božič, Ivan Elsner, dr. Josip Beroš, Janko Lesničar, Ivan Jelačin ml., Rudolf Stcrmeckl, Andrej Šarabon, Ivan Av-senek, Jerko Spavouti, ing. Josip Boncelj, Alojzij Križnič, ing. Milan Šuklje, Fran Bonač, Fran Golob, Mr. Ph. Rihard Sušnik, dr. Josip Jerič, dr. Adoli Golia in dr. Andrej Kuhar.
Delegatje nameščenci: gg. Dominik Lušin, Vekosl. Vrtovec, Franc Ženko Donadlni, Janko Zorko, Peter Bergant, Valentin Urbančič, Albert Seintz, Avgust Berclcri, Tone Javornik, Franjo Stepišnik, Franjo Lavrini, Lovro Kuhar, Valter Lavrenčič, Etbin Bežek, Alfonz De Berkovlč - Gellč, Hubert Pelikan, Bogomir Christof, Gustav Pitterle, Ferdinand Palme, Dragotin Gilčvert, Franc Jarh, Franc Skobi, Janko Bukovec, Gojko Stojkovič.
Zastopnik velikega župana g. dr. France Goršič, šef oddelka za socijalno politiko.
Direktor g. dr. Sagadin, poddirektor dr. Vrančlč in odgovorni zavarovalni tehnik Šautič.
G. predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče, zlasti g. drja Goršiča kot zastopnika g. velikega župana, ugotovi, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je sklepčen,
imenuje za zapisnikarja g. drja Vrančiča in za verifikatorja zapisnika gg. Jelačina in Bukovca, poroča o številu sej načelstva, odborov in komisij in naznani, da je poklical na občni zbor tri nove delegate, ker so odložili svoje mandate gg. Evgen Lovšin, delegat nameščencev iz Ledhiice (denarni zavodi) in Stanko Palouc, ter Julij Zellner, delegata nameščencev in II. edinice (trgovina m špedicija) in so postali po vrstnem redu volitev delegatje gg. Dominik Lušin, Tone Javornik in Šime Raunig.
II.
Gospod predsednik prečita poročili revizijske komisije načelstva in revizorjev občnega zbora za preizkušnjo računskega zaključka, ki se vzameta na znanje.
III.
Na vprašanje gospoda predsednika, ali naj se letno poročilo prečita, se soglasno sklene, da ga ni treba prečitati, ker so ga vsi delegatje itak prejeli že več dni pred občnim zborom.
Nato povzame gospod predsednik glavno vsebino posa» meznih poglavij letnega poročila, ki jih izpopolni še z natančnejšimi podatki. Poroča, da je prejel pravočasno dne 26. junija 1926 predlog delegata gospoda Gilčverta z dne 24. junija 1926, v katerem se ta zavzema za novelo plačnih razredov v prvotni obliki, kakor je bila predložena gospodu ministru prvikrat in kakor je tiskana v lanskem letnem poročilu, ter za primerno zavarovanje bolje plačanih nameščencev. Gospod predsednik pojasnjuje, da je medtem vsak delegat že prejel letno poročilo, v katerem so zakonitim rentam po noveli prištete tudi že redne draginjske doklade, tako, da ni več tolika razlika med prvotnim načrtom plačnih razredov in med sedanjo novelo; v ostalem pa predlaga, naj se predlog g. Gilčverta odstopi komisiji za izdelavo novega zakona in Statuta. — Soglasno sprejeto.
Gospod predsednik predlaga, naj občni zbor predloženo letno poročilo načelstva odobri, podeli načelstvu odvezo in sklene, da prebitek Din 51.796.78 razdeli tako, kakor je pred1-lagano na strani 13 tiskanega letnega poročila. — Soglasno sprejeto.
IV.
Glede poročila komisije za izdelavo novega zakona In štatuta, opozarja g. predsednik na prvih 7 strani tiskanega letnega poročila, katerim je bil že preje dodal nekoliko pojasnil.
V.
Ker sta člana načelstva g. Julij Zellner in njegov namestnik g. Stanko Palouc odstopila, se izvoli na predlog g. Vrtovca od nameščencev soglasno za člana načelstva g. Avgust Borcieri in za namestnika g. Tone Javornik.
VI.
Gospod predsednik poroča, da je načelstvo razpravljalo o nakupu enega stavblšča v Ljubljani ter enega stavblšča v Splitu. Na teh stavbiščih se naj postopoma, kakor bo imel zavod1 razpoložljiva sredstva, zgradi 1 stanovanjska hiša v Ljubljani in 1 v Splitu. V splitski hiši- se naj nastani tudi naša poslovalnica. Načelstvo predlaga občnemu zboru:
1.	da odobri predkupno pogodbo, ki jo je zavod sklenil z Jadransko podunavsko banko glede parcel št. 173/7 in 173/8, d. o. Št. petersko predmestje I. v Ljubljani, v izmeri 1216 m2 na vogalu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice;
2.	da pooblasti načelstvo, da se pogodi s konzorcijem »Ljubljanskega dvora« glede nakupa sosedne parcele št. 17310 v izmeri 1165 m-2;
3.	da pooblasti načelstvo, da kupi v Splitu stavbišče in sicer od g. Duje Deliča parcelo VI. št. 9068 d. o. mesto Split: če bi sedanji lastnik ne hotel prodati te posamezne
parcele ali če bi se ne dosegla primerna cena, naj načelstvo kupi parcelo III. Gradske štedionice ob Bihački ulici; če bi tudi ta nakup ne' mogel zaključiti', naj načelstvo kupi kako drugo primerno stavbišče.
G. Stermecki priporoča, da se pri nalaganju imovine v nepremičnine pazi na potrebno rentabilnost. Če hoče imeti zavod nepremičnine, potem naj vpošteva tudi Celje.
G. ing. Šuklje poda pojasnila) gledte naložbe imovtne v nepremičnine. Istina je, da se denair, ki je naložen v nepremičnine, ne obrestuje tako visoko, kakor je dosegljivo pri drugih načinih naložbe. Uprava zavoda postopa z vso previdnostjo in je naložila dobro petino imovine v nepremičnine, ki se sicer še dosti ugodno rentirajo. Tudi v bodoče bo načelstvo tako postopalo in le razmerno manjši del, imovine naložilo v nepremičnine'. Dokler ni' naša valuta popolnoma stabilizirana, je pravilno, da se imovima nalaga na r.azne načine, da se tako zavarujemo n. pr. dviga pa tudi padca dinarja.. Opozarja, da je znaten del imovine naložen v državne papirje, kakor to tudi zakon predpisuje. V smislu izvajanj g. Stermeckega stavi predlog. Občni zbor naj pooblasti načelstvo, da nakupi primerno stavbišče tudi v Celju.
G. Jelačin izvaja, da se mora zavod tudi pri' nalaganju v nepremičnine držati razmerja, v kojem prispevajo posamezne oblasti na premijah. Dočim plačuje ljubljanska oblast blizu 60% vseli premij, plačuje mariborska oblast le približno 27%, Dalmacija pa okoli 14%. Zato se bo moglo v Celju šele kasneje pristopiti zgradbi nove hiše. Vendar priporoča predlog g. Stermeckega oz. g. ing. Šukljeta, dd se že sedaj nakupi stavbišče v Celju.
G. Urbančič želi pojasnila, kake da bodo najemnine v poslopju, ki ga je zavod zgradil v Mariboru. Državni nameščenci so po zakonu zaščiteni', zato moramo misliti na to, da dobijo tudi zasebni nameščenci stanovanja po primernih cenah.
G. predsednik odgovarja, da najemnine še niso določene, ker gradba še ni dovršena in nimamo še točnega računa gradbenih stroškov.
G. ing. šuklje opozarja, da slonijo rentne dajatve na 6 % nem obrestovanju imovine zavoda. Zato mora zavod tudi pri novih zgradbah doseči ‘vsaj 6% obrestovanje. Mariborsko poslopje je zidano tako ekonomično, da bo mogoče oddajati stanovanja znatno cenejše, nego so običajne najemnine v novih hišah. Zavarovancem zavoda se namerava dovoliti poseben popust od dbločenih najemnin, morda 10%.
G. Vrtovec izjaivlja, da bo načelstvo skrbelo, da stanovanja ne bodo predraga. Priporoča, da se odobrijo predlogi načelstva z dodatkom glede stavbišča v Celju.
G. Urbančič vpraša, da-li bi zavod mogel misliti- za zgradbo zdravilišča na Gorenjskem, morda v Kranjski gori, za zdravljenje zavarovancev, ki so tla pljučih bolni.
G. Golob predlaga, da naj občni zbor naroči načelstvu, da prouči vprašanje zdravilišča zai tuberkulozne ter o tem poroča prihodnjemu občnemu zboru.
G. Jelačin je mnenja, da bi zavod prekoračil svoj delokrog, če bi zgradil in vzdrževal zdravilišče. Cenejše bi bilo, da se zavod pogodi glede svojih članov s kakimi obstoječimi zdravilišči.	*	>
Nato da g. predsednik na glasovanje gori navedene predloge načelstva glede nakupa stavbišča v Ljubljani in v Splitu ter dodaten predlog gg. Stermeckega in ing. Šukljeta radi nakupa stavbišča v Celju. Vsi ti predlogi se soglasno sprejmejo.
VII.
G. predsednik ugotovi, da je za nezaposlene zavarovance razen v računskem zaključku navedenega zneska sedaj, ko je občni zbor sprejel predlog za razdelitev prebitka, na razpolago tudi znesek, omenjen na strani- 13 tiskanega letnega poročila.
VIII.
Pri slučajnostih se gospod Stermecki pritožuje, da mu je zaračunal zavod za nastanek o zaostalih zavarovalninah
celih 80 Din.
G. Jelačin predlagal, naj se posebni pribitki k računom sploh črtajo.
G. Vrtovec ugotavlja, da je načelstvo sklenilo pristojbine, ki pa v primerili z drugimi pristojbinami za zamudna plačila nikakor niso pretirane, po sklepu lanskega letnega občnega zbora. Predlaga, naj ostane pri sklepu lanskega občnega zbora.
G. ing. Šuklje predlaga, naj občni zbor pooblasti načelstvo, da zadevo preštudira in pristojbine, če mogoče zniža. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
S tem je bil občni zbor končan ob 11. dopoldne.
# . r -
Lestvica rente z dokladami *
veljavna od 1. julija 1926 dalje z ozirom na naredbo ministra za socijalno politiko z dne 11. majnika 1926 (UraJdni list štev. 50 ex 1926) z vpoštevanjem določil pravilnika o draginj-skih dbkladah, prištevši zakonitim rentam še redno draglhj-sko doklado, tako, da so skupne rentne dajatve po noveli sledeče;
	Letna renta- z dravinjsko doklado							T ' Ti
po 5. letih		zav.	po 10. letih		zav.	po 40. letih		zav.
zak. renta	redna drag. doki.	Sku- paj	zak. renta	redna drag. doki.	Sku- paj	zak. renta	redna drag. dok!	Sku- paj
720	684	1404	1080	648	1728	2700	1339	4039
1080	1026	2106	1620	972	2592	4050	2009	6059
1440	1368	2808	2160	1296	3456	5400	2678	8078
1800	1700	3500	2700	1620	4320	6750	3348	HXW8
2160	2052	4212	3240	1044	5184	8100	4018	12118
2520	2394	4914	3780	2286	6048	9450	4687	14137
2880	2736	5616	4320	2592	6912	10800	5357	16157
3240	3078	6318	4860	2900	7776	12150	6026	18176
3600, 3420		7020	5400	3240	8640	13500	6696	20196
4200	3990	8190	6300	3780	10080.15750		7812	23562
4800| 4560		9360	7200	4320	11520,18000		8928	26928
‘5 ^ Bo
JTJ2
jjf
S e.
I.
III.
II.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
3600
5400
7200
9000
10800
12600
14400
16200
18000
21000
24000
‘■Valentin UL. ‘Urbančič,
predsednik „Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije v JCjubljani", podpredsednik „Društva trgovskih in industrijskih nameščencev", tajnik „Trgov, društva Merkur v Ljubljani", tajnik „Pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani", urednik ,Organizatorja‘, član in upravni odbornik „Delavske zbornice", član ravnateljstva „Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani" in delegat „Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani".
VI. Občni zbor v Mariboru
Društva odvetniških in notarskih uradnikov, ki se je vršil dne 9. majnika 1926 ob pol 10. uri v dvorani restavracije »Pri stari pivovarni.«
Dnevni tred:
1.	Pozdrav predsednika;
2.	Društveno poročilo (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva);
3.	Poročilo krajevne skupifte v Ptuju.
4.	Društveno glasilo »Odvetniška pisarna.«
5.	Volitve novega odbora.
6.	Slučajnosti.
ad. 1. in 2.
P r e d s e d n i k O i 1 č v e r't otvori po določeni uri občni zbor, konštatira, da je bil pravilno sklican, pravočasno prijavljen policijski oblasti in da je sklepčen.
Na to pozdravi navzoče zborovalce, zlasti še nekdanjo odbornico gdčno Ivanko R e s m a n, ki je došla na občni zbor iz Gorenjskega, not. kandidata g. Vladimira Jezov-š e k ter podpornika tov. Kairola Troho. Prečita pismeno' opravičbo 74 let starega tov. Janko Lorberja, kateri se ta dan mudi v Slovenski Bistrici, pošilja pozdrave zborovalcem ter iporoča, da je kot nadzornik blagajno in knjige revidiral in v najlepšem redu našel. Raidi visoke starosti pa prosi, da se ga ne izvoli za mikako funkcijo.
Nadalje prečita predsednik pismeni pozdrav pisarnovodje Franjo S t e 1 e t a iz St. Lenarta, ki je izmed najstairejših članov, ker je bil med ustanovniki Celjskega društva 1. 1896. Iz Ptuja je došla brzojavka, da so odposlanci ptujske skupine avto zamudili in da vsled tega brzojavno pošiljajo pozdrave in izražajo solidarnost.
Na to se predsednik v toplih besedah spominja v prošlem letu umrlih članov. Odkar obstoji naše društvo, je .nemila smrt to leto prvič zamahnila s smrtno koso v vrste naših rednih članov. Od leta 1919 nam je prizanašala. V preteklem' letu nas je za vedno zapustil naš dolgoletni prijatelj in prvi tajnik našega društva tfov. Jos. GO \ e n š e k, ki je deloval nad 30 let po odvetniških in notarskih pisarnah, ki pa je bil agilen tudi pri raznih narodnih in kulturnih društvih’ ter bil ob ustanovitvi Celjskega bratskega dlruštva 1. 1896 prvi tajnik in soustanov-nik. Lep pogreb in zbirka za' vdovo (3086 Din) je pokapal, da smo ga imeli vsi zelo radi in meni je posebno težko danes, da ga ne morem med Vami zagledati in pozdraviti, ker Je bil kot naš večleten tajnik moja desna roka, ki je ob vsaki priliki tudi v tiskovnem odseku po možnosti sodeloval.
Še drug tov. Vinko Fritz nas je zapustil. Zadnja leta ni bil več član našega društva, a vsejedno smo se zavedali, da je bil naš sotrpin, ki je tudi nad 30 let služboval v najrazličnejših pisarnah. Na&e sočutje smo dejansko izkazali z zbirko za vdovo, ki je znašala 2759 Din, v kar so prispevali z lepimi zneski tudi naši gg. šefi, za kar se jim, kakor tudi Vam, v imenu društva in vdove prav lepo zahvaljujem. Oba tovariša smo pospremili do groba ter ju na lastne stroške pokopali.
V Ptuju je preminul tov. T o š in Dr. F a g a n e 1, glede Mojih naj velja tvse to, kar sem na občnem zboru v Ptuju
1.	maja 1926 povedal.
Dne 16. aprila 1925 je umrl v Celju notar Juro D e t i č e k, vrl narodnjak in velik dobrotnik dijakov. Od naših podpornih članov je v tem letu naglo umrl Dr. Josip Barle, notar v Mariboru, ki je bil vedno naš član ter naročnik našega glasila in svojčas med ustanovnimi člani v Celju. Na Vranskem pa je dne 16. februarja 1926 umrl notar Franc Presečnik, jako agilen in delaven mož na raznih gospodarskih in kulturnih poljih. Kot koncipijcnt bil je voditelj in spreten organizator za povzdigo in utrditev not. kandidatov oz. riotarijata. Še dne
4.	januarja 1926 nam je poslal naročnino za »Odvetniško pisar-
no« za tekoče leto. Kdo je slutil, da bode blagi mož v najboljših letih tako hitro odpotoval iz Savinjske doline v večnost.
Po teh besedah so zborovalci vstali ter zaklicali pokojnikom trikratni »Slava!«
Na to je predsednik poročal o letnem poslovanju in dirušt-venih dogodkih prilično tako, kot teden poprej dne 1. maja 1926 na občnem zboru v Ptuju.
Povdarjal je način boja, katerega moremo voditi proti nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. Vsak si naj dobro zapomni one odvetnike in notarje, ki povečujejo brezposelnost v našem stanu s tem, da sprejemajo v službe penzijoniste, ki dobivajo polno ipenzijo z dra-ginjskimi dokladami in se torej lahko zadovoljijo z manjšimi plačami, kot uradnik brez postranskih dohodkov. Nikdo nam ne more zameriti in dolžnost društva je, da se odpravi take penzijoniste iz pisarn. Imamo slučaje, da naše dobre uradnice po več mescev iščejo službe, da naši starejši kolegi hodijo brezposelni mesce in mesce okrog ter se ponujajo v službe. Društvo je poslalo že večkrat take brezposelne uradi-nike, ki izkazujejo po 20 dd 30 let službe po odvetniških in notarskih pisarnah, k takim šefom, ki so pri društvu v evidenci, da imajo v službi penzijoniste (v glavnem radi nizke plače ih tudi za to, da jim ni treba plačevati za nje pokojninskih prispevkov), a sprejeti niso bili. Nek šef se je nad takega kom-petenta osorno zadrl, naj ga društvo sprejme v službo, če je brezposeln. Mislim, da se bode dalo tudi take nesocijalme šefe na ta ali oni način z raznimi pripomočki upogniti.
Nikakor ne gre, da naši kolegi in koleginje, ki so desetletja v službi po odvetniških in notarskih pisarnah, pa so prišli ob službo, bodisi vsled šefove smrti ali vsled redukcije, hodijo sedaj brez vseh sredstev v naj večji bedi okrog; med tem, ko drž. penzijonisti s celo penzijo zasedajo ta mesta in pomnožujejo brezposelnost. Kričeča krivica je, da bi dobivali tudi penzijonisti dvojne prejemke, med tem ko reduciranci in sicer p o-klicni odvetniški in notarski uradniki ne morejo dobiti služb. Tu je treba odpomoči od strani naših strokovnih društev, zlasti pa s sodelovanjem Pokojninskega zavoda, Delavske in Odvetniške zbornice in v potrebi bode se interveniralo pri g. ministru za socijalno politiko.
Prosti sobotni popoldnevi v poletnem času.
Na to očrta predsednik potek znane akcije za nepretrgano sobotno uradovanje in proste sobotne popoldneve v poletnem času. Prečita tozadevne polemike v »Taboru« in «Jutru«, nadalje nekatere dopise, zlasti pismo gg. dr. Leskovarja, župana v Mariboru in dr. Juro Hrašovca, župana v Celju. Akcija je dovedla do delnih uspehov, da je nad polovico odvetnikov imelo ob sobotah popoldne pisarne zaprte. Tozadevno zborovanje odvetnikov in notarjev junija 1925 ni doneslo edinosti med gg. šefi. Tako se je zgodilo, da so se tej akciji nenaklonjeni šefi okoristili na račun onih pisarn, kojih šefi so bili tozadevno dostopni in popoldne ob sobotah niso uraidčvali. Ko je društveno vodstvo to opazilo in se prepričalo, da so nam naklonjeni šefi na ta način prikrajšani in ker bi bilo tako uradovanje* v prid vsem članom le, ako bi se po vseh pisarnah ti sklepi spoštovali, dalo je samo od sebe inicijativo, naj se zopet v vseh pisarnah normalno uraduje. Tozadevna akcija pride ob ugodnem času zopet na dnevni red. Lansko leto je bila za tako uradovanje dejanska podlaga, ker so tudi sodišča in drugi uradi nepretrgoma uradovali. Za letos je pri sodišču sklenjeno, da so uraduje dopoldan in popoldan, radi tega društvo za to leto ne bode tega vprašanja oživelo, ker v to ni one podlage, kot je bila lani.
Želeli bi pa, da gg. šefi k sličnim posvetovanjem v drugič povabijo tudi društvo, ker je edino ono poklicano, da v stanovskih vprašanjih posreduje med delodajalci in delojemalci. Ni umestno, da g. sklicatelj odvetnikov na junijsko zborovanje našega društva ni povabil in niti obvestil, dasi so odvetniki na
dotičnem zborovanju sklepali o naši resoluciji, katere se je na lanskem našem občnem zboru od nas,, celjske, ptujske in ljubljanske organizacije soglasno sklenilo in razposlalo vsem odvetnikom in notarjem.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE:
Na občnem zboru 25. julija 1925 smo predlagali zvišanje rent. Slično vlogo je vložilo tudi celjsko bratsko društvo. Navedeni zavod gire tudi našemu društvu v vsakem oziru na roko ter naše prošnje hitro in zelo uvidevno rešuje.
Glede naših rentnikov smo zavodu obširno poročali, da nimajo nikakih dohodkov. Te informacije so služile za uradne poizvedbe od strani oblasti, ki so isto ugotovile. Tako je bila dana zakonita podlaga, dia je zavod nakazal zakonito rento z draginjskimi in izrednimi dokladami vdovi A. Cilenšek (mož zavarovan le 60 mescev), 500 Din mesečno, vdovi po tov. Fritzu (zavarovan le 44 mescev) odpravnino 17.280 Din. Tudi tov. Trettlcr-ju je bila priznana renta mesečno 175 Din, sedaj menda dobiva več, javil se mam še ni.
Naš tov. Logar, bivši tajnik ptujske skupine bil je zavarovan le 58 mescev. Ker je oslepel, ne more več vršiti službe. Za to nas je naprosil, da društvo plača zanj manjkujoči premiji za dva mesca po 345 Din. Ta znesek smo zavodu poslali ter prosili, da se nesrečnemu tovarišu Logarju, ki je sedaj brez službe in brez doma, prizna reutnino ter doda isti kar možno viso ko rfcdno in izredno doklado. Po mojem računu bi dobil tov. Logar vsega skupaj 400 do 500 Din mesečno.
Ob tej ^priliki povdarjam opetovanokrat, naj se vsali član interesira za to, kaj ima dati Pokojninskemu zavodu in kaj dobiti in podi kakimi pogoji. Kdor je vsaj 60 mescev zavarovan in je po zdravniškem izkazu za izvrševanje službe trajno ali začasno nesposoben, ima pravico do rente. Cim daljša doba zavarovanja se izkaže, tem višja renta se prizna. Polagajmo torej posebno pažnjo na to, da ostanemo zdravi in za delo sposobni! Pobijajmo pa ob vsaki priliki skupno in vsak posamezen brezposelnost. V dobi brezposelnosti trpimo škodo na vseh straneh.
Prvič ne dobivamo za ta čas nikake plače in smo navezani ali na skromne prihranke ali na pomoč sorodnikov. Navadno pa pade brezposelni v breme našim društvom, Bprzi dela, Delavski zbornici, Pok. zavodu in drugim. Sam pa vkljub temu trpi pomanjkanje in. je potrt na duši ter oslabljen na telesu. Drugič ne plačuje v brezposelnosti nikdo prispevkov za bolniško zavarovanje in so ustavljena tudi premijska plačila za pokojninsko zavarovanje. S tem je zavarovalna dobq prekinjena in renta zmanjšana za vse one mesece, za katere' se ni plačala premija. Treba se je torej ogibati brezposelnosti in gojiti stalnost službe, da se bodo plačevale premije in s tem nabirala preskrba za starost in obnemoglost.
Glede Delavske zbornice omenja tov. Gilčvert, da so Se vršile volitve od 2. do 7. februarja 1926 in ker je bila vložena kompromisna lista pod imenom »Združeni privatni nameščenci«, je bilo brez posebnih volitev med nameščenci izvoljenih za ta sloj 10 kandidatov, od katerih so odpadli 4 na Zvezo, ostaliih-6 parna socijalne demokrate in krščanske socijal-ce. Delavci pa so volili in so bile volitve, precej burne. Volilnih upravičencev za Delavsko zbornico je bilo 75.106, kuvert je bilo dostavljenih 64.556, glasovalo je skupaj 56.681.
Pri seji dne 7. marca 1926 konstituirali so se 3 klubi. So-cijal-demokratični klub šteje 32 članov, klub krščanskih soci-jalcev 17 in Narodni klub (J. D. S. in.N, S. S.) 11, skupaj 60 članov.
Iz vrst nameščencev opredelili so se delegati v klube sledeče:
,K Narodnemu klubu gg. Urbančič, Vol.čanšek, Šetinc in Gilčvert, k socialističnem klubu gg. Čobal (ob enem zbornični predsednik), Pelikan im Gogola in h klubu krščanskih so-cijalcev gg. Orehek, Silvester in Malešič.
A tudi delavstvo je za svoje kandidate v vseh klubih postavilo številne delegate iz vrst nameščencev, m. pr. gg. Dr. Bohinjec, Dr. Miklavec, Terseglav itd.
Predsednik obravnava'nadalje način, kako priti do lastne zbornice odvetniških in notarskih uradnikov v okvirju Delavske zbornice. Take zbornice že obstojajo v Avstrijski republiki ter imajo eksekutivno moč in so tozadevni sklepi za odvetnike in notarje obvezni. Tudi soodločajo pri podelitvi legitimacij po § 31 c. p. r., vodijo evidenco glede vseh odvetniških in notarskih nameščencev, ki morajo biti v dotlčni zbornici vpisani. Po Sloveniji je vslužbeniti po vseh odvetniških in notarskih pisarnah okrog 500 uradnikov in uradnic. Ne da bi se ti z ustanovitvijo lastne zbornice zamogli odtegniti dolžnostim in ne da bi zgubili zakonite pravice v Delavski zbornici, bi bila ta institucija potrebna in izvedljiva n. pr. kakor pri farmacevtih in dr. S tem bi se dobilo toče,m vpogled, koliko tozadevnega uradništva imamo, ali so vsi kvalificirani, kako se jih plačuje
1.	t. d. Zlasti pa bi bila ta zakonita kontrola za podeljevanje legitimacij za sodno zastopanje, da bi se vsled neinformiranisti ne izdajalo več tozadevnih legitimacij nestrokovnjakom, kakor se seda) dogaja, da pošljejo nekateri odvetniki k I. narokom penzijonirane žandarje, neizkušene mladenke, tako, da človek pri I. naroku pride v težavdn položaj, ali naj pomaga takemu neukemu zastopniku nasprotne stranke, ali pa naj pozabim, da je moj tovariš, dokler sedi v odvetniški pisarni ter brezobzirno na to ukrenem, kar je za lastno stranko potrebno in koristno. Temu vprašanju je posvetiti vso pozornost.
Ko se je spomnil jubilejev v prošlem letu, kakor onega Odvetniške zbornice (Dr. M a ja r o m in Dr. T e k a v č i č), dv. sv. Franca Vedernjaka, dunajskih kolegov Neuner-ja, Spielmanna in Artes-a, ter delovanja Zveze društevprivatnih nameščencev za S 1 o v e n i-j o, vzel je v roke pravila našega društva ter povdarjal, da sedaj ni več glavni namen društva*, da zbira denar za podpore svojim članom. Časi so se spremenili. Mi imamo v to svrho že uzakonjene institucije, kakor je Borza dela, Delavska zbornica in Pokojninski zavod. Lastno strokovno društvo je tu le za izredne slučaje, da hitro priskoči na pomoč v prvi sili, kakor slučaji Cilenšek, Fritz, Logar in slični. Trajna podpora' bi izčrpala društveno premoženje in bi še tako izdatna podpora posameznika ne rešila pred bedo, ker isti* je možno uiti le z zaposlitvijo.
Za to naj se člani zavedajo dejstva, da' društvo članom mnogo koristi, ako iste na zunaj pri Zvezi, Delavski zbornici, Pokojninskemu zavodu itd. ustpešno zastopa, da na dotičnth mestih seznani merodajne faktorje z našimi težnjami in zahtevami. Da dobimo v te korporacije primerno zastopstvo, moramo biti vsi organizirani, kajti tudi po številu nas bodo upoštevali.
V to svrho poslužimo se našega glasila ter ga širimo..Iščimo pomoči v Zvezah večjih organizacij, ker poedinec ne pomeni nič in ne doseže nič. Ako dvignemo stanovsko zavest do pravilne višine, ter s solidarno združitvijo vseh naših kolegov in koleginj po Sloveniji učvrstimo naš položaj, zamoremo računati tudi na trajne uspehe v moralnem in materijalnem oziru, kar naj pomeni preporod našega stanu. Naj padejo dosedanje spone in zastarele tradicije ter prodere zavest v vsakem posamezniku in tudi na zunaj, dla je smatrati stan odvetniških in notarskih uradnikov kot p o k 1 i c e n s t a n, ki že sedaj vživa nekaj zakonito zajamčenih pravic, in ki bode vedno bolj zaščiten potom Pokojninskega zavoda za slučaj starosti in onemoglosti, ako bode organiziran ter v pridobitni dobi zaposlen in delaven. S tem končam.
Zborovalci so poročilu z glasnim odobravanjem pazno sledili. — Na to je podal talnik tov. Hrašovec sledeče:
TAJNIŠKO POROČILO.
Poslovanje v preteklem društvenem letu je bilo normalno. Odbor je imel 6 odSborovih sej, na katerih sp se reševala bolj
važna stanovska vprašanja, med tem, ko se je v nujnili zadevah sklepalo potom okrožnic ali ma ustmeno sklicanih sestankih odbornikov. V ostalem pa je iposle reševal predsednik sporazumno z blagajnikom, tajnikom ali podpredsednikom, kateri je pač bil na razpolago. •
Odposlalo se je nad 400 pisem, 230 pošiljk se tiče »Okrožnice« vsem odvetnikom in notarjem razposlanih 27. aprila 1925 radi nepretrganega uradovanja in prostih sobotnih popoldne-vov v poletnem času. Ostala pisma tvorijo korespondenco med našim društvom in ptujsko skupino, celjskim in ljubljanskim društvom, z Zvezo društev privatnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, za posredovanje služb med g«, šefi in uradništvom i. t. d.
Društvo je skušalo ustreči željam in prošnjam na levo in desno. Vzdrževalo je po možnosti dobre odnošaje do odvetnikov in notarjev. Iskalo je dobrih stikov s sorodnimi organizacijami ter je vladalo prav prisrčno irazmerje zlasti do naše ptujske skupine ter do bratskega društva v Celju. Gojili smo dobro razpoloženje tudi do »Zveze« v Ljubljani, v kateri smo Včlanjeni, do Medstrokovnega odbora v Mariboru ter opazovali delovanje drugih sorodnih organizacij, kakor Saveza privatnih nameštenika v Zagrebu in Reichsverband der Advokaturs- und Notariatsangestellten Oesterreichs, s katerimi smo bili preteklo leto tudi v pismenih stikih.
Naš lanski občni zbor se je vršil na cvetno nedeljo, dne
5.	aprila 1925. Zapisnik dietičnega občnega zbora je bil objavljen v »Odvetniški pisarni« mesca septembra 1925, vsled česar ga v celoti ne bom prečital in predlagam, da se ga odobri. (Predsednik je dal ta predlog na glasovanje in se zapisnik, kakor je bil priobčen, soglasno odobri).
Tajnik nadaljuje: Kakor je iz lanskega poročila razvidno, smo šteli 5. aprila 1925 3 ustanovnike, 35 podpornih in 69 rednih, skupaj 104 članov. Od teh je odpadlo na Maribor 85, Ptuj 17, in 2 na druge kraje.
Danes štejemo 3 ustanovnike, 37 podpornih, 62 rednih, skupaj 99 članov. Od teh odpade na Maribor 85, Ptuj 13 in 1 na druge kralje. 3 člane, 2 redna in 1 podpornika je smrtna kosa pokosila. Med letom so se nekatere članice poročile. Nekateri so prestopili v drugovrstne službe, pristopili pa so novi redni in podporni člani, tako, da štejemo dlanes gornje število.
Na lanskem občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral tako-le:
Ollčvert Dragotin, predsednik;	i
Medved Štefan, podpredsednik; *
M o 3 k o n Franjo, blagajnik;
Rauter Mici, blag. namestnica;
Hrašoved Alojzij, tajnik;
Kotnik Anica, tajn. nam.
Homovčeva Marica, H o s c h i t z Karel in Mlakar Lija,
odborniku
D e r g a s Štefan, K u r z m a n Oskar In Planinšek
Martin, namestniki.
Lorber Janko in V a 1 Dragotin v nadzorstvu.
Zaupniki Borze dela: G i 1 č v e r t Dragotin, K e ž m a n Franjo in M o š k o n Franjo.
' Sej Medorganizacijskega odbora v Mariboru, ki ga tvorijo 3 samostojna društva in sicer Podružnica Maribor Saveza bančnih uradnikov, Podružnica Maribor Saveza privatnih namještenika v Zagrebu ter naše društvo, se je slednje udeležilo dne 22. In 28. decembra 1925, ko so se organizacije pogajale za kompromisno listo za volitve v Delavsko zbornico. Pri seji istega odbora dne 26. aprila 1926 pa se je sklenilo
protestno zborovanje vseh zasebnih nameščencev
radi podaljšanja delovnega časa za trgovske nameščence ter odprave 9 praznikov.
Ta protestni shod se je vršil v dvorani gostilne »Rotovž« In so na istem poročali zastopniki gornjih društev.
Kot glavni referent je nastopil predsednik Društva priv. nameštenika v Zagrebu* g. Pfeifer. Kot delegat Delavske zbornice je došel iz Ljubljane g. Kopač. Govorili so še drugi zastopniki ter so bili sprejeti ostri protesti proti krivičnim sklepom trgovskih gremijev.
Naši člani so se tega zborovanja udeležili.
Glede volitev v	. h
Delavsko zbornico
Je odbor sklenil pri seji dne 22. decembra 1925. Na podlagi pismenih sklepov naše ptujske skupine, bratskih društev v Celju in Ljubljani, ki so želeli kot kandidata predsednika Dragotina Gilčverta, kot namestnika pa predsednika Celjskega društva g. Loviro Cremožnika, smo se pri seji 22. dec. 1925 soglasno pridružili temu mnenju ter smo postavili za slučaj volitev ali pa za slučaj kompromisne liste gornja tovariša kot kandidaita.
Ker je bila tik pred pričetkom volitev v Delavsko zbornico dosežena med organizacijami priv. nameščencev kompromisna lista, sta s sodelovanjem Zveze bila izvoljena gori navedena tovariša v Delavsko zbornico za naš stan po Sloveniji.	i
Pri ustanovni skupščini Delavske zbornice v Ljubljani dne
7.	marca 1926 se je vsled vladajočih razmer opredelil naš delegat Dragotin Gilčvert v »Narodnem klubu«, o čemer je poročal na naši seji 28. aprila 1926 ter na občnem zboru ptujske skupine dne 1. maja 1926. Opredelitev se je odobrila, vendar bi bilb želeti, da bi vseh 10 delegatov za nameščence tvorilo en sam klub in da bi delovali složno na strokovni podlagi in zastopali interese vseh nameščencev ne glede na narodnost in strankarsko pripadnost poedincev.
Ob tej priliki izrekamo zahvalo Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani in zlasti predsedniku g. Valentinu Urbančiču, ki se je pri kompromisnih pogajanjih trudil, da je naš sloj vkljub malemu številu, bil upoštevan pri določitvi kandidatov.
Mezdno gibanje:
V tem vprašanju so v glavnem še vedno veljavni sklepi našega občnega zbora od 10. novembra 1922, s katerim so se določile minimalne plače, tako da dobivajo pis. ravnatelji in koncipijenti mesečno 3000 Din, perfektne strojepiske 1500 Din, ostalo uradništvo v tem smislu zvišane prejemke.
Vendar lahko v tem oziru konštatiramo znaten napredek. Zlasti gg. koncipienti dobivajo že med 3000—5000 Din plače, nekateri starejši pis. ravnatelji z boljšo kvalifikacijo so dosegli 3500 Din mesečno. Tudi pri strojepiskah imamo belježiti več napredovanj, tako, da so nekatere pridne in v vsakem oziru dobro kvalificirane strojepiske dosegle že mesečnih 2000 Din. Konstatirati pa moramo tudi fejeme, da se znajdejo po pisarnah uradnice, ki so vslužbene v tej stroki že 4 in več let, pa se še do danes niso priučile stenografiji in tudi nimajo zadostnega znanja v vsakdanjem uradovanju. Dosegle so sicer tudi te uradnice — večina jih je neorganiziranih — plače do 1500 Din in to avtomaitično s pomočjo fn na račun njenih dobro kvalificiranih tovarišic in vsled društvenega1 delovanja na splošno.
Da obdržimo dosedanje plače in se vzdržimo na doseženi stopnji upoštevanja, moramo se držati točnosti uradnih ur, iste v polnem 7 urniku z delom, izpolniti, se s strokovnim znanjem izpopolnjevati in ne odrivati dodeljenega dela na rame sotova-riša ali koleginje. Ako bodemo točno izpolnjevali pisarniške dolžnosti, bodo naši protesti proti podaljšanju sedaj veljavnega 7 umika upravičeni. Ako se bodemo znali uspešno braniti nastavljanju penzijonistov in prevelikemu številu začetnikov, zlasti nesposobnežev po odvetniških in notarskih pisarnah in bode dosedanje uradništvo v vsakem oziru na svojem mestu, potem se nam tudi ni bati znižanja plač, dokler v to ne bodo podani predpogoji v preureditvi odvetniške tarife in splošnemu padanju cen.
Ze po društvenih pravilih § 10 ima vsak član pravico vpo-rabiaiti brezplačno
posredovanje služb.
Mnogo ipovpraševanj po službah ie bilo od strani nameščencev. Razveseljivo pa je dejstvo, da so se tudi mnogi gg. šefi obrnili do društva, ko so menjali ali iskali uradništvo. Vodstvo je v nekaterih slučajih uspešno posredovalo. Dobili so tem potom nekateri sposobni kolegi primerne službe na vodilnih mestih. Tudi izmenjave in nova nastavljenja strojepisk so se izvršile. Nekatere* so si z izmenjavo šefa gmotni položaj izboljšale, nekatere pa so ostale na dosedanjih mestih, ker jim je šef raje plačo zvišal, kakor da bi odišle in bi bilo treba vzeti v pisarno novince ali slabše kvalificirano uradništvo.
V mnogih slučajih ni bilo možno glede služb ustreči. Ako v pisarni ni dejanske potrebe, potem je novo nameščenje Izključeno. A tudi premestitve kvalific. uradništva so se izvršile le vsled posebnih tehtnih razlogov, ker priporočamo članom vedno stalnost v službi, na gg. šefe pa apeliramo na uvid-Ijivost in pravično razmerje med iplačo in delom, katero mora poedlnec izvrševati. Na tej podlagi je bilo naše posredovanje na obe strani zadovoljivo. Društvo je posebno gledalo na to, da ostanejo vsa mesta zasedena po dosedajnem uradništvu, zlasti pa, da imajo pri tem prednost organizirani člani, od katerih je tudi v službi pričakovati več discipline in izkazujejo navadno daljše službene dobe, z dobro kvalifikacijo ln vsestransko verziranostjo.
Mnogo vprašanj radi služb iz Ljubljane in drugod smo morali negativno odgovoriti. Iskali so službe ljudje, ki niso mogli ali hoteli izkazati, kje so bili prejšnja leta zaposleni in s kako kvalifikacijo jih naj priporočamo. Ko smo zahtevali od njih potrdila, da so bili organizirani pri kaki stanovski organizaciji, nam tl prosilci ali sploh niso več odgovorili ali pa so izjavili, da se še le mislijo vpisati v društvo, če jim poskrbimo službo.
Navedbam nekega uradnika iz dežele smo vendar verjeli ter mu poslali naslov onega šefai, ki je iskal pisarnovodjo. Do-tičen šef g» ie tudi sprejel v službo na vodilno mesto. Ko je došel ta uradnik v Maribor, se društvu niti zahvalil ni, da Je dobil lepo mesto. Odbornikov se je ogibal in seveda kot član ni pristopil k društvu. Da tudi v službenem oziru ni imel onih lastnosti, katere od uradnika v dotični statosti vsakdo pričakuje, je menda bila posledica, da dotičnik v novi službi ni vstrajal niti 1 mesec.
Iz teh in že v »Odvetniški pisarni« opisanih razlogov posreduje društvo le za organlzlrance in za praktlkantlnje le po dejanski potrebi. Izpraznjena mesta naj se v prvi vrsti zasedejo po dobro kvalificiranemu uradništvu, ki je disciplinirano in včlanjeno v naših stanovskih društvih.
Ker so se važnejše vesti In dogodljaji itak priobčevali v našem stanovskem glasilu
»Odvetniški pisarni«
se nanašam na podrobnosti posameznih razprav na dotična izvajanja. Potom našega glasila smo seznanili naše člane in gg. šefe z našimi sklepi. Tera potom smo zadobili tudi razne stike z drugimi organizacijami in smo se med seboj vedno bolj seznanili. Brez lista bi širša javnost, zlasti pa naši oddaljeni tovariši ne bili informirani o našem pokretu. Zlasti pa gg. šefi ne bi znali, v kaki smeri deluj© naše društvo. Iz) Izjav nekaterih odvetnikov in notarjev pa izvemo, da tudi gg. šefi odobru-jejo naša stremljenja za gmotno in duševno povzdtgo našega stanu, kar dokazujejo tudi dejansko s tem, da so v velikem številu podporni člani našega društva in v Še večjem številu (zlasti po deželi), piačujoči naročniki našega listau
H koncu se zahvalim še vsem onim političnim listom, ki so naš pokret podpirali, zlasti o priliki pismene ankete za proste sobotne popoldneve v poletnem času in o priliki pridružitve k protestom trg. nastavljencev proti podaljšanju do-
sedaj veljavnega delavnega časa in odprave praznikov. Posebna zahvala v tem oziru gre uredništvu »Tabora« in »Jutra«.
Tudi tajniško poročilo so zborovalci s zanimanjem na znanje vzeli.
Besedo je dobil blagajnik tov. M o š k o n Franjo, ki je podal sledeče razveseljivo
BLAGAJNIŠKO POROČILO.
Dragi tovariši, cenjene tovarišice!
Čast mi je podati blagajniško porbčiloza društveno leto 1925.
A.	Dohodki.
1.	Stanje dne 5. aprila 1925 ..............................Din	616 73
2.	Mesečnina................................... „	*484 30
3.	Podpornlna.................................. „	5140'—
4.	Dvig v poštni hranilnici......................... 1616’—
5.	Naročnina za list........................... „	6*29 —
6.	Tiskovni font (dv. sv. Vedernjak)........... .	100*—
7.	Nabrana podpornina za g. Josipa Cilenšeka	...	.	3086'—
8.	„	„za Vinko Fritza	.	.	■	.	,	„	2759 —
Skupaj ... Din 21130-03
Izdatki.
a)	V posojilnici se je naložilo ...........................Din	60C0-—
b)	V Poštni hranilnici je prirastlo................. 1899-60
c)	Tiskovni stroški Odvetniške pisarne.............. 5333-—
d)	Poštnina, kuverti, papir, gumi, sukanec, koleki,
odprava lista...........................................   .	570-90
e)	Podpore umrlemu Jos. Ciienšeku Din 700"—
.	.	V. Fritzu „ 200 -
za Logarja se je plačalo pri pokoj. zavodu_J1_8*5j-_ „	1245 —
I) Za list Organizator se Je Izdalo Din 240-—
230 okrožnic radi sobotnega uradovanja In Izdalo	Din 310 — Din 550 —
g)	Pogrebni stroški, venec, sv. maše za
Josipa Cilenšeka	Din 1238-—
vdovi ge Cilenšek se je izplačalo „ 1850— Din 3081"—
h)	Pogrebni stroški za Vinkota Fritza
znašajo	Din 760"—
vdovi Mariji Fritz	se	je	izročilo	,	2009— Din 2759-—
Skupaj tedaj . . . Din 20443 40
i)	Če se od skupnih dohodkov po.................Din 21130-03
odštejejo skupni izdatki po.................. • •	» 20443-40
Izkazuje blagajna	z današnjim	dnem...................Din	686-63
B.	DRUŠTVENO GLASILO.
Dohodki.
I.	Stanje tiskovnega	sklada	dne	5.	aprila 1925 . .	Din	2I60'90
J.	Naročnina............................................ »	6429*—
3. Tiskovni fond prirastel za.................. . ■	„	10Q-—
Skupaj...	Din	8689-90
Izdatki.
a)	Stroški tiska štev. 4 do 8., 9.—12. leta 1926 ter
št. 1—4 leta 1926	..................................Din	5383*—
b)	Poštnina, gumi, sukanec, odprava lista . .	.	.	■	„	85Q-—
Skupaj ...	Din	5683-—
Če se odštejejo od prejemkov Izdatki preostane Se za tisk ................................................  Din	3006 90
C.	Premoženjsko stanje.
1.	V Posojilnici (Narodni	dom)	naložena	glavnica
po	Din	2960911
prirasle obresti	„	2536-70
Skupaj ... Din 32144 85
2.	V poštni hranilnici naložena glavnica........ »	663 33
3.	Stanje blagajne dne 9. maja 1926 ....	.	.	■	„	686 61
Skupaj. . .	Din	33394-81
D.	Dohodki Odvetniške pisarne.
Od pričetka 1. novembra 1921........................Din 25937‘52
Izdatki za 1st! čas.............................. . .	.	2293002
preostanek . ,......................................Din 3006*90
Sedaj sl oglejmo naročnike Odvetniške pisarne.
Mariborskih rednih in podpornih članov je......................85
ođ teh plačuje Odvetniško pisarno.................................73
Celjanov se je prijavilo..........................................10
od ptujske skupine ......................................... 8
zunanji naročniki — tovariši...................................... 8
In zunanji odvetniki in notarji................................24
Prispevali so tedaj v minulem društvenem letu na naročnini mariborski redni in podporni člani . . . ........ . 4540
Celjani z zaostalo naročnino 162 in 48....................... 210
zunanji naročniki .......................................... . 1679
Skupaj . . . 6429
Ker se list tiska v 300 do 350 izvodih, razpošilja se skoro polovica takim tovarišem, ipa tudi drugim, ki ga ne plačujejo. Mnogo izvodov lista pa razpošljemo brezplačno raznim sodiščem, korporacijam, organizacijam in nekaterim uredništvom tudi v zameno za strokovne' liste.
Dovolite mi, da, dodam svojemu poročilu nekoliko bo.sedi.
Iz zgorajšnjega poročila ste razvideli, da je denarno stanje našega društva ugodno. Bilo bi pa stanje društvene blagajne in zlasti tiskovnega fonda vediko.ugodnejše,.ako bi vsi člani oz. članice storili napram društveni blagajni, predvsem pa napram društvenem glasilu svojo člansko dolžnost. Na vsakem občnem zboru in žalibog tudi pri današnjem svojem poročilu moram grajati pri naših tovariših in tovarišicah pomanjkanje čuta skupnosti in stanovskih dolžnosti, kar velja predvsem za zunanje člane. In vendar leži1 moč stanu v solidarnosti in stanovski zavednosti njegovih članov. Kjerkoli so bili delojemalci dobro organizirani, so dosegli za svoj dobrobit uspehe. V nasprotnem slučaju so bili napram vedno in v vsakem stanu trdno združenim delojemalcem brez moči in, odvisni od njih dobre volje.
Kako naziranje vlada pri nekaterih naših članih o potrebi trdnih stanovskih organizacij, dokazuje sledeči dogodek, o katerem bi sicer, ne, govoril, da ni preveč značilen, pa. tudi žalosten za mišljenje poedinih naših tovarišev. Neka naša bivša članicaupam, da je edina —- mi je, ko sem prišel pobirat mesečnino za drugi mesec — bila je namreč le en mesec včlanjena .pri društvu — izjavila, da izstopa iz društva, ker je delovanje istega naperjeno proti gospodom šefom. Mislim, in tega mnenja ste gotovo vsi, da o taki abotni izjavi sploh ne gre dalje zgubljati besed, zlasti, ker je bila očividno suflirana od druge Izvestne strani. Dotični tovarišici' in njenemu suflcrju bi samo svetovali, naj si najprvo ogleda naša društvena pfa-vila in Šele potem povspne do take trditve, ki lahko društvu samo škoduje. Povdairjani samo eno: cilj našega društva je predvsem, priboriti in zasigurati svojim članom čim ugodnejšo materijelno pozicijo, v življenju, čuvati njegov ugled in mu stati v slučaju potrebe s moralično in materijelno silo organizacije ob strani.
Kdor najde v tem kako sovražno stališče napram našim šefom,-lemu pač ni pomoči in naj nosi v bodoče posledice takega naziranja sam. Pa kakor šem 'že zgoraj omenil, mislim, da je to edini pojav med našim članstvom, ki pljuva v svojo lastno skledo, Vas pa cenjeni navzoči, pozivam, da se šp trdneje oklenete našega društvai, da po svojih močeh podpirate in Skušate še ostale neorganizirane tovariše in tovarišice privesti v našo sredo, da bode društvo še jačje in tako lažje zastopalo in branilo naše interese. S to željo zaključujem svoje poročilo.
Tov. D 11 Ž v e r t se v prisrčnih besedah zahvali blagajniku tov M o š k o n u za njegovo točno in razveseljiv j poročilo. Da je blagajniško poročilo tako ugodno, gre pač prva za-
sluga tov. blagajniku, ki je od ustanovitve društva leta 1919 do danes marljivo in energično pobiral članarino in naročnino. Ako bi on v prvih dnevih vsakega meseca sam, deloma s 'pomočnico ne obiskal vsakega posameznega člana ter zbranih svot sproti ne nalagal v Posojilnico, bi bilo blagajniško stanje vsa ta leta mnogo manj ugodno. Po sedmih- letih društvenega obstoja imamo premoženja v-gotovini 33.394 Din 81 p. To je zelo razveseljivo dejstvo zlasti, ako sp upoštva, da nas je ves čas le mali krog rednih In podpornih članov, ki točno vsa leta oddajamo društvene prispevke.
Vkljub temu, da smo od 1. novembra 1921 izdajali tudi lastno glasilo, ki nas je dosedaj stalo 22.930 Din 62 p, in katerega smo skoro sami Mariborčani vzdrževali, še je preostala lepa svota 33.394 Din 81 P- Imeli pa Smo vsa ta leta tudi druge društvene izdatke in tudi podpore smo delili v najnujnejših slučajih.
Iz gornjega poročila razvidite, da smo preteklo leto Izdali
na brezposelnih podporah
(glej »Izdatki« e) . . ............................. 1245 Din
pogreb g. Cilenšeka in podpora vdovi g) . . . . 3086 Din pogreb g. Prifza in podpora vdoyi h) . . . . . 2759 Din
skupaj torej . . 7090 Din
To je čisto lepa vsota za majhen broj naših članov. Ako bi bili vsi tovariši in tovarišice po mariborski oblasti (ali pa po celi Sloveniji) organizirani ter bi redno plačevali in ako bi ne manjkal nikalc odvetnik in notar v društvu kot podporni član, ki so zaveda svojih socijalnih dolžnosti, potem bi lahko danes naše društvo izkazalo dvakrat in trikrat tako visoko imovino.
Izrekam še enkrat tov. blagajniku mojo osebno in društveno zahvalo ;za dosedanje plodonostno delovanje. Zahvaljujem' se pa prav toplo tudi vsem cen], rednim in podpornim članom ter naročnikom »Odvetniške pisarne«, da so ostali zvesti društvu ter s svojo discipliniranostjo omogočili, da danes pretresamo tako razveseljive številke v blagajniškem poročilu. Vabim vse neorganizirancc na pristop. One odvetnike in notarje, ki še niso naši podporni člani, pa prosim, da čim preje pristopijo ter nam pomagajo pri delu za povzdigo uradništva v izobraževalnem in gmotnem oziru.
Na to prečita predsednik pismeno poročilo nadzorstva, sestavljeno on nenavzočega nadzornika Janko Lorberja ter da na glasovanje gornja tri društvena poročila in še posebej nadzorstveno ppročilo. Vsa poročila so bila soglasno odobrena ter na predlog tov. Martina Planinšek pjxlan blagajniku in vsem odbornikom absolutorij.
V soglasju z vsemi zborovalci se čitanje zapisnika o lanskem V. občnem zboru opusti, ker je isto že itak vsak sam lahko prečital. Predsednik da isto na glasovanje ter se zapisnik soglasno odobri v celoti, kakor je bil priobčen v »Odvetniški pisarni« štev. 4—8 ex 1925*
I	ad. 3.
Predsednik prečita brgojav predsednika ptujske skupine Janko L i k a r j a ter v njegovem imenu poroča o delovanju ptujske skupine, kakor je to razvidno iz poročila občnega zbora 1. maja 1926. Pristavi, da so brli delegati našega društva dne 1. maja od ptujskih kolegov in koleginj prav prisrčno sprejeti in so jih pri odhodu ptujski zborovalci skoro vsi spremljali na vlak. Izreče jim zahvalo, čemur zborovalci pritrdijo.
ad. 4.
Predsednik tiskovnega' odseka, tov. Gllčvert, referira k tej točki; na kar se po kratki debati sklene, da društvo tudi v bodočem letu izdaja »Odvetniško pisarno« in sicer v presledkih ter v takem obsegu, kakor ga bodo društvene razmere omogočale. Izreče se splošna želja, naj si glasilo naroči vsak tovariš po deželi, da bode vsaj nekoliko informiran o gibanju naše stroke. Celjsko bratsko društvo sc naproša, da naroči glasild za svoje članstvo ter tozadevno članarino ono pobira
in nam skupno pošilja. Ravno tako se naprosi predsednik Zveze društev zasebnih nameščencev v Ljubljani, tov. Urbančič, da on razdeli vsakokrat za Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani njemu poslanih 30 izvodov »Odvetniške pisarne« ter poskrbi za naročnino in jo shrani, katero bode naše društvo obračunalo na naročnini za »Organizatorja.«
ad. 5.
r
Po kratkem odmoru so sledile
VOLITVE.
Predsednik Gilčvert želi, naj bi se volitve (tudi predsednika) vršile po listkih, da ne bode v volilni svobodi in mišljenju nikdo oviran. Na ta način bodemo izvolili odbor, ki ga bodo ustvarili glasovi posameznikov in se ne bode mogel nikdo pritoževati, da je bil majoriziran. Za svojo osebo želi, da ga ne bi več volili kot predsednika. Mogoče sem ravno jaz kriv, da par mariborskih odvetnikov noče pristopiti k društvu kot ipodporniki. Vsled par posredovalnih slučajev (n. pr. Fritz, nastop proti penzijonistom, nekaj člankov v našem glasilu In enako) sem postal pri nekaterih »trn v ipeti«. Neki prizadeti odvetnik se je izrazil: »dokler bo Gilčvert predsednik, ne pristopim.« Za svojo osebo sem sicer prepričan, da bi dotičnik k društvu sploh ne pristopil, če ne vem od kod predsednika dobite. Je pač težko. Dvema Bogovoma služiti je umetnost, ki Je jaz ne urnem.
Vem pa, da se interesi delodajalcev In delojemalcev morajo križati, ker v razrednem boju od obeh strank pri najboljši volji ni mogoče izogniti. To pa še ne bi smel biti' nikak povod, da se prizadeti tudi osebno sovražijo. Društveni predsednik mora zagovarjati Interese društva ln posameznih članov. Za to je izvoljen. Težka je ta naloga, ker se navadno ostale odbornike tozadevno obide in zvali vso »takozvano krivdo« in odgovornost na predsednika). Morda sem bil v mojem življenju pregoreč, da sem neustrašeno sprejel vse na svoje rame. Toda tega mi ni žal. 11
Lansko leto sem zaključil 30-letnico službovanja po odvetniških pisarnah. S to dobo poteka tudi 30-letnica mojega! društvenega udejstvovanja; za naš sloj. Od leta 1908 sem bil predsednik Goriškega stanovskega društva in od leta 1919 našega. V tem času smo skupno s požrtvovalnimi kolegi za povzdigo našega stanu mnogo storili, a doživeli smo tudi marsikatero razočaranje. Čas je, da izprežem.
Leta 1919 ob ustanovitvi našega društva si je vodstvo zamislilo delovanje na široki podlagi. Predvsem bi moralo pristopiti vse uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah iz cele Slovenije in bi nas na ta' način bilo nad 500 članov.
Ako bi sl v tem času po Hrvatski In Srbiji naši tovariši še ne ustanovili lastnega društva, lahko bi tudi' oni začasno pristopili k nam.
Za to imajo naša pravila označen obseg za celo kraljevino SHS. Ostali pa smo res v »ožjem krogu«, skoro sami Maribor-čaini s sosednim Ptujem.
Celjsko 'bratsko društvo pokaže sicer od časa do časa' iniciativnost, ter razširi par svetlih isker, toda temu sledi zopet uspavanje. Razmaha pač ml, kakor si ga vsi želimo. V Ljubljani smo komaj oživeli novo stanovsko društvo, ki je obetajo preporod stanovskega gibanja po ljubljanski oblasti; toda po prvih porodnih kretnjah je že zaspalo. Vsi napori, da se to društvo oživi k življenju, so ostali brezplodni.
In vendar je organizacija po mojem mnenju v naših vrstah prav lahko izvedljiva, ako smo količkaj zavedni, na vsak način pa moremo biti poslušni In disciplinirani.
Ni treba ničesar druzega, kakor, da se vsak uradnik, oz. uradnica takoj ob vstopu v službo vpiše kot član v pristojno stanovsko društvo ter redno plačuje članarino. Odbori društev naj storijo svojo dolžnost. Blagajniki zlasti naj redno pobirajo
prispevke in vodijo evidenco. Na prav enostaven način bi bilo po Sloveniji v treh društvih organizirati do 500 rednih članov. Gg. odVetniki, notarji in koncipijenti pa naj pristopijo kot podporni člani in naročniki »Odvetniške pisarne.« Tozadevne mesečne prispevke 9 Din lahko plačajo in s tem pokažejo naklonjenost svojemu uradništvu. Društva pa s temi prispevki vršijo socijaino in človekoljubno dolžnost, da priskočijo za prvo silo na pomoč brezposelnim in v slučaju smrti svojcem svojih članov. Pa tudi društveno glasilo bi postalo s 500 naročniki lahko pravo stanovsko glasilo, ki bi si tudi v socijalno-kulturncm pogledu zamoglo pridobiti ugled in upoštevanje.
Vse to bodo naloge bodočega odbora.
Tov. Martin Planinšek je na to povzel besedo ter omenjal, da je društvo pod dosedanjim vodstvom skušalo doseči začrtane cilje in je mnogo storilo za povzdigo našega mate-rijelnega stališča in nam skušalo priboriti tudi ugled. Ako ni vsega doseglo, ni naša krivda, ampak je iskati vzroka v brezbrižnosti naših tovarišev po drugod. Ker se je dosedanji predsednik za društvo dosedaj mnogo trudil, ker je star praktikus in je bil sporazumno z vsemi stanovskimi dlruštvi izvoljen v Delavsko zbornico in Pokojninski zavod ter tudi v Zvezo, predlaga, da se ga z vzklikom izvoli kot predsednika tudi za bodoče leto.
Na to je bil tov. Gilčvert soglasno izvoljen za predsednika.
Tov. Štefan Kamenšek predlaga, naj se nadaljni odborniki volijo po listkih.
Po listkih je bil na to izvoljen ter pri I. seji konstituiran sledeči odbor:
Podprodlsednik: Martin Planinšek, pis. ravnatelj.
Tajnik: Štefan Medved, pis. ravnatelj.	.
Blagajnik: Franjo M o š k o n, pis. ravnatelj.
Odborniki: Alojzij H r a š o v e c, pis. ravnatelj, H o s c h i t z
Karol, pis. ravnatelj, Jančar Ciril, not. ravnatelj. Namestniki: Kotnik Anica, strojepiska, R a u t a r Mici,
strojepiska in K e ž m a n Franjo, odv. uradnik. Nadzorstvo: Jezovšek Vladimir, not. kandidat, in M 1 a-
k a r Ldja, strojepiska.
ad. 6.
Protestno zborovanje proti podaljšanju osemurnega delavnika pri trgovskih nastavijencih. Tozadevno je referiral tov. Gilčvert prilično tako, kot na protestnem zborovanju 1. maja 1926 v Ptuju, kar je bilo itak v časopisih že objavljeno. Obrazložil je pomen, da moramo biti v tem vprašanju solidarni s trg. nameščenci in ostalim priv. uradništvom. Orisal je v glavnih potezah tozaidevno protestno zborovanje vseh treh mariborskih organizacij, ki se je vršilo 6. maja 1926 in na katerem so bile sprejete ostre resolucije, kakor jih je objavil »Tabor« od 8. maja 1926. Zborovalci so se izjavili tozadevno solidarni z trg. nameščenci ter sklenili, kakor navedeno ad 4. resolucije na uvodnem mestu.
- Na to so bile prečltane in soglasno sprejete resolucije od L—5., kakor so objavljene na prvi strani predležeče »Odvetniške pisarne.«
Na predlog kand. Jezovšek a, tov. M a č e k a in H o s c h i t z a se slednjič d|oglasno sklene, da priced! društvo dlruštveni izlet v nedeljo, dne 16. maja 1926 v Rogaško Slatino, kamor se povabi tudi Celjsko bratsko društvo in našo ptujsko skupino. Udeležbo je takoj priglasilo 14 članov in članic.
Na to je predsednik zaključil zborovanje, ki se je vršilo dostojno v tovariški slogi
Maribor, dne 9. maja 1926.
Tajnik:	Predsednik:	Blagajnik:
Štefan Medved. Dragotin Gilčvert. Franjo Moškon.
Raznoterosti.
Princ 'odvetnik. Stan angleških advokatov se je meseca maja 1926 pomnožil za odličnega člana, ki ni nihče drugi, kot tretji sin angleškega kiralja in kraljice. Princ Henrik je bil namreč ta dan zabeležen v imenik advokatov. Kakor pri princih običajno, je tudi on odlično prestal vse hude izpite in izročil judicijelno disertacijo, kakor jo določa angleški zakon za vsa-cega, ki hoče izvrševati samostojno advokatsko prakso. Angleška, ki je urejena na demokratični način, vodi register po abecednem iredu. Vsi kandidati se vpišejo po vrsti in tako je prišel Princ Henrik v spisek odvetniške zbornice pod priimkom Windsor ter je torej bolj na koncu. Bil je tudi k izpitu poklican med zadnjimi in je na stavljena vprašanja odgovarjal jedrnato. Odprl je samostojno' odVetniško pisarno in je sklenil, nastopati pred sodiščem kot branitelj in zagovornik siromašnih slojev, ki nimajo sredstev, da bi plačevali slane ipravdarske stroške.
Število odvetnikov v naši državi je znašalo v letu 1925 ravno 2000. Slovenija jih iina 181, poleg tega pa še 46 notarjev. Ljubljana jih šteje 66, Maribor d2, ostalih 93 uraduje po ostalih mestih in trgih Slovenije.
Strojepisje ln poraba energije. Pri triminutnem pisanju na stroj potrebuje oseba, ki piše srednje hitro, za to*1 delo 2 kaloriji. £e piše delj časa, postane delo raidi utrujenosti težje in manj ekonomično in zato poraba Sile večja. Po osemurnem delu znaša poraba toplote 900 kalorij, kar je — preračunano v dlrugo delo — isto, kakor ako bi dvignili vsako uro 5500 krat en kilogram en meter visoko. Strojepisje torej nikakor ni lahko delo. Zato je dobro, da vsaj po 2—3 urah za nekaj časa z njim prenehamo.
Dr. Ivo Šorli, znani pisatelj, se je preselil iz Šmarja v Maribor, kjer uraduje kot notar v Slovenski ulici.
Dr. Avgust Relsman je položil pri viš. dež. sodišču v Ljubljani odvetniški izpit ter otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, Gregorčičeva ulica štev. 22.
Dr. Anton Novačan, znani pisatelj in politik, sc je povrnil iz Varšave ter vstopil kot odvetniški kandidat v pisarno Dr. Vekoslava Ktikovec, odvetnika v Maribor«.
Juro Detlček je imenovan za notarja na Vranskem.
Ustanovitvena taksa zasebnih nameščencev. Delavska zbornica poroča: Ker so prihajala na Delavsko zbornico vprašanja glede nastanitvene takse zaseb. nameščencev, se je obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani ter prejela ođ nje sledeče pojasnilo: Pristojbini po tar. post. v zvezi z § 16 zakona z dne 9. februarja 1850 drž. zak. štev. 50, odnosno z dne 13. decembra 1862 drž. zak. štev. 89 podlegajo načelom vse odmen-ske službene pogodbe, ako so polistinjene. Vendar za polisti-njenje ni potrebna formelna pismena pogodba. Za pristojhinsko obveznost zadostuje tudi enostranska pravna listina (nastanitveni dekret, volilni protokol). Čeravno je podpisana le od službodajalca. Kjer službena pogodba sploh ni polistinjena, se-
veda tudi ni pristojbinske dolžnosti. Glede trgovskih nameščencev pa določa § 6 zakona o trgovskih pomočnikih z dne 16. januarja 1910 drž. zak. štev. 20, da pismene zabeležke, ki jih daje službodajalec službojemalcu po sklenjeni ustni pogodbi o njegovih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe, če niso podpisane, ne tvorijo pristojbini podvrženega polistinjenja pogodbe. Kjer pa so te zabeležke podpisane, ali kjer sklenejo trgovski nameščenci s službodajalcem pismeno službeno pogodbo, morajo seveda plačati pristojbino po t. p. 40 cit. zakona. Ali je namestitev začasna ali stalna, je za prlstojbinsko dolžnost brez pomena, temveč vpliva le na odmerno podlago v smislu § 16 cit. zakona.
Delovni čas in kontrolne knjige v državnih uradih. Beo4 grad, 23. julija 1926. Ministrski predsednik je poslal pismo, v katerem opozarja, da ie v členu 264 finančnega zakona za leto 1926/27 določeno v državnih uradih sedemurno delo. To sc je zgodilo, pravi Uzunovič, z ozirom na znano dejstvo, da je v mnogih državnih uradih zelo mnogo nedovršenih poslov in da se ti posli ne končujejo pravočasno in v prepričanju, da se bo čas sedmih ur izpolnil z najmarljivejšim in najintenzivnejšlm neumornim in neprekinjenim delom. Da bi se to v resnici zgodilo, naroča ministrski predsednik, da morajo vsi državni u-službenci po vsej državi od najnižjega in najvišjega prihajati v službo in odhajati iz službe točno v določenem času, za ka>-terega označuje kot najprimernejši čas poleti od 8. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne. Dopustiti se ne sme nobeno zakasnjenje, razen v slučajih izredne potrebe po oceni pristojnega šefa, ki je osebno odgovoren. Ministrski predsednik priporoča ministrom, naj v svojem delokrogu ukrenejo potrebno za izdajo najstrožje tozadevne odredbe. Kot ukrepe, primerne v to svrho, priporoča uvedbo kontrolnih knjig v svrho vpisovanja uslužbencev pri dohodu na delo In pri odhodu lz službe, nadalje uvedbe kontrolnih knjig o Izvršenem delu tekom sedemurne pisarniške službe. Ministrski predsednik poziva ministre, naj o vseh svojih tozadevnih ukrepih obveste predsedstvo ministrskega sveta. Da bi podvzeti ukrepi Imeli uspeh, naroča, naj se prvi slučaji prestopkov takoj najstrožje kaznujejo, ter se poskrbi, da ostanejo v državni službi samo oni uslužbenci, ki so neobhodno potrebni, delavni in sposobni. Ministrstva naj o težkočah, pa katere bi v tem oziru naletela, obveste predsedstvo ministrskega sveta, da se pravočasno odpravijo. V svojem pismu naglaša min. predsednik, da se bo na ta način ustvarila možnost za ?natno reduciranje državnih uslužbencev, ki je v interesu varčevanja potrebno in ki bo po splošni kontroli nad sposobnostjo in delom državnih uslužbencev zadelo predvsem nedelavne, nesposobne i§ za državno službo neprimerno uslužbenec. Razen tega opozarja na določbo četrtega odstavka člena 264 finančnega zakona, po katerem mora vsak minister na leto največ do 60 dni odrediti, da se podaljša delovni čas za ono ali 2 uri na dan ter prosi, naj ministri to zakonito pooblastilo v interesu hitrega reševanja državnih poslov izkoristijo v polni meri.
Vsebina s 1. Resolucije občnih zborov v Ptuju in v Mariboru. — 2. Jubilej Odvetniške zbornice za Slovenijo. 3. Naša organizacija in brezposelne podpore. — 4. Pokojninsko zavarovanje. — 5. Slika Valentina Urbančiča. — 6. Občni zbor v Mariboru. 7. Raznoterosti-
Tiskar: Mariborska tiskarna, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik : Franjo Moškon, pisainovodja. Izdajatelj: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik: Dragotin Gilčvert, ravnatelj. Vsi v Mariboru.