Poštnin;* »Ia5awa w gotovini.
Let©. ¥11, St. @8.	¥	Lfubllani.	w	trnek	21*	marca	1923»	teim.	St.	1	08n.
IflPREJ
Glasilo Socialisti?«« stranke Jugosiavii«,
Proti janičarjem!
V vsej državi je zmagala reakcija, nazadniaštvo. zaslepljenost. Čp bi srbsko ljudstvo vedelo, kaj so radikalci, bi volilo proti njim. če bi hrvatsko ljudstvo vedelo. kdo je Radič, bi ne drlo za njim. če bi slovensko liudstvo vedelo, kaj pomeni klerikalizem, bi ga ne postavilo na tron.
Socialisti vemo. da je zaslepljenost tem strašnejša. čim težje delavno ljudstvo živi. Vemo. da ne more biti zaveden tisti, ki podnevi in ponoči dela in se muči. da si preskrbi najpotrebnejšega kruha. Vemo. da je zanj posebno težko pridobiti si politično zavednost takrat, kadar na-stopaio politični preroki v veliki množini, pa vsi z lepimi besedami, z zvenečimi obljubami in z navidezno najostrejšim sovraštvom do vladajočega sistema. Vemo to že davno, zato smo svojega časa pozabili na vse drugo in obrnili svoje glavno orožje proti lažmivemu socializmu, ki si ga je kapitalizem vzgojil pod lažniivim imenom krščanskega socializma. Ko je bil prvi naval krščanskega socializma odbit, si je kapitalizem vzgojil novih janičarjev pod imenom narodnega socializma in tudi proti tem so socialisti nastopili z vso odločnostjo. Isto je’ bilo vselej z vsemi poskusi kapitalistov zanesti razdor med delavstvo; delavci so pogledali »novemu« socializmu v oči in ga odbili z isto odločnostjo, kakor so naši predniki odbijali janičarje. Razlika je le v tem. da se takrat ni našel nihče, ki bi se zavzemal za janičarje, ki bi govoril: »Streljajte na Turke, na prave Turke, janičarje pa pustite pri miru. saj so kri naše krvi!« In če bi se bil kakšen tak čudak našel bi ga bili zaprli v blaznico, ali pa bi rekli, da je najbrž tudi on janičar, tudi on vzgojen na Turškem in da se ie na skrivaj priklati! na našo stran samo zato, da nam meša naše vrste. Gotovo bi tak človek niti kot blaznež niti kot preoblečen janičar ne bil našel med našimi pred-
■BbBSbSs
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
niki niti ene stotnije, ki bi se sredi boja umaknila zaradi bratomornega boja. Tolikšna ie bila takrat zavednost našega ljudstva, čeprav je bil ta boj res bratomoren res so si stali krvni bratje nasproti.
Seveda je bila razlika tudi v orožju —- takrat so janičarji sekali in morili, skrunili in na kol natikali — danes sekajo samo z lažjo in denarjem. Tudi naši predniki so odgovarjali s krvavim orožjem, mi se borimo le z uma svitlim mečem. Proti lažem se ne moremo braniti drugače, nego če te laži razkrinkamo, če natanko povemo, kako in kaj in če lažnivca pokažemo ljudstvu držeč ga za lase. da ne more zbežati. Ljudstvu bi se lažnivec studil in gabil, toda časa nima. da bi se ustavilo na svoji poti za kruhom, po vrhu so pa janičarji tako zviti, da zlorabljajo ljudsko bedo in nevednost kričeč: »Usmiljenje! Res se ie malo zlagal oa vendar ga zato še ni treba vleči za lase. saj je tudi naš brat! Kdor brata tako grdo za lase vleče, je še hujši, ie bratomorilec, je izdajalec, je podkupljen!« Ljudstvo pa. ki. ni imelo časa ustaviti se in pogledati lažnivca in razumeti, za kai gre. pač pa je v svojem trpljenju spoznalo že veliko volkov v ovčjih oblekah, to ljudstvo’je takoj pripravljeno reči: »Vsi so enaki!« Potem na gre dalje svojo grozno pot za kruhom ... Pri takih razmerah se janičarjem lahko posreči, da iztrgajo kako stotnijo iz naših vrst. posebno če tista stotnija ni stotnija, ampak samo roj. V pravem boju bi moral tak roj preiti k, sovražniku, vmes med obema vojskama ne bi mogel ježati — dandanes je pa to mogoče. Gospod korporal še ne Vedo. kam bi šli. ali na desno ali na levo. tako da bodo še vedno lahko napram obema vojskama zatrjevali: »Moja zvestoba je neomajna!« Njegovih 14 vojakov oa tudi ne moti brez-delica. 4 mesece že leže lepo v senci. Me-naža ie sicer vsak dan slabša, pa vendar še ne tako. da bi jih to spametovalo. Tudi
to jih ni spametovalo, da so janičarji že po celi Sloveniji zmagovito razpredli svoje mreže — neka organizacija še po klerikalni zmagi ni obračunala, še zdaj ne ve. ali bi šla k umirajoči »Zarji« ali Je »Rdečemu praporu« ali bi kar v senci počakala. da zmanjka menaže. Samo posamezniki dvigajo glave in svare, da tako ne bo zmage, pa zaenkrat ne najdejo še odmeva, premalo prazen je še želodec, da bi se odprla ušesa, še vedno moramo zaspani možgani staro pesmioo: »Vsi so enaki! Dokler ne bo položaj razčiščen, ne gremo nikamor! Najprej morajo prenehati osebnosti, da bomo vsi lepo složni, potem pojdemo oa v boj!«
Revčki! Ali mislite, da vam bo kapi-talist razčistil položaj? Sami boste mo--rali! Takrat ko borno vsi složni, tudi boja ne bo več treba takrat bo socializem že zmagal! Pa takrat pojde z nami tudi ljubljanski župan in vsi drugi komunistični klerikalci, takrat poidejo z nami tudi g. škof in g. Pašič s sinom, takrat bo naš tudi g. Praprotnik. Da boste takrat naši tudi vi. vam prav radi verujemo, samo v zaslugo vam tega ne bomo šteli, ker ni nič zaslužnega v tem. če se kdo vsede za polno mizo!
Dokler bomo imeli nejasne razmere, bomo z »osebnostmi« neusmiljeno nadaljevali. čeprav pravite, da morajo prenehati. Tudi »mrtve« osebe bomo še obdelavah. če bo njih ime še uplivalo na nezavedne proletarce- Za zgled navajamo danes g. Albina Prepeluha. Ce čitaš »Avtonomista« stalno od njegovega rojstva, veš. da je ta lisi popolnoma Prepeluhov in veš koliko zgage je napravil, čeprav še danes nima nikjer nobene organizacije za seboj. Veš tudi, da je ves čas v zvezi s klerikalci in veš, kako se veseli zdaj klerikalne zmage pri volitvah. Ta list je z drugimi petimi imel samo ta namen, da onemogoči konsolidacijo socialistične stranke. Ni je onemogočil, ker konsolidacija ie izvršena, čeprav se g. korporal še
JANKO TELBAN:
Pisat sem pismo,
(Iz dnevnika.)
Temna noč je samevala zunaj in na okno je udarjala veja. Majal jo je vihar. Slabo brleča luč je razsvetljevala skromno. od črvov razjedeno mizo. ko sem pisal. Prijatelj me ie orosil, naj mu napišem ljubezni polno oismo. katerega misli poslati svojemu sanjavemu dekletu- Ljubav-no pismo — hahaha! Je mogoče, da sem ga spisal, ko oa sam nisem čutil v srcu ničesar, dasi so usta hrepenela po poljubu. po objemu bele roke?
Pisal sem. da so me boleli prsti kakor takrat, ko sem bil sedemnajst let star. Misli so hitele nazaj v preteklost, ki je bila
podobna lepim sanjam sredi noči. v prerano ovenelo mladostno pomlad. Drevo upanja, ki je bilo še mlado, je zrelo, j da se mu odžaga suhi vrh.
Stala je pred menoj kakor takrat pred davno dobo. njeni lasje so me božali po licu. v modrih očeh bem bral srečo in iz njenega telesa je kipela mladost.
Pisal sem pismo, čisto po prijateljevi volji, a on ni vedel, da so bile besede iste, katere so mi pred mnogimi leti tekle izpod peresa.
In ko je dekle brala pismo, se je v srcu rodila ljubezen. Sanjala je o njem, ki ga še ni porušila jesen, čigar listi so še zeleni in mu Morana še ni potrgala cvetja z lic- Sanjala je o njem, ki je izlil vso svojo ljubezen v mrtve črke. Deklica je čitala. hrepenela po sreči ter spoznala
dušo prijateljevo — ne mojo! On io ljubi, saj ii je pisal, kakor zenico svojega očesa jo bo čuval, da ne pade slana nanjo in ji ne zamori mladostnega cvetja.
Na skrivaj ie pokazala prijateljici pismo. Zardela je do ušes, ko je brala:
»V daljo hitijo moje misli, da te ob-' iamejo. edino, ki si mi ukradla dušni mir. V sladke sanje me zaziblje Tvoj smehljaj in rožna bodočnost mi vstaja pred očmi na Tvoii strani.
Naj Ti pomlad posuje stezo življenja s cvetlicami. Sredi žitnega polja, v ko5a-> tem gozdu, med množico ljudi in v za’ duhli sobi sem sam s Teboj, povsod ču-jem Tvoj glas — ljubiš me-..«
Pisal sem pismo prijatelju, da ga jo posla! svoii/izvoljenki. In ko sem vstaj, da ea prečitam. je bil list moker.
niso odločili, kam pojdejo. Ne bomo se pobotavali z njim. pravilnik je in ostane edino združevalno sredstvo i zanj i za vsa proletarce, tudi za tiste, ki imajo večjo čredo za seboj. Listi, ki zdaj nimajo organizacij za seboj, bodo poginili, kdor noče h klerikalcem, pride k nam brez težav, v pravilniku ima določbe, kako se to izvrši brez vsakih pogajanj, dogovorov, kompromisov in kupčij. Prepeluhov »Avtonomist« pa ostane, ker ta ima lepe denarce. Ker misli ostati, zato meče še nadalje ljudstvu pesek v oči, da ne bi videlo. Najbolj se boji g. Prepeluh tistih socialistov, ki so šli leta 1919. in 1920. zaradi Prepeluha h komunistom. Očitali so mu razen izvoznic itd. posebno njegovo upokojitev v IV. plačilnem razredu, dasi je bil le malo časa poverjenik za socialno skrb, prej pa mali uradnik v 9. ali 10. razredu- Na te očitke je g. Prepeluh izjavljal, da je bil upokojen proti njegovi volji. Mi smo pozneje zvedeli, da je za upokojitev v tem visokem plačilnem razredu ponovno sam prosil in da je s to prošnjo nadlegoval še celo ministrovo soprogo. Da pa ljudstvo ne bo o g. Prepeluhu tako slabo mislilo, zato piše. Prepeluhov »Avtonomist« 24. marca 1923 o upokojitvah tako lepo in tako po naše, da ta članek lahko uvrstimo tudi v naš list. Kdor veruje g. Prepeluhu, da dela v smislu tega članka res proti takim upokojitvam, ta naj naš list takoj odpove. Kdor pa zna toliko misliti, da lahko izpregleda to janičarsko demagogijo, ta naj upliva na svojo okolico. da nam ne bo več zamerila našega »grdega osebnega boja«, ampak nam pomagala pri našem stvarnem delu!
Upokojitve.
(Poglej uvodnik!)
»Upokojen je veliki župan dr. Vilko
Bal tič.«
»Upokojen je ravnatelj tobačne tovarne g. N. N.«
»Upokojen je kontrolor tega in tega urada g- M. M.«
Takih novic nam je prinesel pretekli teden poln koš in zato je vredno, da si ogledamo tudi poglavje o upokojitvah nekoliko natančnejše.
Splošno pravimo, da državni uradnik stoži državi. Tako nam pove tudi jezik: »On je vstopil v službo,« ali pa »po dolgoletnem službovanju« itd.
Službeno razmerje med uradnikom in državo ima svoje poseben značaj. Vsaj ena teorija pravi tako (druga pravi, da ie razmerje med uradnikom in državo isto kakor med fabrikantom in delavcem). Nekaj posebnega vidi prva teorija v zaupnosti, ki je združena z uradniško službo. kajti uradnikom je »zaupano« varstvo važnih državnih interesov. Dosledno temu »zaupnemu« položaju so tudi nekdaj uradniške plače bile odmerjene boljše kakor navadne delavske mezde- Glavna razlika med delavcem in uradnikom pa je bila izrečena v stalnosti uradniške službe in pa v starostni preskrbi, t. j. s pokojnino.
Postava natanko določa, kdaj sme biti uradnik upokojen. Upokojiti se ga more le. če je za svoje delo ali vsled bolezni ali vsled starosti trajno nesposoben, aii pa če ni več vreden zaupanja, n. pr. če se je pregrešil proti kazenskemu zakonu. Tako veleva tudi zdrava pamet, ker to vendar ne gre. da bi prejemali zdravi ljudje lepo plačo za svoje brezdelje!
Tekom let pa se je razpasla razvada, da uradnika pošljejo lahko v »penzjon« tudi. če bi se ga radi iz teh ali onih vzrokov iznebili. In ravno to se dogaja dandanes vedno pogosteje tudi pri nas!
Zaradi primere vzemimo slučaj dr. Bal tiča. Mož je popolnoma zdrav, tudi ni posebno star — menda 45 let — in bi po vseh znakih sodeč lahko še »služil državi«	vsaj dvajset	let!	Kazenskega tudi ni
nič	zagrešil —	pa	vseeno	bo dobival
»penzjon«, na njegovo mesto	pa bo prišel
(ali je že prišel) nekdo drugi, katerega bo treba iz javnih sredstev seveda tudi plačati!
Država, torej mi davkoplačevalci, bomo vsled tega plačevali za isto delo dva človeka namesto enega!
Ali je to prav? Ali je to uprava? Ali je to gospodarstvo?
Dr. Baltiča	so	poslali	v »penzjon«
baie zato ker je po svojem političnem mišljenju »demokrat«. Kaj pa je to, če je demokrat? Pa naj bo! Izven urada lahko uganja, kar hoče. v uradu pa mora biti nepristranski uradnik in objektiven izvršitelj postav. Ali dr. Baltič to ni bil? Ce ni bil to, potem ne spada v »penzjon«, ampak pred sodišče! Če je pa svojo uradniško dolžnost vestno vršil, zakaj potem upokojitev? Zakaj ga niso dejali na drugo službeno mesto, če je bil na starem komu kaj na poti? Zdravega in za delo sposobnega človeka prisiliti na lenobo in ga zato še plačevati. — ne. to pa ne bo šlo!
Politične vesti.
-j- Mariborski zaupniški zbor je na
seji 22. t. m. v sporazumu s soc. občinskim ldubom sklenil, da bodo obč. svetniki radi izida državnozborskih volitev čim prej odložili vse mandate in funkcije, obenem je isto nasvetoval soc. občinskim odbornikom povsod tam, kjer so klerikalci dobili večino. O tej stvari je krajevni odbor SPJ sejal že 20. t. m. Klerikalci morajo imeti dobre tajne zveze v socialistični organizaciji, ker so njihovi listi takoj nato poročali o teh namerah, seveda po njihovi metodi malce zavito. En sam se je dvignil proti vestem v časopisju. Bil je to župan Grčar, ki jih je dementiral nasproti dopisniku »Slovenskega Naroda«. Tu jo je tudi po svoje nekoliko zavil, češ, da še ni demisioniral (o čemer v javnosti sploh govora n;i bilo) m da tozadevnega sklepa tudi še ni. To pa je previdno zamolčal, da so v občinskem klubu o demisijah že razpravljali. Županu Grčarju namreč demisioniranje nič ne 'diši in se ga je branil z vsemi štirimi, češ, da nimajo volitve ničesar opraviti z obč. svetom. En dan prej, predno je »Narod« županov dementi objavil, je »Enakost« že priobčila sklep zaupniškega zbora, o katerem smo poročali v začetku. Ja, ja! Mi smo Mariborčanom že davno priporočali, naj na velike ribe tudi pazijo, pa so rajši pustili, da je enotna organizacija med velikimi ribami k vragu šla in vse proletarsko gibanje v Sloveniji radi enotne fronte, ki so jim jo velike ribe na zvit način vsilile. Sedaj po volitvah je menda že zadnji čas, da napravijo tudi Mariborčani konec ribji tradiciji.
4- »Voikstimme«, ki jo piše prof. Fa-vaj, ima nekaj pripomniti k temu, ker se nismo zgražali, da Golouh (oseba Golouh!) ni dobil toliko zaželjenega mandata. Pri tem bi najrajši napravila nas odgovorne za to, da ni dobil socialistični proletariat na Slovenskem sploh nobenega zastopnika v parlament. Menda zato, ker niso hotele naše organizacije »enot-
no fronto«, v katero so koritarski vodje mariborskega proletariata ta proletariat zvabili v upanju, da jim bo korito bolj zasigurano, če bodo v intimnih zvezah z mešano skupino brez načel in organizacije, nego pa z našo stranko, ki je bila pripravljena za pošten skupen nastop — z organizacijami v mariborskem okrožju seveda, ne s posameznimi vodilnima osebami nad njimi. Čisto jasno, da nam je bilo v razmerah, kakor so bile, čisto vseeno, če dobi Golouh mandat ali ne, ker dobil bi ga kot oseba, ki zna z demagogično gesto v svoje namene shipnotizirati maso, ne pa da bi bil tisti mandat izraz proletarske zmage same. Mi ostro ločimo med mariborskimi voditelji in mariborskim proletariatom, na one ne damo nič, na tega pa še vedno vse, zlasti odkar je začel sedaj po volitvah zavzemati vse drugačno stališče do Golouhov in Fava-jev, nego ga je preje zavzemal. To nam je porok, da se utegnemo z Mariborčani pri bližnjih oblastnih volitvah drugače sestati, nego smo se doslej. Takrat Golouhi in Favaji in drugi razbijalci — izdajalci enotne organizacije SSJ ne bodo igrali nobene uloge več. Tako vsaj mislimo. Sicer pa ne popustimo niti za las od svojega načela. Mariborčani naj si preberejo tozadeven članek, ki izide te dni v »Ljudskem glasu«.
+ Nismo še pri kraju. Vsak dan so še spremembe v raznih okrožjih- Tako dobi v novosadskem okrožju sodr. Vitomir Korač mandat na škodo nemške stranke. Tudi zemljoradniki so dobili en mandat na škodo Spahove skupine v tu-zlanksem okrožju. Takšna in enaka poročila prihajajo dan za dnem.
-f Jugoslovanska vlada dobi zopet 30 milijonov francoskih frankov posojila. Pa ne ve še zakaj.
+ Pasivna resistenca poštnih, brzojavnih in telefoničnih nameščencev v Nemški Avstriji se je 24. t- m. končala.
-f Tudi v Italiji hočejo štediti. Dose-daj je tvorilo skupščino 535 poslancev, zdaj nameravajo skrčiti število na 250.
+ Turške zahteve so bile odklonjene, otok Caistellorizzo ostane Italiji.
H- Amerikanci — Nemčiji. Podpredsednik ameriškega bankirskega društva Kent je predložil seji mednarodnega kongresa trgovinskih zbornic 2z. t. m. predloge Amerikancev in je pri tem izjavil, da je Amerika voljna na željo zaveznikov dovoliti Nemčiji večje posojilo, ki naj bi ga Nemčija porabila za vzpostavitev svojega gospodarstva in za plačevanje reparacij.
»ZARJA« ZASPALA.
Z kakršnim namenom se je »Zarja« ustanovila, s takšnim plodom je tudi zaspala. »Zarje« ni več, pač pa so ustanovitelji Zarje z njo vred so odšli, da ojačijo razbijalno delo, k »Delavskim novicam«. »Delavske novice« bodo izhajale, urejevane v duhu »socialističnih« prvakov, ki niso nikoli priznavali socialističnih načel.
V svoji zaspanosti je zadnja številka »Zarje« še malo zajokala, da razni časopisi blatijo njihovega socialističnega župana Periča. Ni pa povedala, kateri časopisi so to storili. Če so kapitalistični listi vodili proti socialističnim županom iz političnih ozirom kampanjo, ie povsem razumljivo. razumeti pa nočejo, da proletarski list priobčuje argumente proti takim županom, če so grešili.
Zadnji jok »Zarje« ne pomaga nič in ne bo na sami stvari spremenil prav nič. Če ni »Zarja« imela resnega demantija o stvari, ki smo o nji javno pisali, naj skuša
pridobiti »Delavske novice«, 'da one gredo v ogenj za socialističnega župana dr. Periča-
Kar smo napisali, to tudi vsak čas in na vsakem prostoru, če je potreba tudi še enkrat, in sicer v celoti javno dokažemo.
S tem smo napravili čez »Zarjo«
križ.
Dntvne we§fS,
Ministrstvo pošte je zvišalo nekatere telefonske pristojbine glede inštalacije in naročnine, inštalacija velja za vse naročnike po 1200 Din, samo za one, ki so navedeni pot točko 1. čl. 11. telef. pravilnika velja še nadalje 300 Din. Naročnina ?a telefone v privatnih stanovanjih itd. uocka g) čl. 11. telef. pravilnika) se zviša v Ljubljani in Mariboru od 500 na 720 Dm ha leto, v drugih krajih z več ko 10 naročniki pa od 400 na 500 Din. Poleg teh so se zvišale še nekatere druge pristojbine. Za stare naročnike velja povišek od 1. julija t. 1. za nove pa od 1. marca t. 1. naprej.
Na ameriški konzulat v Zagrebu prihajajo vsak dan osebe z »affidavitom«, ki so ga prejeli od svojih rojakov iz Zedinjenih držav severo-ameriških. in zahtevajo naj j*im konzulat na temelju teh »affidavifov« izda potni list ali vizum. Radi tega se opozarjajo vsi oni. ki imajo take »affidevite«, da ta dokument ni nikak notni dokument, da torej njihov prihod na konzulat s takimi zahtevami nima nika-kega pomena. Stranke se morajo pred Svojim prihodom na konzulat obrniti • do svojih pristojnih oblastev radi izdajanja potnega lista in šele potem, ko dobe izseljeniški potni list, naj se obrnejo do ameriškega konzulata zaradi vizuma.
L aprila stopi baje v veljavo trgovinska pogodba med našo državo in Nemško Avstrijo, češkoslovaško ter Madžarsko.
Brezposelnosti v Nemški Avstriji še
ne bo konec- Od oktobra 1922 je N. A. vlada odpustila 33.808 uradnikov.
Rim. V brzojavnem uradu na pošti je izbruhnil požar, ki je napravil veliko škodo.
Akcijski odbor železničarskih organizacij in organizacij državnih nameščen-
cec sklicuje za torek, dne 27. t. m. ob 19. 30 minut sejo, ki se bo vršila v prostorih Zveze jugoslovanskih železničarjev. Gradišče 7. Na to sejo so vabljeni tudi zastopniki onih strokovnih organizacij državnih nameščencev, ki v Osrednji zvezi niso včlanjeni. — Akcijski odbor.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: V torek zaprto. V sredo »Othello«, red A. V četrtek zaprto. V Petek zaprto- V soboto zaprto. V nedeljo »Otok in struga«, izven, V ponedeljek ob treh popoldne »Za pravdo in srce«, izven; ob 8. zvečer »Othello«, izven. V torek zaprto. — Opera: V torek »Tosca«, red D. V sredo »Jenufa«. red B. V četrtek zaprto- V petek zaprto. V soboto zaprto. V nedeljo »Gorenjski slavček«, izven. V ponedeljek »Carmen«, izven. V torek zaprto.
Poziv mestnega magistrata volilnim upravičencem v Ljubljani. Volilci, ki so mnenja, da so upravičeni biti vpisani v volilnih imenikih, pa zadnjič niso bili, se pozivljejo, da se čimpreje zgiase s policijsko zglasnico v mestnem popisovalnem uradu. Istotam se jc javiti tudi vsem
onim volilcem, ki so volili na nepravem
volišču to je na volišču, ki pravzaprav ne odgovarja njihovemu stanovanju. Če vsakdo stori pravočasno svojo dolžnost, ne bo pomot ne kasnejšega zabavljanja.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo. 28. marca ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije na Sv. Petra cesti št. 12, pritlično, desno.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
nadzorstva:	5.	volitev	novega odbora;
6.	volitev delegatov za dclegacijski odbor »Svobode«; 7. raznoterosti. Dolžnost članov je. da se občnega zbora udeleže polnoštevilno in točno. — Odbor.
»Svoboda« v Ljubljani. Redna seja odbora ljubljanske podružnice »Svoboda« se bo vršila v sredo, 28. t. m. točno ob 8-zvečer v osrednjem tajništvu »Svobode«. Na sejo naj pridejo tudi revizorji, ki naj do te seje pregledajo blagajniške knjige.
Seja pripravljalnega odbora »Svoboda« Moste se bo vršila v sredo. 28. marca ob 20. v društvenem prostoru Selo 25. Gospodarje odsekov se opozarja, da napravijo točen seznam inventarja in ga na seji predlože.
Sz strank®.
Informacijski krožek se snide zopet danes, v ponedeljek točno ob 20.
is strokn gš&anla.
Seja celjske okrožne strokovne komisije se bo vršila v torek. 27. marca v tajništvu ob pol 7. zvečer.
Plenarni shod, na katerega so vabljeni le funkcionarji in odborniki razrednih strokovnih organizacij ter obratni zaupniki, bodo imele celjske strokovne organizacije- Vstop dovoljen samo s člansko legitimacijo oziroma knjigo. Dnevni red: 1. Amsterdam in Moskva: 2. socialistično napredovanje in njega pripomočki: 3. akcija in taktika z ozirom na pisavo lista »Delavec«: 4. razno. Ker je zborovanje namenjeno pouku organiziranega delavstva, je dolžnost vsakega zaupnika, da se ga udeleži- Zborovanje se bo vršilo ob 7. zvečer pri Janžeku, za Kresijo v Celju. — Strok, tajništvo.
Delavci v bosanskem Drvaru stoje pred mezdnim gibanjem, ker jim v podjetjih niso hoteli na noben način olajšati življenja. Obračamo se do vsega delavstva, zlasti kvalificiranega, da ne odpotujejo v Drvar, dokler ne bo tega gibanja konec.
VSEM PODRUŽNICAM »SVOBODE«.
Osrednji odbor Splošne delavske izobraževalne zveze »Svobode« za Slovenijo v Ljubljani sklicuje na nedeljo. 22-aprila ob pol 9. zjutraj v mestno zboro-valno dvorano na magistratu v Ljubljani
IV. redni delegacijski zbor
z dnevnim redom:
1. Otvoritev delegacijskega zbora;
2. verificiranje mandatov;
3. poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika;
4. poročilo nadzorstva;
5. sprememba zvezinih pravil;
6. sprememba podružničnih pravil;
7. volitev noveva odbora in nadzorstva;
S.	slučajnosti.
Udeležbo na občnem zboru imajo vse podružnice, ki so izpolnile vse svoje obveznosti do zveze. Na vsakih sto članov pride en delegat. Začeto število se smatra za polno- Za delegiranje je merodajno število članstva, za katero so posamezne podružnice poravnale pri zvezi vse obveznosti do 1. marca 1.1.
Osrednji odbor.
Občni zbor »Svobode« v Ljubljani se bo vršil v četrtek, 29. t. m. točno ob 8. zvečer v magistratni posvetovalnici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom; 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo
despodarstvcfr*
= Vrednost denarja. 1 dolar stane 96 dinarjev. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.55 švicarskih frankov.
= Obtok bankovcev na Madžarskem je narasel na 77 miliard madžarskih kron.
= Nominalno vrednost denarja je dosegla Rusija (?). Tiskati se bodo začeli bankovci po eno miliardo rubljev. Dosegli so svetovni rekord.
Kulturni vesinlk.
»ljubljanskega Zvona« 3. štev. hjia naslednjo vsebino: F. Albrecht — Spominu drja. Ivana Tavčarja; Vojeslav Molč
— Pisma o stari umetnosti; France Vodnik— Brzojavno pismo (pesem); Marija Kmetova — V metežu; Janko Samec
— Srce - roža (pesem); dr. Ivan Prijatelj
— Poezija »Mlade Poljske«; Ivan Zorec
— Ljubice tri; Stano Kosovel — Janez Krstnik (pesem); Miran Jarc — Črni čarodeji ; dr. Joža Glonar — Aškerc v Šmarju: Milan Fabjančič — Čuden gost Književna poročila. Kronika. — »Ljubljanski Zvon« se naroča v upravi. Prešernova ulica 54 in stane letno 90 Din.
K$og»is8.
Tovarna za elektrode na Dobrovi pri
Jesenicah. Sodrugi, prevelika krivica se godi pri vas v tovarni. Pred kratkim časom sem bil osebno pri ravnatelju Beckerju. Prosil sem za kako lahko službo, najprej za vratarja. Ker sem težki vojni invalid sem tudi za težko delo nesposoben. Službo vratarja mi je gospod ravnatelj takoj odklonil, češ, da ni prostega mesta. In potem sem prosil za kako drugo lahko delo v tovarni. Ker sem že prej, ko sem bil zdrav, vedno delal v tovarni, mi je znano, da ima gospod ravnatelj v službi za nočne čuvaje dva velika posestnika, to je Markotnika in Merkelna iz Dobrave. Ta dva delata podnevi na polju, ponoči pa stražita pri ravnateljevi vili. Zakaj imata ta dva kmeta službo v tovarni, to je za one, ki poznajo razmere, jasno. Zato me je ravnatelj za čuvaja odklonil in sploh za vsako delo v tovarni. Sodrugi, zapomnite si to, kajti tudi vam se bo lahko zgodilo prav tako, ko boste vaše moči izčrpali v delu za dobrobit kapitalizma. Da to preprečite se morate strniti v vaše organizacije, da vam bo mogoče preprečiti nakane raznih ravnateljev in generalnih ravnateljev. — Andrej Rekefj, Invalidski dom, Celje.
DELAVEC JE DOLŽAN ŠIRITI SOCIALISTIČNO ČASOPISJE. ALI SI ŽE PRIDOBIL KAKEGA NAROČNIKA »NAPREJU« ALI »LJUDSKEMU GLASU«? POTRUDI SE ZDAJ, DA NADOMESTIŠ, KAR SI ZAMUDIL!
Optofl Sinclair:	£fy»&f|£e Kremen*	59-	aadafj'
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Molek a.)
Pred gledališčem se je zbrala velika množica radovednežev, ki so zasmehovali jetnike, katere je policija pometala v patruljne vozove. Bila je še druga množica, ki je psovala policaje in vojake, toda zadnji so hitro razgnali ljudski val in preprečili zborovanje na ulici. Ko se je France zavedel, je korakal z desetorico sodrugov po Glavni cesti. Sodrugi so bili glasni in pojasnjevali so drug drugemu, zakaj niso bili tudi oni aretirani. Prvi je rekel, da je demonstriral ravno tako kakor drugi, toda policist ga najbrže ni videl; drugi se je hitro spomnil, da ni dobro, če gredo vsi v ječo. kajti nekdo mora biti v rezervi za prihodnje demonstracije. Ta je hotel, da se še tisto noč spiše letak s pozivom za drugi javni shod.
Zavili so v Tomovo »Bufeterijo« in posedli okrog dveh miz. Naročili so kavo, vložke, paštete, mleko in druge male reči reševati vprašanje, kje bi dobili poroštvo za sodruge v zaporu, ne da bi jim bilo treba nadlegovati drja. Medvčda. V tistem hipu se je nekaj zgodilo, kar je zbranim socialistom izbilo vse misli na ponesrečen shod.
Bilo je, kakor da je svet udaril ob drugo nebesno telo — velikanski udarec, kozmični pretres, ki se ne da popisati. Zrak je naenkrat postal živa stvar, ki je skočila človeku v obraz; steklene šipe na oknih in vratih gostilne so skočile iz okvirov in zažvenketale po tleh v tisočerih koscih, stene in mize so se pa zazibale, kakor da so na barki, katero je sunil mogočen val. Z žvenketanjem padajočega stekla s stoterih oken v bližini in z ropotom drugih predmetov, ki so se odtrgali, prevrnili in telebnili po tleh, se je pa mešal strahovit grom, vseobsegajoč, ki je bil v trenotku v daljavi in tukaj — toda grom je trajal samo eden hip, nato je pa zavladala tišina, strašna, smrtna tišina ko v grobu.
Socialisti in drugi gostje v »Buteteriji« so zijali drug v drugega in se prestrašeni vprašali: »Kaj je to?« Odgovor je bil hitro uganjen: Tovarna za eksplozive!
Da — to je! Dvoma ne more biti. Ljudje so se bali tega, kakor da je neizogibno. Cele mesece so govorili o težki slutnji in ugibali, kakšne bodo posledice. Zdaj se je zgodilo.
Nekdo je bolestno zastokal. Vse omizje se je ozrlo v — Kremena. Njegov obraz je bil bled ko stena — obraz je pričal, kakšna groza je stiskala njegovo srce. Sodrugi so razumeli. Njegov dom je blizu tovarne.
»Oh, prijatelji, jaz moram iti!« je dahnil France in planil proti vratom. Več sodrugov je šlo za njim. Vsi stranski hodniki ob ulicah so bili posipani z razbitim steklom. V vsem Leesvillu ni bilo niti ene cele šipe.
Edina Kremenova misel je bila, da mora čim najhitrejše priti domov in za vse drugo se ni brigal. S tem sklepom v glavi je dirjal proti postaji poulične železnice. Sodrugi so hiteli z njim s težkimi slutnajmi, toda tolažili so ga, da ni nič hudega. Šipe so razbite in morda sklede. Nekateri bi ga bili radi spremenili prav do konca, ali bali so se, da zamude zad-
m i >i«!
nji električni voz in potem ne bi mogli drugi dan na delo. Na postaji so se poslovili od njega.
Voz je bil natlačen z ljudmi, ki so se vozili na lice nesreče bolj iz radovednosti nego iz kakšnega drugega vzroka. France je torej imel veliko družbo. Ali ko je izstopil, je bil sam, kajti družba se je peljala do tovarne, ki je bila oddaljena eno miljo od njegove postaje.
France je bil prepričan, da nikdar ne pozabi te poti. Noč je bila temna, da ni videl niti koraka pred seboj. Ko je hodil kakšne pol milje, je zadel ob nekaj in padel na obraz. Pobral se je in dognal, da je ležalo drevo križem pota. Spomnil se je velikega, posušenega velikana, ki je štrlel v zrak ob česa. Ali ga je podrla eksplozija?
Nadaljeval je korake bolj oprezno, ampak pomagati si ni mogel, da ne bi hitel na yso moč. Prišel je do kmetske hiše. Stopil je na dvorišče in zavpis. Nobenega odgovora. Dvorišče je bilo posuto s strešnimi deščicami; najbrže je bila streha porušena. S podvojenim strahom se je napotil dalje.
Dospel je do ovinka, ki mu je bil dobro znan, saj je bil samo pol milje od njegovega doma. Na ovinku je bilo več voz s konji, ki so bili privezani k ograji, toda nobenega človeka ni bilo blizu. Od tam je cesta držala skozi gozd — arnpak France se je zastonj mučil, da najde cesto. Drevesa, izruvana s koreninami, so ležala po dolgem in počez in moral je skakati in plezati, če je hotel dalje. Pri tem napornem delu se mu je zapičila ost odčesi!(eiie suhe veje v lice, da mu je kri pocedila po obrazu. Skoraj bi se bil zjokal radi bolečine in naraščajoče groze. Vedel je, da je njegova bajta dve milji proč od tovarne za eksplozive in vsled tega ni mogel razumeti, kako je mogla razstreiba izpuliti drevesa v taki daljavi.
Tedaj je zagledal luč v bližini, ki se premikala semintja. Pričel je klicati na pomoč in luč se je ustavila. Bil je kmet s svetiliko, ki pa ni vedel o nesreči nič več nego on. Šla sta skupaj. Na drugi strani gozda je bila cesta posuta s svežo prstjo, drevesnimi vejami, kosi plota in drugo navlako, ki je bila sumljivo črna.
Razstreiba je morala biti blizu tukaj, mogoče na železniškem thu,« je omenil kmet. France se je stresel in toliko, da mu ni srce zaostalo. Na misel so mu prišli vagoni, ki so stali tik za njegovo kočo..,
Prilezla sta na majhen grič, s katerega se je videla železniška proga podnevu. Zapazila sta svetiljke, ki so se gibale semintja kakor roj kresnic.
»Pojdiva na to stran,« je prosil France in se spustil v dir v smer, kjer je bila njegova hiša. Na cesti so bili visoki kupi zemlje, kakor da je b:io na delu tisoč parnih lopat na obeh straneh poti. France je prisopihal na mesto, kjer je imel biti plot njegove hiše, toda plota ni bilo, pač pa je bila tam sveža, zrahljana prst. katere prej ni bilo. Kjer je raslo jakolko, ni bilo zdaj nič... Kjer je bila zelena trata, je bila velikanska gomila ilovice... in tam, kjer je stala hiša, je bila jama, ki se je v temi režala kakor brezdanji prepad...
(Dalje prih.).
UTRINKI.
Kdor je žejen bo sam prišel k studencu.	Tagore.
Razum me ni naučil ničesar; vse, kar vem, mi je dalo srce in mi je srce razodelo-	T olstoj.
Ne — vera ni nikaka znomost. vera je dejanje; ona ima zmisei le. če jo živiš!	Tolstoj.
Umetnost proževa vse naše življenje; kar imenujemo umetnost, gledališče, koncerti, knjige in razstave —- to je le najmanjši del umetnosti. Naše življenje je polno umetniških razodetij vseh vrst. od otroških iffer. pa do verskih obredov. Umetnost in beseda sta oba^ organa človeškega napredka. Prva veže srca. dru-
ga misel. Ce je ena od njih otvorjena, potem je družba bolna- Umetnost je danes potvorjena.	Tolstoj.
Vedno je večina ljudi razumela in ljubila ono, kar imenujemo velika umetnost; zgodovino ustvarjenja, prispodobe evangelijev, legende, pravljice, narodne pesmi. Velika umetnost je ona. ki zrcali religiozno vest časa.	Tolstoj.
Če poznam pot, ki me	vodi domov in
če se opotekam po nji, kakor bi bil pijan, ali je s tem rečeno, da je pot slaba?
Tolstoj.
Resnica — to je pogled,	ki gre do
srca-	T olstoj.
So ljudje na tem svetu, težki, okorni, brez peroti. Ti se gibljejo po zemlji. Med
njimi so tudi močne narave: Napoleon. On je pustil strašne sledove med ljudmi Sejal je nemir. So ljudje, ki puste da jim zrastejo krila, ki se počasi dvignejo in krožio nad nami: menihi. So lahkokrili ljudje, ki se dvignejo brez težave in, ki zopet padeio: dobri idealisti. So ljudje s silnimi peroti... So božanski ljudje, ki se iz ljubzeni do ljudi spuste na zemljo in ljudi uče letati. Potem, ko niso več potrebni zopet odlete: Kristus. Tolstoj.
Takozvani zdravi človeški razum je slab vodnik, če se ga postavi pred izvan-redne naloge.	Andersen.
izdajatelj in odgovorni urednik; Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
iinimnni
BLUZE
najnoveiiih modelou so ravnokar «flošB©.
a. & ittn. eKtk
GUMENE PETI m
GUMENE POTPLATE
SrajjMčia so kakor usne.no i McsJftoSJe varstvo prot!	1 mraza I
Ravnokar došlo:
pomladanske
^novo$li==
A. SINKOVIČ naši.
K. SOSS,
Ljubljana, McsftnJ trg 1».