Leto 1892. 1017 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXXXI1. — Izdan,in razposlan dné 28. decembra 1892. (Obsega štey. 228.) 828. Razglas finančnega ministerstva z dné 26. decembra 1892. L, s katerim se objavljajo narisi vseh novcev kronske vrednote, ki jih je izkovati po zakonu z dné 2. avgusta 1892.1. (Drž. zak. št. 126.), in pa vseh novcev kronske vrednote ogerskega kova. V prilogi se v zmislu zakona z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 127.) na obče znanje dajejo narisi vseh novcev kronske vrednote, ki jih je izkovati po zakonu z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.) in pa narisi istih novčnih vrst ogerskega kova. Ti novci so : I. Deželski klati novci: 1. Kos za dvajset kron, 2. kos za deset kron. 11. Sreberni novci: Kos za eno krono. III. Nikljevi novci: 1. Kos za dvajset vinarjev, 2. kos za deset vinarjev. IV. Bronasti novci: 1. Kos za dva vinarja, 2. kos za en vinar. Novci avstrijskega kova so opravljeni takö, kakor je ustanovljeno v členu V., XIII., XV. in XVII. zakona z dné 2. avgusta 1892 1. (Drž. zak. št. 126.) Potemtakem so narisi novcev taki-le: I. Deželski zlati novci imajo na lični (averzni) plati doprsno podobo Njegovega c. in k. apostolskega Veličastva s tem le napisom okoli: „Franc. Jos. I. D. G. Imp. Austr. Rex. Boh. Gall. lil. etc. el Ap. Rex. Hung. “ Na nasprotni plati nosijo cesarskega orla, nad njim vrednostno oznamenilo XX, oziroma X Coronae in pa letnico kova v rimskih številkah okoli napisano, pod cesarskim orlom pak vrednostno oznamenilo 20, oziroma 10 Cor. in pa letnico kova v arabskih številkah. Rob je gladek in pri kosih za dvajset kron ima v vglobljeni pisavi besede: „Viribus unitis“, pri kosih za deset kron pa ima desetkrat ponavljajočo se vglobljeno podobo krone. Notranji obod sestoji na obeh platéh iz ploske (Hlovenifoh.) paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren Iben“. Rob kosa za deset kron ima vglobljen ukràs. krog (biser poleg bisera). Kosi za dvajset kron imajo v preméru 21. kosi za deset kron pak 19 milimetrov. II. Kos za eno krono ima na lični (averzni) i plati doprsno podobo Njegovega c. in k. apostolskega Veličastva in isti napis okoli, kakor deželski zlati novci. Na nasprotni (reverzni) plati ima kos za eno krono cesarsko krono, pod njo številko ,1“ in pod to letnico kova, vse obdano po dveh lovorovih vencih. Rob je gladek in ima v globljenih črkah gaslo: „ Viribus unitis“. Notranji obod sestoji na obeh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog (biser poleg bisera). Kos za eno krono ima v preméru 23 milimetrov. III. Ni kij e vi novci imajo na lični (averzni) plati cesarskega orla, na nasprotni (reverzni) plati pak okrasen obod, v katerem stoji vrednostno ozname-nilo „20‘ oziroma ,10“, in pod njim, z arabesko ločena od njega, letnica kova. Rob je reberčast, notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog (biser poleg bisera). Premér znaša pri kosih za dvajset vinarjev 21, pri kosih za deset vinarjev pak 19 milimetrov. IV. Bronasti novci imajo na lični (averzni) plati cesarskega orla. na nasprotni (reverzni) pa ornamentalen ukràs, v katerem stoji vrednostno oznamenilo ,2“, oziroma ,1“ in pod tem, ločena od njega po lovorovi vejici, letnica kova. Rob je gladek. Notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog (biser poleg bisera). Premér znaša pri kosih za dva vinarja 19, pri kosih za 1 vinar pa 17 milimetrov. Naris novcev ogerskega kova je ték-le : I. Zlati novci imajo na lični (averzni) plati celo postavo Njegovega c. in k. apostoljskega Veličastva v opravi venčanja s tém-le napisom okoli: ,Ferencz Jôzsef 1. K. A. ('s. ex M. H. S. J). O. A/>. kir.“ in pa letnico kova: na nasprotni (reverzni) plati je združeni grb dežel ogerske krone z angelji ščitonosci in tem le napisom okoli : „ Magyar kirdlysag “, pod grbom pak vrednostno oznamenilo ,20 korona“, oziroma ,10 korona“. Med grbovim ščitom in vrednostnim oznamenllom stoji novčno znamenje kra-Ijevo-ogerskega novčnega urada v Kremnici „ K. B. “ Rob je gladek in pri kosih za dvajset kron nosi v vglobljeni pisavi besede: , Bizalmum az Usi er iny- sestoječ iz štirih šestokotih zvezd, od katerih je vsaka zajeta v dva završilna ornamenta. Notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog. Premér kosa za dvajset kron znaša 21 milimetrov, kosa za deset kron pak 19 milimetrov. II. Kos za eno krono ima na lični (averzni) plati doprsno podobo Njegovega c. in k. apostoljskega Veličastva z istim napisom, kakor ga imajo na lični plati zlati novci, in z novčnim znamenjem krem-niškega novčnega urada „ K. B.“ Na nasprotni (reverzni) plati je ogerska krona in pa, obdano od venca, spletenega iz klasja in hrastovih listov, vrednostno oznamenilo ,1 korona“ in pa letnica kova. Rob kosa za eno krono je gladek in ima v vglobljeni pisavi besede: ,Bizalmam az osi erényben“. Notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog. Premér kosa za eno krono znaša 23 milimetrov. III. Lična (averzna) plat nikljevih novcev nosi ogersko krono z napisom okoli: ,Magyar kirdlyi vdtiopénz“ in pa letnico kova, na nasprotni (reverzni) plati v vencu iz klasja pa vrednostno oznamenilo ,20 filUr“, oziroma ,10 fillér“ in pa novčno znamenje kremniškega novčnega urada ,K. B.“ Rob je reberčast. Notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske plačice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog. Premér znaša pri kosih za dvajset vinarjev 21, pri kosih za deset vinarjev pa 19 milimetrov. IV. Bronasti novci imajo na lični (averzni) plati ogersko krono z napisom okoli: ,Magyar kirulyi vdltôpénz“ in pa letnico kova. Nasprotna (reverzna) plat ima, oklenjeno v vencu iz klasja, pri kosih za dva vinarja številko ,2“, pri kosih za en vinar pa številko ,1“ in pa novčno znamenje kremniškega novčnega urada ,K. B.“ > Rob je gladek. Notranji obod sestoji na obéh platéh iz ploske paličice, katere notranjega obsega se dotika biseren krog. Premér znaša pri kosih za dva vinarja 19, pri kosih za en vinar pak 1 7 milimetrov. Po členu XXIV. zakona z dné 2. avgusta 1892. J. (Drž. zak. št. 126.) je moči vsa plačila, katera je zakonito opravljati v avstrijski vrednoti — bodi si v kovanih novcih ali ne — opravljati, kakor si dolžnik to izbere, v deželskih zlatih novcih kronske vrednote tako, da se kos za dvajset kron računi z vrednostjo 10 goldinarjev avstrijske vrednote, kos za deset kron pa z vrednostjo 5 goldinarjev avstrijske vrednote. Toisto velja o kosih za eno krono in pa o nikljevih in bronastih novcih kronske vrednote v meri plačilnosti, dodeljeni jim po členu XIX. zgoraj navedenega zakona, in to tako, da se kos za eno krono računi z vrednostjo 50 krajcarjev avstrijske vrednote, kos za dvajset vinarjev z vrednostjo 10 krajcarjev avstrijske vrednote, kos za deset vinarjev z vrednostjo 5 krajcarjev avstrijske vrednote, kos za dva vinarja z vrednostjo 1 krajcarja avstrijske vrednote in kos za en vinar z vrednostjo 5/io krajcarja avstrijske vrednote. Ta določila veljajo po členu XVIII. zakona z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 127.) tudi o dotičnih novčnih vrstah ogerskega kova. Steinbach s j . Avstrijski kov. Deželski zlati novci. Kosi za dvajset kron. Kosi za deset kron. Sreberni novci. Kosi za eno krono. v I R I B v s » » * _VJS1_1 T I S _J Nikljevi novci. Kosi za dvajset vinarjev. Kosi za deset vinarjev. Bronasti novci Ogerski kov. Deželski zlati novci. Kosi za dvajset kron. Sreberni novci. Kosi za eno krono. IhllAL M A M A Z__ Nikljevi novci. Kosi za dvajset vinarjev. Kosi za deset vinarjev. iLii.nmr.liii niiiiiilii.ini liiiliinilillliiliiililllniiuuiiii Bronasti novci. Kosi za dva vinarja. Kosi za en vinar. (SloTenUch.) 18Ü Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem. slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl. Kadar kedo kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 18 it), vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , , , 1859. , , , 1868. . . 12 , „ , , 1879. , , , 1888 . . 20 „ Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . .1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za . . 2 gl. 30 kr. 1850. , . . . 5 n 25 n r 1865. <2 „ „ 1880. ... 2 , 20 1851. „ . . . 1 * 30 » . 1866. , . . .2 , 20 . 1881. ... 2 . 20 n 1852. , . . •2 r 60 , . 1867. , ... 2 1882. ... 3 n 1853. . . . . 3 15 N 1868. , • • • 2 1883. ... 2 , 50 n 1854. . . . . 4 20 W 1869. , ... 3 1884 ... 2 , 50 1855. , . . . 2 7> 35 » , 1870. , • • . 1 . 40 , 1885. ... 1 , »O 1856 . 2 45 1871. , ... 2 1SS6. ... 2 , 30 1857. , . . . 2 85 r 1872. .... 3 . 20 , 1887. ... 2 , 50 1858. , . . . 2 , 40 r 1873. .... 3 . 30 . 1888. ... 4 , 20 1859. , . . . 2 r — 1874. . ■ . .2 . 30 , 1889. 1860. , . . . 1 70 r 1875. ... 2 „ ^ 1890. ... 2 , 70 1861. „ . . . t * 50 a 1876. . . . . 1 . 50 , 1891 ... 3 1862. , . . . 1 40 * a 1877. . . . . 1 ji n 1892. » 1863. , . . . 1 I* 10 W r 1878. n . . .2 . 30 . Letnik 1892. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po lisli cčni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô nisi» došli ali pa so mu (losi i nedoslatlio, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole, to j® 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od I. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.; dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.