Št. 854.
V Ljubljani, torek dne 21. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani is Trst« 4 vin.
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ab ponedeljkih ob 5. z ju Vaj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravoištva mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dam K 1*20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, »esečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletne K 38'—. t	Telefon	številka	118.	:
pipi		BB
!	i	pm
W.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljabijane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in »pravništvo je v Franliškanskl ulici S. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravnižtv* Nefrankirana pisma sc ne sprejemaj«, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 3® v. M večkratnem oglašanju popust. £a odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	11S.
Proti draginji.
Trst, dne 20. Februarja.
Trst stoji pod vtisom protidraginj-skega gibanja, pod vtisom pasivne re-sistence državnega uslužbenstva.
Ne bom se spuščal v podrobnejšo razpravo o početku tega gibanja, označim naj le zahtevo državnega uslužbenstva. Zahteva se 20 odstotna draginska doklada za vse z mesečno plačo nameščeno državno uslužbenstvo, za delavstvo z dnevno mezdo pa povišek 50 vinarjev na dan. To je zahteva, na katero je vlada odgovorila negativno.
Kakor znano se je vrčil v sredo 14. t. m., zvečer v gbdališču »Politie-ama Rosetti* shod državnega uslužbenstva, na katerem se je poročalo o stanju cele zadeve. Navzočih je bilo 5000 do 6000 oseb in soglasno se je zavrnila ponižujoča ponudba vlade. Odbor, ki je dotedaj vodil celo gibanje, je odstopil in to je bilo znamenje za službo po predpisih.
„Jutro“ je doslej prinašalo o tem gibanju le kratka brzojavna poročila, dočim zasluži stvar v resnici vso pozornost javnosti, kajti ta boj državnega uslužbenstva proti državni upravi je tako značilen za neverjetne razmere, ki vladajo v Avstriji, da kaj enakega ni najti nikjer drugje. Značilen je tudi zato, ker se je tu združilo vse državno uslužbenstvo brez razlike kategorij, in kar je še značilnejše — brez razlike narodnosti. Bilo je celo dogovorjeno, da se na omenjenem shodu podajo’ poročila o stanju gibanja v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku, kar se pa ni zgodilo, to pa z ozirom nato, ker je italijanski nacionalni šovinizem, reprezentiran po mleč-nozobih maziniancih, hotel vzcveteti tudi ob tej priliki in pokvariti skupni uspeh. Mazinijanci so se namreč vtihotapili na omenjeni shod in so nameravali hrudno demonstrirati, ako bi se izpregovorila slovenska beseda. Da se torej ne pokvari skupni uspeh, se je govorilo na shodu samo italijansko.
Omeniti moram takoj nekaj, kar je tudi zelo značilno za celo gibanje.
Italijansko časopisje, po njem nemško in tudi slovensko, da, celo tržaška »najboljše* informirana »Edinost*, je bila tako imenitno informirana, da je pisarila le o pasivni resi-stenci državnega uradništva. Stvar je pač nekoliko drugačna, kar je sedaj uvidela tudi „Edinost“.
Resnica je, da je izšlo sedanje gibanje kot tako res iz uradništva in to „c. kr. državnega uradništva* — izvzeti so tu tudi železniški uradniki, kajti ti niso c. kr. državni uradniki temveč »uradniki c. kr. državnih železnic" — toda to gibanje bi bilo mrtvo že v svojem začetkn, da se ni priključilo gibanju tudi železničarstvo, ki je svoje zahteve že prej formuliralo in predložilo na pristojnih mestih, in slu-žabništvo in delavstvo vseh kategorij državne in državnoželezniške službe; kajti to je tista masa, ki jo izrablja
država na najrazličnejše načine. In ti ljudje izvrše 99°/» vsega dela v dr-žavnouradnem ustroju, saj visoka gospoda de 1 aita k danzad n e m po 24 ur na dan pasivno rezistenco.
Ne velja torej pisati o .uradniški" pasivni rezistenci, temveč le
o	pasivni rezistenci državnega uslužbenstva vseh kategorij.
Toliko torej v splošnem. Sedaj še nekaj podatkov o sedanjem stanju gibanja.
Delo po predpisih se je pričelo v noči od 15. na 16. februarja in sicer je najtrdnejše prijela državna železnica, pošta in flnanca. Prva dva dneva se stvar še ni poznala tako zelo, a sedaj so posledice že zelo občutljive, zlasti za trgovino. Skladišča državne železnice so prenapolnjena, tovorni vlaki imajo velikanske zamude, pozna se tudi pri osebnih vlakih. V javnih skladiščih v prosti luki zastaja vse delo. Delavci ki imajo razkladanje in nakladanje železniških voz »na akord* (kontratisti) so opustili delo, ker ni bilo ničesar razkladati in nakladati, ker je carinska revizija tako natančna in stroga, da je treba zanjo trikrat, štirikrat toliko časa, kakor v normalnih časih, ko se dela proti predpisom, ali vsaj ne po njih.
Delo po predpisih je tu tako občutno, da se je nekaj privatnih skladišč že moralo zapreti, ker delo nikakor ne napreduje.
Ravno tako je tudi pri pošti, kjer delo silno zastajaj Ekspedira se komaj polovica pisem, brzojavk itd. Pisemska pošta prihaja precej pozneje, nekatere brzojavke so zakasnjene po pol dneva in še več. Pri telefonu ni mogoče dobiti zveze* Še počasneja je manipulacija pri tovorni pošti.
Delo po predpisih pri sodiščih občutijo zlasti odvetniki, ki se morajo strogo držati raznih »redov*. ker sicer jih sodišče ne pripusti k zastopstvu. Zelo natančni so pri sodišču z naslovi. Kar ni prav naslovljeno, se zavrne.
Toda s tem pa še gibanje ni zavzelo vsega svojega obsega. V soboto zvečer se je priključila gibanju tudi južna železnica in to vsled tega, ker se hoče promet z državne železnice obrniti na južno železnico. Gibanju se je priključilo tudi uslužbenstvo in delavstvo c. kr. javnih skladišč v prosti luki.
Za trgovstvo in sploh za javni promet je to gibanje silno škodljivo, od dne do dne bolj.
In zdaj še: kak bo izid?
Bojevniki proti draginji, zlasti pa tisti, ki jih gdrugi imenujejo „nižje“, so prepričani da morajo zmagati in to tembolj, ker vidijo, da se kažejo take občutne posledice njihovega dela po predpisih. Gotovo je tudi, da so simpatije vsega le količkaj demokratično mislečega občinstva na njihovi strani in da to občinstvo prav ravno tako, kakor bojevniki sami, najstrožje obsoja krumirstvo, ki ga uganjajo pred vsem oficielni v tem slučaju res še prav posebej c. kr. socialni demokrati med uslužbenstvom in delavstvom, potem pa tudi razni hinavci med urad-
niki, ki se hočejo na škodo svojih sotrpinov prilizniti zgoraj in si kovati kapital iz nesreče drugih. In te simpatije so ostale enake pri takem občinstvu in bodo ostale, dasiravno bo to občinstvo moralo morda tudi trpeti posledice pasivne rezistence. Tu se torej ni treba bati odpora pač pa ga je pričakovati od nekod drugod, kajti znamenja se že kažejo. Današnji »Pic-colo“ je že začel stokati in svetovati državnemu uslužbenstvu, da naj menja taktiko. »Piccolo* trdi sedaj, da pasivna rezistenca dosedaj še ni dokazala svojega uspeha razun samo v enem smislu: v oškodovanju mesta! Činitelj, proti kateremu je bila naperjena — vlada — se še ni čutil oškodovanega v nobenem svojem interesu. »Pasivna r e z i s t e n c a j e torej zgrešija svoj cilj!“ Tako »Piccolo*.
»Piccolo*, ki je z velikim navdušenjem pisal v začetku v prilog temu gibanju, je obrnil krmilo v drugo stran. Ako pravi da pasivna rezistenca, ki je bila mišljena kot električna eneržija delujoča v daljo, ne deluje, češ ker se je pretrgala prevodna žica, na katero se je računalo, pretrgala na postaji, ki se imenuje: javno mnenje, potem je treba edino le vprašati:
Koliko tisočakov je padlo iz vladne blagajne v žep krivonošca na Gredonljevem trgu, da se je zavezal sfabricirati tako »javno mnenje" ?
Imenitna sredstva za odpravo draginje; »Piccolo* naj nahujska občinstvo proti državnim uslužbencem, vlada bo pa po svojih »zvestih* »višjih* uradnikih skušala s terorizmom, grožnjami in kaznimi prisiliti svojo uslužbenstvo do »do pokorščine* in stem je potem končano vprašanje c. kr. državnega uslužbenca — rodbinskega o-četa: s čim naj kupim kruha svojim otrokom, kaj bomo jutri djali v usta?
Želimo iz vsega srca da se posreči energiji državnih uslužbencev tak konec gibanja, kakor si ga žele oni!
Iz slovenskih krajev.
Iz Borovnice. Po zasluženju klerikalnega očeta župana Kosa bomo imeli v naši vasi kmalo dražje meso, nego vi meščani v Ljubljani. Mesar in župan Kos pa je z ljudmi tudi neprijazen. Kdor mu ni povšeč, mu za drago ceno nameče samih oguljenih kosti, češ, za vas je še to predobro. Meso je trdo kot od bivola, in ne od vola in krave. Bolje meso računa samovoljno, kakor se mu izljubi. Sicer se župan briga za vse, kar mu nič mar ne gre. Ne briga pa se toliko tudi za svoje županske posle. Razsvetljavo in ceste imamo pri nas take, da je škandal za župana in celo vas. (Da so ceste in razsvetljava v Borovnici res sramota, radi potrjujemo. Opomba ured.) Borovničani, glejte, da dobimo novega mesarja, novega župana.
Ljudsko štetje sta pri nas opravila župnik in občinski tajnik.
Župnik je bil silno prijazen, je pa tudi zaslužil lepe kronce za svojo prijaznost.
Iz Novega mesta. Novomeška »Čitalnica* je po daljšem odmoru zopet priredila 18. t. m. v soboto malo veselico. Najboljša točka celega programa je bila petje. V resnici polno pohvalo in naše priznanje zasluži gospa dr. Hrašovčeva. S svojim nastopom, s svojim nežnim, izšolanim glasom altom, z globokim pojmovanjem pesmi, s finim izražanjem najrazličnejših čuvstev — je ustvarila pred nami to, kar more ustvariti le umetnica. Tercet iz opere Hans Heiling (gdč. Ada Turkova, gospa dr. Hrašovčeva, g. dr. Strašek) je dosegel svoj uspeh. Gdč. Turkova ima lep sopran, ki jako prikupljivo doni, zlasti v nižjih legah. Na g. dr. Strašku pa nam najbolj ugaja velika moč in obsežnost njegovega gtasu. Orkestralne točke so bile vse še stare. Tretja točka programa pa je bila enodejanka: Umor na Ljubljanski cesti. Ne vem, morda Čitalnica izbira, kje bi dobila kakšno bolj neslano in neumno igro, da bi jo spravila na oder. Enkrat bi se vendar spodobilo v desetih letih, da pride vsaj kaka srednje dobra stvar na vrsto, takega humorja, kot je v tej enodejanki, ne potrebujemo niti za predpust. Igra je že samanasebi brez vrednosti in igrala se tudi ni ravno najbolje. Suhadolnik (g. iur. Schvveiger) je s svojim humorističnim nastopom sicer ugajal, a vendar je prehudo karikiral svojo ulogo: ljubeznivega, prijaznega starca, ki ga celo dejanje straši neka huda misel, ki jo skriva pred svojo ženo in pred domačimi ljudmi in ki da duška svojemu veselju na koncu dejanja, ko izpozna svojo zmoto. Lina, njegova žena (gdč. Šegulova) pa zasluži našo pohvalo. Igrala je najboljše. Govnjač (g. Ferdo Mikolič) se je premalo užival v svojo ulogo. Igral je tuintam nenaravno. Ostale uloge so manjše in so se izvršile, kolikor pač »mora* biti. Po igri se je razvila prosta zabava s plesom. No, ta je uspela sijajno, kot po navadi ... Priporočali bi Čitalnici, da polaga večjo važnost igram in da se malo bolj briga za igralce —■ in bodočnost bo lepa, ker tla so ugodna.
Z.
Iz Senožeč. Dolce far niente... Že sem mislil, da se mi sploh ne bo potreba več oglašati, a zmotil sem se prav pošteno. Naslovna vrstica doni nekam sladko, a je prav primerna naši požarni brambi oziroma gasilnemu društvu. Vsa ta društva imajo važen poklic in izvršujejo zelo težavno nalogo. Pravi junaki morajo biti požarni brambovci, da morejo biti kos najsil-nejšemu elementu. A poleg vse te hrabrosti je neizogibna tudi vaja v vsem potrebnem orodju; skratka: požarni brambovci morajo biti izurjeni junaki; vendar žalibog naši niso ne junaki še manj izurjeni. To se je pokazalo že večkrat in vsakokrat. Navedem samo dva slučaja, ker so se vsi enaki. Požar v Dolenji vasi, ki je lansko jesen upepelil dvoje poslopij sem si prav dobro zapomnil.
Takrat mi je nudila prilika natančneje se prepričati o izurjenosti naših brambovcev. Ali pogrešal sem jo, kakor jo je pogrešal tudi tamošnji učitelj, kateremu gre vse priznanje, da se je lokaliziral ogenj. Poleg tega pomanjkanja sem še zapazil največjo in naj-glavnejšo hibo — lenobo. Nezmožnost gasilnega društva pa se je pokazala prav na njihovi letošnji veselici dne
2.	februarja v restavraciji Mlakar. O nesreči posebej, ki se je prigodila na ta dan v omenjeni restavraciji nisem poročal, ker je to delo prevzel dopisnik »Edinosti*. Vendar pa je dopisnik pozabil podaljšati svoj dopis z nekaj več vrsticami naši požarni brambi, zato sem si štel v dolžnost — v dolžnost pravim, — da spregovorim resno besedo s nji. In prav to je dalo povod današnjemu mojemu dopisu. Pri tej nezgodi je — kakor do mneva dopisnik v Edinosti (4. svečana), ker natančno dognati se ni dalo v tej temi — eksplodiral acetilen-ski aparat z močnim pokom nakar je nastala tema. Večina udeležencev je prestrašena planila k vratom, da se reši, a je vsled prevelikega in prehitrega navala nastala gnječa. Medtem so naši vrli brambovci skrbeli za svojo kožo in se reševali same. Tako so se naši vrli brambovci — ki nikakor ne zaslužijo tega prilastka -r- pokazali na ta dan v vsej svoji luči. Nehote se mi pojavi vprašanje: ali ni morebiti gasilno društvo obenem tudi reševalno. Vsekakor mislim da; sicer kaj pomaga tudi če je, ko ni vajeno in izurjeno v tem. Bolje je že tako, da se požarna bramba ni lotila v tem slučaju reševalnega dela, ker vsled neizurjenosti in nevajenosti bi bilo njeno delo brezuspešen trud in bi nesrečo le še povečalo. Morda bi kdo utegnil oporekati s tem, da je društvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Res je to, a naj vzlic svoji prostovoljni eksistenci tudi pokaže, kaj zna v takih in podobnih slučajih. Slišim večkrat od domačinov: naša požarna bramba je samo za parado. Resnično a dovolj žalostno. Ognjegasci potrebujejo predvsem: prvič vaje, drugič vaje in tretjič vaje. Kje tiči vzrok, da ni temu tako, ne vem. Moj namen je vedno le blag, kakor vselej, le malo vas je, ki se zmenite zanj. Tedaj, dokler se naši ognjegasci resno ne poprimejo tega junaškega dela, dotlej se nam je bati še vedno ognja in enakih nesreč. Počasi in vendar še prehitro bodo zvedeli čita-telj. »Jutra*, da je gola resnica, kar sem pisal v svojem prvem članku, da je naš trg na Notranjskem v vsakem oziru najbolj zanemarjen na Kranjskem.
Iz Zidanega mosta. Po posavski planinski podržnici na Zidanem mostu dne 18. februarja t. 1. prirejeni planinski ples je vrlo uspel. Vabljeni gostje so se deloma z veliko požrt* vovalnostjo udeležili ne le glavnega zborovanja, nego tudi do ranega jutra trajajoče veselice. Glavna zasluga gre pripravljalnemu odseku. Preskrbel ni le okusne planinske dekoracije in neumorno svirajoče renomirane celjske
šSiM
MJCHEL ZEVACO:
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Mož mu je plačal, je nadaljeval Skalabrino. Toda, ko mu je dal denar, je še dejal: »Dobro je, če se oborožite z arke-buzami. Ako vaše kričanje privabi vojaštvo in vam bodo branili kričati: Živel Roland Kandiano! bo nekaj strelov iz arkebuz zelo dobrodošlih . . .* — »Boj?!“ sem vzkliknil jaz. »To je po mojem okusu! . . .*
Skalabrino se je za hip prekinil; težko je zasopel, stresel je glavo, in nato je nadaljeval:
— In to je bilo moje pravo hudodelstvo, gospod. Kajti vsled mojih krikov je nastala bitka med ljudstvom in med obo-roženci. Ljudstvo je bilo premagano. In drugi dan smo izvedeli, da so vas zaprli . . . Toda to še ni vse! . . .
— Govori! je dejal Roland, z mrzlim znojem na čelu, pri-zadevaje si z nečloveškim naporom svojih duševnih sil, da bi obnovil v sebi sliko nastavljene mu zasede.
— Na večer boja, je nadaljeval Skalabrino, se je pojavil poleg mene isti človek, ki me je bil nagovoril na Olivolskem o-toku; pokazal mi je neko gospo in dejal: Ugrabi to žensko in jo ubiji . . . Ugrabil sem tisto ženo. gospod .. . toda ubil je nisem! Zakaj ne? Kakšno čudo je bilo krivo? Ne vem! . . . Toda ub>l je nisem! In jokal sem od veselja, jokal od sreče, ko mi je ta ženska povedala, kdo da je! . . .
— Kdor je bila? je vprašal Roland, bled kakor smrt
~~ Bila je vaša mati, gospod!
— Moja mati! . . .
— Da, vaša mati, ki je planila na trg Svetega Marka, da bi pozvala narod, naj vas osvobodi!
Bridko je zastokal Roland:
— O mati, mati, kako si morala trpeti!
— Trpela je tako hudo, je dejal Skalabrino, da sem jokal nad njenim trpljenjem — jaz, ki so me najbolj divji roparji
tovariš na-
zgornje Italije imenovali »Bronasto srce* . . .
Roland je zopet zaječal. In ko je hotel njegov daljevati svojo povest, mu je položil roko na usta.
— Molči! Počakaj! Počakaj! . . .
Bridkost mu je razganjala srce. Njegove suhe in vnete oči niso mogle več plakati. Toda zdelo se mu je, da se joče na znotraj in da padajo solze na njegovo srce kakor kaplje raztopljenega svinca. Cele pol ure se je boril s to novo bolečino. Nato, stopnjevaje, je navdalo njegovo dušo še bridkejše čuvstvo, ostro, trpko in surovo . . . Bili so to prvi drktljaji sovraštva.
— Ti torej praviš, je povzel nazadnje, da me je moja mati hotela osvoboditi?
— Da. Toda ta poizkus ni bil nič manj brezupen, kakor če bi kdo poizkušal z enim samim sunkom roke podreti katedralo. Vojaštvo je razkropilo narod. Vaša mati se je pri meni vzdramila iz nezavesti. Vprašala me je, če ji hočem pomagati pri vaši rešitvi, in jaz sem ji odgovoril, da se ji izročam z dušo in s telesom . . .
Roland je iztegnil obsojencu roko.
— Ti si mož! je	dejal.
Skalabrino ga je	pogledal s tistim plahim in divjaškim	začudenjem, ki ga je že	parkrat navdalo vpričo	Rolanda.
S konci prstov se je dotaknil ponudene	mu roke.	In	njego-
ve oči so se zalile s solzami.
— Gosood, je dejal zamolklo, vi boste zakrivili, da se mi bo preveč težko ločiti od življenja.
Nato je povesil glavo in nadaljeval:
— Šel sem z doma, da izpolnim prva povelja vaše matere. Na ovinku ozke stranske ulice pa me je nenadoma naskočilo kakih dvajset beričev. Vrgli so me na tla ter me zvezali, da si nisem mogel pomoči, in so me pahnili v ječo. Tam so mi povedali, da mi je življenje podarjeno v plačilo za to, kar sem storil na večer vaše zaroke. In nato nisem slišal ničesar več. In zdaj, poglejte, gospod — čez par ur bo moja glava padla pod rabljevo sekiro. Toda zadovoljen umrem, ker mi je vaša mati odpustila, in ste mi vi dejali, da sem mož . . .
Bridko molčanje je sledilo tem besedam.
Vsakateri izmed obeh obsojencev je zasledoval isto smer misli, kakor dvoje dreves, ki jih hudournik izruje in jih žene
isto pot.
In ta hudournik se je izlival v tisto strašno, neskončno morje, ki mu je ime: uničenje . . . smrt! Da, slika smrti je vstala v vsakaterem izmed njiju ob zadnjih besedah banditovih.
Skalabrino se je boril z napadom groze in strahu, kakršen se ga je bil že prej polotil. Ko je bila njegova povest končana in vse, kar ga je priklepalo k življenju, izčrpano, je videl pred seboj samo še strašno misel, da bo njegovo krepko in silno življenje prekinjeno z enim samim mahljejem krvnikove sekire.
Istotako se je dvigala v Rolandovi duši bleda zarja poslednjega življenskega napora. Pripravljen je bil na smrt, pripravljeu na samoumor. Ce je bilo njegovo delo zaman, če je bil beg nemogoč, in je bil on na vekoma ločen od Leonore, od očeta, od matere, od vsega, kar je ljubil, počemu naj bi še živel? ... Z vrtoglavim pogledom, s kakršnim se človek ozre z gorskega vrhunca v brezdanje brezdno, je premeril leta, ki bi mu jih še preostajajo preživeti v njegovem grobu. Mlad je bil in se je Čutil še polnega moči. Zdelo se mu je, da bi vzlic izžemanju telesa v mukah jetništva in vzlic večni noči, v katero je zaprt lahko živel še kakih petnajst let, morebiti pa celo dalje! . .. Petnajst do dvajset strašnih let, ki bi mu sleherna njih minuta prinesla novo krizo obupa, in v katerih bi vsak utrip njegovega srca stal samo mero brezkončnega gorja!
Petnajst do dvajset let, katerih sleherni trenotek bi mu obnavljal sliko Leonore, kako umira v obupu in kliče zaman njegovo ime!'. . .
Edina smrt ga je mogla rešiti tolike duševne in telesne muke.
Premislil je samega sebe in se nasmehnil: misel o smrti ga nikakor ni plašila, nego mu je dajala čuden mir. Njegovo vroče čelo je bilo kakor osveženo, in čutil je, kako se umirja vihar njegovih misli. In v tem smehljaju	je	zamrmral:
—	O smrt! O smrt, osvoboditeljica! .	. .
Ko je bil ta njegov sklep storjen, je začel nemirno iskati sredstva, kako umreti . . .
Ali naj ničesar več ne je ter se usmrti z gladom? To bi morda šlo! . , . Ali pa bi si razbil glavo	ob steni svoje	ječe?...
Tudi zabodel bi se lahko, z bodalom, ki	si	ga je bil napravil	iz
ostrega kremena . . .	(Dalje.)
narodne godbe, nego tudi interesantni srečolov, raznovrstno cvetličje in »špital za turiste". Naravnost ginljivo je bilo gledati narodne dame, s kako vnemo so upravljale bogato založen buffet. Dasi je |tako vseuvažujoča prireditev stala mnogo denarja so bile vendar vstopnice razprodane in je ostalo še nekaj prebitka. Vsem cenjenim gostom in krajnemu pripravljalnemu odseku iskrena zahvala in planinski pozdrav.
Splošni pregled.
0 rusko-kltajskem konfliktu govori pariški »Temps", da je vsako zbližanje med Nemčijo in Rusijo imelo za posledico rusko prodiranje v Aziji, kar je imelo na Evropo vselej slab upliv. Tudi sedaj je baje Rusija nastopila proti Kitajski, ker so jo nahujskali v Potsdamu. .Temps" ponavlja Bismarckove besede, da ima Rusija kulturno poslanstvo v Aziji, s čimer je nemški politik hotel Rusijo opozoriti na vstok, da bi imela Nemčija v Evropi prosto roko.
Cesar Viljem se je baje odzval povabilu angleškega kralja in se udeleži odkritja spomenika kraljice Viktorije.
Poročila javljajo, da so ruske čete že začele svojo pot proti kitajski meji. Preseljevanje trum se je t vršilo že dalje časa. Zaradi velikih ' prostranstev pa bo treba še najmanj 14 dni predno bo zbrana na meji taka sila, da bi mogia prekoračiti mejo.
Ruska vlada je podala po svojem poslaniku v Pekingu noto Kitajski, v kateri jo opozarja na nerednosti na meji, katere smatra Rusija za sovražne in smotrene, jer zahteva, da se takoj odpravijo. Ako bi Kitajska vstrajala še dalje pri svojem delu, bo Rusija storila svoje korake za svoje pravice. Ruska nota obsega G točk, v katerih opozarja kitajsko vlado na pogodbo z 1. 1881. ter našteva svoje po tedanji pogodbi določene pravice v Kitajski, na Mongolskem in drugod.
Anglija, Francija in Japonska so bile obveščene o ruski noti in o namenu ruske vlade, demonstrirati proti kitajski vladi zaradi kršenja pogodbe.
Ruski listi so o vladni noti raznega mnenja. »Novoje Vremja“ imenuje noto na pol ultimatum, ker ne obsega nikakega termina, šele v 14 dneh bi sledil ultimatum. „Birž. Vjedoinosti" trdijo, da je nota le porok miru, ki je potreben Rusiji in Kitajski. »Rječ“ pravi, da nota ne žuga, ampak samo svari.
Aneksija Kanade k Združenim državam severoamerikanskiin, je važno vprašanje. Besmets, član ameriškega kongresa je podal resolucijo, v kateri poziva Unijo, da stopi v diplornatična pogajanja zaradi aneksije Kanade. Resolucija budi veliko pozornost.
»Slowo Polskie" poroča, da je ministrstvo železnic pozvalo vsa želez-
1 ravnateljstva, da čim preje do-
jejo svoje programe in plane za
^ aditev železničarskih stanovanj. V ministrstvu železnic bo poseben od-dt k, ki bo skrbel za stanovanja železničarjev.
Povodom obiska srbskega kralja v Rimu je govoril predsednik komore Marcora navdušen govor srbskim gostom. Minister zunanjih zadev di San Giuliano, da se pripojuje poslanski zbornici, ter pozdravlja zastopnike onega naroda, ki je postal važen čini-telj v evropskem ravnotežju, ko se je toliko časa bojeval za svobodo.
Klerikalni napadi na prof. Reisnerja v pravi luči.
V	zadnji seji kranjskega deželnega zbora so klerikalni poslanci na nečuven način opsovali prof. Reisnerja s trotom, tatom, lumpom in barabo. Včerajšni »Slovenec" pravi, da so klerikalci Reisnerja »j usti-ficirali".
Član našega uredništva je prosil prof. Reisnerja z ozirom na klerikalno banditstvo za pojasnilo, ki ga prinašamo spodej. Iz njega je razvidno, da so klerikalni poslanci sami Sebe justi-ficirali, ker so lagal!, obrekovali In psovali nedolžnega in odsotnega moža, kot noben ciganski šnopsar tega ne zna. Prof. Reisner je dal to-le pojasnilo:
»Leta 1908. me je pozvalo društvo slov. profesorjev, naj prevzamem spisovanje slovenske fizike za višje razrede srednjih šol. Prevzel sem to nalogo pod pogojem, da mi društvo izposluje celoletni dopust, ki sem ga tudi koncem septembra dobil za šolsko leto 1908/09.
Po leti 1908 sem po posredovanju našega predsednika dr. Žmavca dobil od deželnega odbora predujem 300 (tristo) kron na honorar pod pogojem, da jih vrnem, če bi knjige ne
spisal, ali če bi je ministrstvo ne odobrilo. Tisti poslanec, ki je trdil, da sem prišel osebno prosit, se je zlagal. Tako se je zlagal tudi tisti poslanec, ki je trdil, da sem dobil predujema 600 kron.
Za spisanje knjige ni bil stavljen noben termin. Da pa ni mogoče slovenske fizike spisati v enem letu, tega mnenja smo bili vsi strokovni tovariši, ki smo se o tem delu posvetovali.
Ker je bilo društvu slov. profesorjev na tem, da se delo čimprej izvrši, mi je izposlovalo še za šolsko leto 1909/10. delen dopust, namreč znižanje šolske obveznosti na 10 učnih ur na teden.
Ker pa je bil s 1. drž. gimnazije, kamor sem bil prideljen, koncem počitnic 1. 1909. edini definitivni profesor fizike imenovan drugam, sem dogovorno z ravnateljstvom, ustrezajoč potrebam na zavodu, prevzel 21, oziroma 23 namesto 10 učnih ur na teden. Dovoljenega dopusta torej nisem izrabil, temveč sem bil v tem šolskem letu obremenjen nad normalno učno obveznost. Ravno tako sem bil obremenjen v I. polletju tekočega šolskega leta in vendar je delo toliko napredovalo, da bo šla fizika po Veliki noči v tisk.
Tako sem postal »trot*, »tat", »lump" iu »baraba".
Pred leti mi je »Slovenec" s poročili o izmišljenih dejstvih nakopal disciplinarno preiskavo. Tožil sem uredništvo. Predno je prišlo do porotne razprave, je »Slovenec" vse svoje poročilo o meni kot napačno javno preklical.
To pot so voditelji S. L. S. spravili laži na dan in me psovali, da bi me v javnosti oblatili. Storili so to pod zaščito imunitete. Zaradi tega prepuščam to pot sodbo o njihovem početju in svojem delovanju javnosti."
Prižnice zoper „Jutro“. V nedeljo so rohneli raz vseh ljubljanskih prižnic zoper »Jutro". Očividno se zo pet začenjajo časi, ko hoče duhovščina uganjati politiko po cerkvah. Ako ne bodo farovži prav takoj odnehali vero zlorabljati v politične namene, jim bomo take povedali, da jim bo še žal. Mar hoče škof Bonaventura, da bomo zopet začeli razkrivati svinjarije in lumparije, ki so jih uganjali menihi in njihove priležnice v Čenstohovem? Ali hočejo novih ilustracij za zakulisne farovške dogod-ljaje? Ako ne bodo popje pustili »Jutra" po cerkvah pri miru, bomo začeli čisto sistematično odganjati ljudi iz cerkva. V cerkev ne spada politika. Če bo pa duhovščina uganjala po cerkvah politiko, ljudstvo ne bo hodilo notri. Capito?
AH ni nobene pomoči proti klerikalnim pijavkam? Klerikalci, ta črna golazen se je zajedla na naše narodno telo, kakor uši v glavo, stenice v posteljo ali ščurki v kuhinjo. Kakor pijavka, če jo nastaviš na žilo, sesa ta črna svojat našo kri. Od znoja, ki teče od čela delavne in skrbne matere, od žuljev sestradanega delavca žive klerikalci. Več deset tisoč kron ima vodja klerikalcev letnih dohodkov. Milijonar je že postal iz beraškega študenta. Sedaj pa nima srca za ljudstvo, ki mu je pomagalo do denarja, do vlade. Deželo spravlja v nove in nove dolgove, ljudstvu pri-pripravlja nova in nova bremena. Ali ni nobenega sredstva zoper klerikalce? Slovenci! Pojdite od hiše do hiše, od moža do moža, od žene do žene. Odpirajte slepcem oči, da Izpregledajo! Odmašite gluhim ušesa, da slišijo! Povejte znancem, prijateljem in sorodnikom, da ni večjih ljudskih sleparjev in škodljivcev, kot so naši klerikalci!
Kaj bo, kaj bo? Izprašujejo ljudje in majejo z glavami. Klerikalci so sprejeli take predloge, da bomo Ljubljančani še enkrat več deželnih davkov, kot sedaj! Čez 500 000 kron bo treba takoj še letos vzeti iz žepa poleg običajnih davkov. Če bo vlada vse klerikalne sklepe predložila cesarju v potrdilo, bo še letošnjo jesen vse velikp dražje. Že sedaj se gospodinje prijemljejo za glavo. Kaj bo pa še, kaj bo?
Zopet eno kaso izpraznili. Odkar so prišli klerikalci v deželi do vlade, ne delajo drugega, kot zapravljajo denar. Že skoraj vse deželne fonde in kase so izpraznili in za letošnji proračun naredili še čez 1 milijon 200.000 kron deficita, primanjkljaja. Klerikalni poslanec Mandelj trdi, da bo letos znašal primanjkljaj še več, namreč; 2,229.000 kron. Pri sobotnem zasedanju deželnega zbora pa so si zopet dali dovoljenja, da načnejo nov fond, takozvani vseučiliškl, ki znaša okoli 750.000 kron. Sklenili so namreč, da ta za slovensko univerzo namenjen denar poberejo iz deželne blagajne in ga dajo kot brezobrestno posojilo tistemu gospodarskemu zavodu, o katerem se je zadnji čas največ govorilo, da je na robu propada,
to je: »Gospodarski zvezi." Slovenci smo plačevali leto za letom v vseuči-liški fond, da bi kdaj ž njim pridobili univerzo. Sedaj so pa ta denar klerikalci našemu narodu takorekoč ukradli in ž njim bc do plačevali dolgove, ki jih je (napravila »Gospodarska zveza" na žlindri, moki, žitu, senu in drugih kramarskih stvareh. Čisto gotovo pa je, da Slovenci tistega denarja nikdar več videli ne bomo. Klerikalci niso le požrli vse-učiliškega fonda, marveč so požrli tudi 750.000 K deželnega denarja, ki ga je s trudom prihranil naš davkoplačevalec. Če bo šlo tako naprej, bomo še vsi prišli na beraško palico!
Z deželnim denarjem bodo krili vse lumparije. V $oboto so klerikalci v deželnem zboru sklenili, da bo dežela jamčila z dvema milijonoma za vse deželne zadružne organizacije. S tem so klerikalci omogočili, da bodo ljudje na deželne suoške kradli in zapravljali denar. Vse izgube pri klerikalnih posojilnicah, ves pokvarjen sir po klerikalnih mlekarnah, vse druge deficite pri farovških kramarijah bo morala dežela plačevati. Pripravite denar davkoplačevalci za klerikalne gospodarske polome!
10 milijonov novega dolga so v soboto klerikalci naprtili kranjski deželi. Sklenili so namreč najeti 10 milijonov takoimenovanega melijorač-nega posojila. Čez pol milijona bo treba na leto plačevati samo obresti. Cela dežela bo stokala in jokala. Najhujše bo prizadeta Ljubljana. 250 tisoč kron bo morala plačevati na leto novih doklad za ta dolg, ki so ga klerikalci naredili v soboto. Vsled novih deželnih davkov bodo zopet podražili gospodarji stanovanja, trgovci vsa živila, obleko. Meso bo dražje, še krompirja, repe in zelja si reveži ne bodo mogli več privoščiti. Že|da-nes ljudje tarnajo vsled neznosne draginje, toliko novih dolgov, da bo draginja še veliko veliko večja in da bodo ljudje še bolj stradali. Brezvestni so tl ljudski sleparji. Sedaj se morajo odpreti ljudem oči. Ljudstvo mora uvideti, da so klerikalni cigani tisti grobokopi, ki bodo mučili vse reveže in jih pognali v lakoto.
»Srce je žalostno, veselo več ne bo." Jaklič, predsednik naše »Slomškarije" zdihuje. Punta se mu vse. Doma je razdejanje, a tudi primorski klerikalci ga zapuščajo. Štajerski kolegi, katere je Jaklič skušal spraviti v svoj podkupljeni tabor, se pa še ne zmenijo za Jakličeva ganljiva vabila. In to boli in to peče njega, ki bi rad vse »centraliziral". Štajerski kolegi so sprevideli, da Jaklič slabo vodi dično »Slomškarijo" in da se bliža čas, ko bo vse razpadlo. In zapuščajo ga, pa ga bodo še bolj, ker niso tako zaslepljeni kot nekateri kranjski čudaki, ki s svojim delovanjem krepko vlečejo iz blata klerikalni voziček. In če ga še ti zapuste ? Nam se vidi, da ne bo dolgo, ko bo Jaklič korakal po razvalinah svoje slavne gospodarske podrtije.
*Pasje ponižna pisma" je pisal nekoč sedanji »Oberslomškar" Jan Nep. Jeglič iz Grabna na napredne voditelje učiteljstva, kakortudi voditelje nar. napr. stranke. Priobčujemo tu pismo, ki ga je isti Jeglič pisal pred par leti nekemu naprednemu učite]ju: »Predragi! Presrčna Ti hvala na prijazni čestitki! Bodi zagotovljen, da sem obdržal jaz svoje staro prepričanje nespremenjeno in da cenim ter bodem vedno cenil naš stan toliko, da mi je čisto nemogoče družiti se z nasprotniki učiteljstva. (Danes je že Slomškar.) Živijo svobodomiselno učiteljstvo! Iskren pozdrav ! Jeglič 1. r. — Priobčili bomo še več takih in enakih pisem, da bode dopisnik »Slovenca* spoznal, o čem da je pričel govoriti. — Kar se pa tiče včerajšne notice, dobi od kompetentne strani same — odgovor, ki ga bode še srbel po jeziku.
Srbski kralj Peter ponovno v Ljubljani. Včeraj popoldan ob pol
3.	uri se je vračal srbski kralj Peter skozi Ljubljano v Belgrad. Na postaji je stal vlak pet minut in nekateri gospodje iz spremstva — med njimi tudi načelnik kraljeve kabinetne pisarne — so stopili iz vlaka in gledali radovedno gg. Finka, Lauterja in druge potentante, ker občinstva niti včeraj niso pustili na peron, samo časnikarjem so milostno dovolili gledati dvorni vlak. Ob progi je bilo pa zopet vse polno občinstva, četudi je bil čas zelo neprimeren, ker ob pol 3. uri popoldan se nahaja vsak pri svojem delu, a razun tega mnogi niti vedeli niso za prihod srbskega dvornega vlaka, ker je bil pondeljek, ko izhaja »Jutro" precej pozno. Da je pazila na ljudstvo četa detektivov, ni treba posebej omenjati, ker to se razume samo po sebi.
Gostovanje gospodične M. Šlma-novske. Danes, v torek zvečer gostuje operna in operetna pevka, gospodična M Š manovska, član kralj, zemalj. ka-zališta v Zagrebu, prvič na slovenskem odru in sicer v izborni subretski ulogi Gonde v Fallovi opereti »Ločena žena" Sezona se približuje svojemu
koncu, in občinstvo naj se seznani s pevci in pevkami, ki prihajajo v poštev pri novih angažmanih za bodočo sezono. Zato bodo gostovali še drugi člani Slovan, gledališč. Predstava se vrši za par-abonente. — V četrtek gostuje zadnjič v vlogi Rudolfa g. vitez Cammarota ter se poje opera »Boheme" (za nepar).
Kako so slepi. Je nekaj učiteljev in učiteljic v »Slomškariji, ki so resno prepričani, da jim nihče drugi ne izboljša plač, kakor dobrepoljski deželni poslanec s svojim »fulminant-nim" molčanjem. Bi že bilo, če bi se deželne blagajne zadovoljile z Jakličevim efialtstvom. A blagajne hočejo imeti za učiteljske plače denarja in to pa prihaja od šolskih in učiteljskih prijateljev, ne pa od klerikalcev in učiteljskih izdajic. Jaklič je podkupljen in dobro plačan, da razdvaja učiteljstvo; zato pa on ne bo nikdar ganil mezinca za izboljšanje učiteljskih plač. Zapomnite si to, kratkovidni Slomškarji!
Slovensko deželno gledališče. Predstava »Voznika Henšla" bi bila vsekako zaslužila boljše obiskano hišo, kakor je bila sobotna. Naslovno ulogo je dobro, mestoma celo jako dobro zastopal g. Verovšek, ki je bil obenem tudi režiser, njegov Henšel je vsekako kreacija, ki stoji na prav zelo visoki stopinji, Naravnost priznamo, da nam dosedaj še v nobeni ulogi ni ugajal tako, kakor v sobotni.
— Hano energično, brezsrčno, tiransko žensko, je interpretovala gospa Danilova. Z enako umetnostjo je obdarila Hano deklo, kakor Hano gospodinjo. Prekrasne momente je imela osobito proti koncu drugega dejanja in v gosrilniški sceni. Vzporedno z rastočim dejanjem se zdi, je rastla tudi njena umetnost. — Dobrosrčnega hotelirja Siebenhaara je igral z dovršenostjo, ki smo jo pri njem navajeni, g. B o h u s 1 a v. Izvrstna karakterizacija, ki se kaže v značilnih gestah in zgovorni mimiki ter v umetniškem pojmovanju in precizni izdelavi vsake uloge, je tako tesno zvezana s tem talentovim igralcem, da ga ne zapusti tudi pri dovolj nevarnem voltižiranju iz komične v karakterno stroko. — G. Skrbinšek je bil, kakor v vseh dosedanjih ulogah, tako tudi v sobotni, popoln. Bei'nsky, Rohrland in
— at last not least — tudi natakar Georges so tipični znaki za to, da se kaže nadarjenost g. Skrbinška predvsem v mladostno-karakternih ulogah. G. Šima ček je ustvaril iz svojega Waltherja jako posrečeno figuro; na tistem mestu, kjer je to ulogo mogoče najbolj uveljaviti, to je v gostilniški sceni, je stal g. Šimaček na višku. — Gospa Bukškova zasluži prav toplo priznanje; g. Peček je židovski tip zgrešil in ustvaril nekaj povsem drugega. — Pohvalno omenjamo dalje g. Povheta kot originalnega Wer-melskircha. Francka gospe Iliči če ve je bila srčkana v igri in po zunanjosti. Obžalujemo, da jo vidimo tako redkokdaj na odru. G. Molek in gdč. Rakar jeva sta bila v svojih ulogah čisto na mestu. Hauffe g. Danila je bil izrazit v maski in igri. V tako dobro premišljenih in eksaktno izvedenih figurah želimo videti g. Danila večkrat! — Za reprizo priporočamo nekaj primernih črt,	zlasti v
petem dejanju; hitrejši tempo bi bil sicer splošno potreben. — Čemu ne-konsekventnost na gled. listu: Henšel, a Hana —schal?	, —a—
Podporno društvo za slovenske vlsokošolce na Dunaju je prejelo do 18. februarja	sledeče darove: Po 100 kron:	dr. Franc
Munda, em. odvetnik v Ljubljani (ustanovnina) in Posojilnica v Mariboru ; po 50 kron: dr. Al. Rant, c. in kr. pom. kom. (ustanovni n a); po 30 kron; Kmetska	posojilnica
vrhniške okolice; po 20 kron: drž. poslanec dr. Iv. E. Krek, dr. Fran Novak, Hranilnica in posojilnica na Dolu in mestna občina Kamnik; 12 kron: prof. dr. Leopold Poljanec; po 10 kron: odvetnik dr. Tom. Horvat, vseuč. prof. dr. Mat. Murko, kroj. mojster Ant. Presker, župnik Iv. Vrhovnik, županstvo Št. Peter na Krasu in Kolinska tovarna za kav. primesi; po 8 kron: fin. tajnik dr. Val. Žun; po 6 kron: pristav Jak. Lah; po 5 kron: notar Juri Detiček, viš. kontrolor Jan. Klemenčič, c. kr. poštarica Dora Klobovs, prof. Štef. Podboj, notar Ant. Šlamberger in posestnik Janko Vilar; po 3 krone: parna opekarna A. Belle in trg. s klobuki M. Sedej-Srnad; po 2 kroni: zal. gramofonov Ivo Bajželj,vzal. pohištva Fil. Fajdiga, prof. Saša Šantel in neimenovana go-spica. Skupaj 500 kron. — Društvo je izdalo letos že 4405 K, prejelo pa je z lanskim prebitkom vied samo 4462 K Oči-vidna je torej nujna potrebna. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadre vid. j. ž., Dunaj III. Resnerstrasse 27.
Zidarski mojstri bodo imeli letos v Ljubljani malo posla, ker kaže vse na to, da se bo v mestu to pomlad in poletje malo zidalo. Splošna draginja pri materijaju, delavcih, osobito pri
stavbnem svetu je že marsikoga splašila pred zgradbo. Zdaj vpliva pa še denarna kriza na vse sloje kakor bomba. Kolikor je zdaj znano, bodo zidale te-le stranke v tej spomladi: V Prešernovi ulici si bo zgradil Sigmund Wutscher dvonadstropno hišo, kjer bo nastanjena podružnica »Kreditnega zavoda za trgovino in obrt". Na Franca Jožefa cesti (staro vojaško pre-skrbovališče) si bo zgradil lekarnar Josip Mayer trinadstropno hišo. Ga. Elza Prelovšek si zgradi vilo ob voglu Zarnikove ulice in ob Potu stare pravde. Kreditna banka v Stritarjevi ulici bo dala hišo adaptirati za bančne namene. V hiši Puntigamske pivnice bo špediter Jos. Škerlj adaptiral prostore za skladišča in špedicijo. Razen teh se prično pa ometavati lani dodelana nova poslopja.
Stara pesem. Odkar je otvorjena alpska železnica na Gorico in Trst, se promet na državnHn južni železnici znatno manjša. Če se ne zgradi kmalu belokranjska in dalmatinska proga, bomo imeli v žel. prometu aa Kranjskem splošno nazadovanje. Ta naj posežeta vmes dr. Lampe in pl. Šuklje.
Ljubljanske mode.
(Emona-Ljubljana).
S protireformacijo je prišel kulturni in gospodarski propad in tudi ponosni senatus populuque laba-ensis in bil več, kakor nekdaj. Protireformacija je bila delo španskih jezuitov, španska vladarska hiša jo je podpirala — in tudi moda je bila španska. Videli ste kdaj portret španskega Filipa. Prav v španskem duhu je bila ta moda, nelepa, prisiljena, fantastična. Ljubljana je dobila nove prebivalce nemške jezuite, ki so nadomestili protestantovske predikante. Namesto protestantovske stanovske gimnazije je bil jezuitski kolegij, kjer so imeli študentje posebno obleko. Kaka je bila tedanja Ljubljana nam popisuje Tavčarjev roman Janez Soince. Tudi mnogo menihov se je naselilo v tej dobi, dočim plemstvo in meščanstvo obubožalo in propadalo.
Na veliki petek so razni bosopeti in drugi kapucini, avguštinci itd. napolnili s svojo modo Ljubljano in so javno uprizarjali pot na Golgato . . . Nič posebnega ni imela ta doba v
v	svoji modi, kakor ni imela nič posebnega v svoji kulturi. Bila je jezuitska španska, klerikalna. Počasi je francoska gracija zopet zmagala nad oficijelno špansko dolgočasnostjo. Toda sledovi španske protireformacijske fantazije so ostali in so izpridili renesančno umetnost v barok in rokoko. Isto-tako se je izpremenila moda: prišel je čas mušketirjev, kavalirjev, markiz in komtes. Reformacija ni bila naravna, bila je protinaravna, prisiljena in narejena, Tako je bila tudi umetnost in moda te dobe protinaravna, prisiljena, narejena; od protinaravnega pa ni daleč do protiaravnega. Ljubljana je postala zapuščeno mesto; le pri razkošnih procesijah so meščanke lahko pokazale svojo obleko. Lepa prilika v kateri se je pokazala sočasna moda, je bil prihod cesarja Leopolda v Ljubljano.
Priznati se mora, da je tudi tedaj Italija nudila našim deželam, kar je bilo novega.
Tej dobi je sledila doba Marije Terezije. Nošo te dobe vidimo na raznih slikah in spomenikih. Dvor cč-sarice Marije Terezije je imel večji upliv na vse dežele, nego prejšnje čase. Plemstvo je živelo razkošno, prav po francosko.
Ker so se povzdignili tudi drugi stanovi, so v tej dobi mesta zelo rastla in meščanstvo, probujeno z idejami prosvitljenega absolutizma, ni hotelo ostajati za plemstvom. Povsod se je opažalo novo življenje tudi v modi. Na glavi so bile sicer še vedno baroke, ker je bila to salonska moda, toda lepa visoka frizura ji je začela delati konkurenco in baroka je pri mlajših izginjala. ^ Globok dekolte pri damah, vabljiva gracija v stasu, široka krila, nežen šolenček, to so bile posebnosti damskega sveta, ki je želel imeti kavalirje in pesnike za svojo krasoto. Tudi kavalirji so se radi oblačili v lepo svileno obleko, nežnost in lahkota se je izražala v modi, kakor jo je hotelo imeti tudi življenje. Vse je postalo lažje, preprosteje, naravneje. Ta čas je izgubila Ljubljana tudi svoje obzidje in mestna vrata — vse se je hotelo gibati svobodneje. Dolgo zaničevana in prezirana narava je prišla do veljave. Povrat prirodi se je začutil ne le v življenju in čuvstvovanju, ampak tudi v umetnosti in — modi. Sicer so razni gospodje Muhiči še radi hvalili stare čase in so se neradi odrekali mode, ki je bila za časa velike cesarice, ampak mladina je ljubila novo življenje in novo modo. Bil je čas Napoleonovih vojn, premagala je francoska vojska pa tudi francoska moda, kakor jo je nosila »zlata mladost."
Za časa francoske dobe smo videli v Ljubljani mnogo vojakov, tudi Napoleon je bil tu 1. 1799, z njim so
)
bili razni generali, s francosko oblastjo so prišli v Ljubljano razni višji uradi in uradniki, prirejale so se na čast Napoleonu velike slavnosti, veselice, plesi in naravno je, da so se francoska gospoda nosili po najnovejši modi, da so se primerno reprezentirali. Pa tudi naša ilirska gospoda gotovo ni bila takrat manj vdana francoski modi, nego danes.
Francozi so odšli, toda sledovi so ostali tudi v modi. Meščanstvo je začelo zopet mirno življenje, dobilo je svoj meščanski styl »bidermajer", ki je nemškega pokolenja. Romantika, ki se je kazala v umetnosti, se je kazala tudi v modi, posebno v frizuri. Modo te dobe kažejo nam že naši domači slikarji, ki so slikali portrete tedanjega meščanstva. Študentje, umetniki in učenjaki so v tej dobi dobili svojo modo, ker je tudi umetnost postala moda.
Narodno slovansko in rodoljubno gibanje je prineslo seboj tudi svojo rodoljubno modo, ki je k nam prišla zopet iz Dunaja in deloma iz Češkega, pojavila se je pri nas okoli I. 1848. posebno pa v 60-tih letih.
Ljubezen do naroda pa je cenila spoštovati narodno nošo, ki jo je gospoda sprejela, ko je začela ta že prepadati in je naš kmet tudi hotel evropsko modo.
Poslej pa se mode mešajo in vrste vsako leto, in tudi v Ljubljani se menjajo in na vrsto je prišla tudi sedanja moda.
* *
Kakor vse kaže bo letošnja sokolska maškerada pod naslovom Emona-Ljubljana prav zanimiva in bo lahko pokazala vse ljubljanske mode. Lahko pa bodo v nji nastopile tudi naše zgodovinske osebe v. svoji sočasni noši. Razni stanovi prejšnjh in zdanjih časov, obiskovalci od blizu in daleč, domačini in tujci vse se bo lahko sešlo v tej dolgi dobi od »Emone do Ljubljane". Radoveden Anglež bo gotovo prav tako spadal v ta okvir, kakor zaljubljen par v narodni noši, krakovski ribič prav tako, kakor rimski centurio, Boltatov Pepe prav tako, kakor renesančni umetnik.
Sicer so danes podrobnosti in presenečenja še neznana, gotovo pa je, da bo Emona-Ljubljana pokazala pisan svet narodov vseh časov m vseh stanov, o čemer bomo pozneje poročali.
Velikanska dedščina, ki išče pravih dedičev.
Sobotni »Slovenec" priobčuje pod tem naslovom, da je umrl pred več leti v Afriki Marko Novak, ki je zapustil 60 milijonov lir in da se sedaj iščejo za njim dediči. Ta »Slovenčeva" vest je zelo pretirana. Res je prišlo od nekega notarja v Algieru iz Afrike pismo, ki vprašuje po sorodnikih nekega Novaka. Zakaj se iščejo sorodniki ter kako in kaj je danes z Markom T 'akjm v Afriki, pa se pravzaprav ve. Tudi ni znano, če ta živi ali .e. Iz notarjevega dopisa na ribniško županstvo se pač vsakojake stvari sklepajo. Afrikanski Novak je vsekano v rodu z Novaki, ki bivajo še sedaj v Ribnici ifi tako v rodu z mnogoštevilnimi rodbinami raznih Arkov. Dediči bi bili že tu, in sicer bi jih bilo okolo 40, če bi bilo vse drugo res. O Marku Novaka bi se pa morala potrditi vest, da je res imel 60 ali celo 80 milijonov. Tudi bi se moralo izkazati za resnično, da je Novak umrl brez sorodnikov v Afriki in brez testamenta. Pripoveduje se, da je afri-fcanski Novak potomec onega Novaka, ki je pred več leti odšel kot absol-virani gimnazijec na Francosko fn postal v Marseillu lesni trgovec.
Ta je baje že pred več leti umrl in zapustil 63 milijonov frankov. Matko Novak je njegov potomec in sedaj posestnik 80 milijonov frankov, Pripoveduje se tudi, da so že po smrti prvega afrikanskega Novaka nasledniki potegovali za dedščino pa je niso mogli dobiti. Marko Novak je menda lesni trgovec in ima tudi svoje ladje. Pred dvemi leti je nek kapitan zatrjeval, da vozi z Novakovo ladjo. Od prvega Novaka imajo še sorodniki pisma iz Marseilla. Tudi je baje ob njegovi smrti in o njegovem ogromnem premoženju leta 1876—78 poročala dunajska „Presse“.
Kakor rečeno: Govorice o dedščini so za sedaj še zelo; zelo pretirane, dasi morda ne brez prav vsake podlage. Sorodniki se raai tega za zadevo zanimajo in so se že obrnili na razne kraje, da poizvedo koliko je na stvari resnice.
Umljivo pa je, da se vsled ded-ščine 80 milijonov sedaj na Kranjskem že marsikdo prizadet ali gneprizadet razburja.
Znan nam je slučaj, da so nekega Novakovega sorodnika že klerikalci naskočili, češ, da bo moral zidati cerkev, če dobi milijone. Bržčas gredo vse govorice le na račun medvedove kože.
Detomorilka - Marijina . devica.
Izpred porotnega sodišča v Novem
mestu, 20. februarja.
Pred vsem nekaj splošnih opazk o porotni dvorani v novomeškem o-krožnem sodišču. Dvorana je nekoliko obsežnejša, lepša in svojemu namenu primernejše urejena, kot ona v justični palači v Ljubljani. Zlasti praktično u-rejeni so prostori za poslušalce: Posebno priznanje gre okrožnemu sodišču, aa je za poročevalce bolje skrbelo, kot gospodje v justični palači, naše sodišče. Prostor za poročevalce je popolnoma ločen od onega za poslušalce, se nahaja tik porotne klopi, nasproti zagovorništvu. Tozadevno naj si Ljubljana kjer so časnikarji obkoljeni ozadej od občinstva, spredaj od prič, vzame vzorec po Novem mestu; z ozirom na razliko števila poročevalcev je to nujno želeti.
In sedaj k prvemu slučaju detomora.
Porotnemu senatu predseduje dež. sod. svetnik Gandini, prisednika svetnika Jarc in Bučar, državni pravdnik dr. Rogina, zagovornik dr. Globevnik.
Obtoženka Marija Mežnarič
slabotna 29 1. stara, Marijina devica, zadnji čas dekla pri Vecovih v Podkraju pri Zidanem mostu, je imela z več fanti spolno razmerje, dokler ni prišla na pravega. Meseca februarja p. 1. je spočela, ta zanos pa skrivala do usodnega dne 13. novembra.
Porod v stranišču.
Pred tem dnem je svojo noseč-uost zaupala svoji sestri, s katero je sklenila, prilike se bližajočega sejma v Radečah se poslužiti za nakup pri porodu p rtiebnih stvari. Pa jo je prehitelo. V nedeljo 14. novembra popoldne je dobi!a silne spopadke, šla je na stranišče> tam težko porodila normalno razvito dete moškega spola. Otrok je padel po rovu v blato, kjer je z nožicami cepetal.
Kako je otroka umorila?
Porodnica je šla doli po otroka, ga prijela za nogo ter otrokovo glavo dvakrat šiloma treščila ob ostro-robati zid. Pri teh udarcih se je odbil desni uhelj, loLcija se je razpočila. Vsled otrpnenja možganov je nastopila kmalo smrt. Po tem dejanju je obtoženka mrtvega otroka skrila v blato, šla očedit vsled poroda okrvavljeni prostor stranišča, pri čemer sta jo dobile dve znanki.- Njima je Mežnarič rekla, da je to pot močno 'krvavela na spolovilih. Vsled suma skritega poroda se ni pustila preiskati poklicani babici. Grozila je celo, da ga ovadi sodišču kdor bi jo dolžil grešnega spolnega razmerja. Čepela je ob peči ter zbirala fižol, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Ko pa se je storila noč, je šla zopet za stranišče, vzela v blatu zaritega otroka, ga zavila v papir ter ga vrgla v kot za staro kadjo, stoječo poleg stranišča.
Veter razkril skriti zločin.
Obtoženko so sicer začeli sumničiti, ali kaj gotovega ji niso mogli dokazati. Razkril je ta zločin še-le veter, ki je listje in papir raznesel, vsled česar sta se pokazali goli nožiči izpred kadi. Zapazili so jih domači po tridnevnem brezvspešnem iskanju o-koli hiše.
Priznanje detomora.
Obtoženka prizna dejanja, le glede očetovstva noče pravega povedati. Izgovarja se n. pr. da je bila Veliki teden nekoč pijana in da jo je v takem stanju neki neznanec posilil na potu. Sumi se, da je oče neki oženjeni, ki ji je dal 100 K da zamolči njegovo ime.
Zaslišanje prič
vsebuje le izpovedbe v bistvu soglašu-joče s priznanjem obtoženke.
Po mnenju izvedencev
dr. Vavpotiča in dr. Straška je obtoženka rodila zdravo normalno razvito dete, svoje dejanje pa storila pri zdra-
vi	zavesti.
Kriva ? enoglasno da.
Soglasni krivdorek porotnikov pravzaprav ni nikogar presenetil. Stara, že svetovno znana bolezen novomeške porote; izločitev bolj inteligentnih mož iz porotne klopi, se je tudi to pot pojavila. Zato so pa za porotnike odbrani, sicer pošteni kmečki možje potem, ko je sodišče obtoženko obsodilo na
4 leta težke, poostrene ječe večinoma sami obžalovali, da niso krivdorek vsaj 4 zanikali. V tem slučaju in pa če bi imela obtoženka ravno tako dobro plačanega odvetnika govornika kot je imela dobrega o-ficijclnega zagovornika, bi si bila s tem odkupila /saj eno leto težke ječe. Tako pa je reva že z ozirom na skesano priznanje s 4 leti malo preveč dobila. Tako sodi javnost o tej razsodbi. Za enkrat še mi ne rečemo drugega, kot da se nam ne dopade,
če se pred novomeško poroto obtoženci bagatelno — tikajo.
Iz porote so bili zbrani sami kmetje, niti enega inteligent. človeka zraven. Živahno se komentira tudi naš članek (kritika o poroti 8/12 910) pravijo, »Jutro“ je imelo takrat prav: v Ljubljani se detomori sistematično o-proščujo, v Novem mestu sistematično enoglasno obsojejo.
Druga detomorilka — druga Marijina devica.
Ob 4. popoldne se je todnevno porotno zasedanje nadaljevalo. Na zatožni vklopi sedi 20 let staro dekle, Ana Žugelj, rojena v Dobravcah, ki je kakor je bilo svoječasno že obširno v „Jutru“ objavljeno, umorila v Metliki svojega novorojenčka in ga vrgla v vodnjak.
Pozno v noči nam je došlo brzojavno poročilo, da je bila obtoženka oproščena. Zagovarjal jo je nad vse izborno g. dr. blanc.
Afera Vasič-Forgač-Aehrenihai.
V brošuri, ki smo jo že omenjali, piše prof. Masaryk med drugimi zanimivostmi sledeče: „Ali je mogoče misliti, da ne bi bil grof Aehrenthal s pomočjo številnih uradnikov čisto nič nadziral svoje belgrajske ponarejalce? Grof Forgach mu pripisuje moralno odgovornost (Forgach namreč pravi, da on niti tretjino tega ni napravil, kar se je zahtevalo od njega, da bi proti Srbiji izvedel) — gotovo je bilo vsakemu že v začetku sumljivo, da si ni upal Aehrenthal Forgacha dotakniti, ta pa zopet ne svojih uradnikov. Ves Aehrenthalov nastop v delegaciji, njegove prošnje in grožnje v Belgradu in njegova tiskovna kompanja dokazujejo, da ima slabo vest — minister in diplomat le nekoliko večjega stila ne bi prinašal tako majhnih, malenkostnih in čisto jasno neresničnih izgovorov, če bi imel čisto vest.
Jaz sem svojo prvo obtožnico v delegacijah končal s sledečim pozivom: „Po tej moji razjasnitvi more in ima grof Aehrenthal gotovo le razjasniti, da ni vedel in ne pomagal niti on, niti kdo od njegovega uradniškega personala v ministrstvu o teh mahina-cijas grofa „Azeva“ v Belgradu". To je bilo in je moje glavno vprašanje, ki se mu je grof Aehrenthal dosedaj strahopetno izogibil. Jaz pa, kakcr sem že v Budimpešti rekel, nisem povedal še vsega in niti ne najhujšega.
Belgrajska ponarejanja in aneksija.
V Masarykovi brošuri Vasič-Forgach-Aehranthal" se nahajajo pod zgornjim zaglavjem sledeče besede:
„Grof Aehrenthal je za potrebnost aneksije (t. j. za potrebnost aneksije v letu 1908) navajal vedno dva vzroka. Prvič — konstitucija v Turčiji je povzročila potrebo jasnega in definitivnega državnopravnega razmerja okupiranih provinc do Avstro-Ogrske, zato, da bi se tudi tem mogla podeliti konstitucija. Drugič — velikosrbsko revolucijonarno gibanje, podpirano iz Srbije ven, ki je delalo na odcepitev obeh okupiranih provinc, je moralo biti s formelno aneksijo neškodljivo napravljeno.
Oba argumenta sta ničeva, drugi sploh argument ni ne, ampak neresnica.
K 1. Turška konstitucija obstoja pravzaprav že od Middhata, v letu 1908 je bila le obnovljena. Državno-pravno bi mogla biti konstitucija v Bosni in Hercegovini, kakor se je od strani enotne vlade že večkrat pripo-znalo, uvedena že preje.
K 2. Sploh ni nobeno velikosrbsko gibanje, s katerim je Aehrenthal strašil, eksistiralo. To dokazuje go-ljufnost zagrebškega veleizdajniškega procesa, to dokazuje sramotni konec Friedjungovega procesa. To dokazuje tudi dejstvo, da ni bil v Bosni in Hercegovini noben veleizdajniški proces niti poskušen — kje sicer so pa bili na oddelitev teh provinc od Avstro-Ogrske delujoči veleizdajalci in revolucijonarci, če ne na mestu samem? Grof Aehrenthal ima veliko diplomatsko zaslugo, da je odkril re-volucionerno actio in distans — belgrajska ponarejanja njegovega poslaništva in njegovo obnašanje napram falzifikatorjem niso rešile provinc, pač pa so osmešile Avstro-Ogrsko na Balkanu in pred Jugoslovani in pred celo Evropo. Pravzaprav se mora reči: Grof Forgach je osmešil avstrijsko diplomacijo, grof Aehrenthal jo napravlja zaničevanja vredno.
Samo takšna diplomacija je mogla povzročiti, da je bilo Mladoturkom čisto nepotrebno tja vrženo 54 milijonov. Kajti prave aneksije bi Mlado-turki ne mogli izpodbiti v slučaju da bi jim bil račun na evropski — konferenci presenetiran, če bi bil Aehrenthal odkrito in loyalnoj ravnal; sploh ni nihče v Evropi resno zavračal prava aneksije, način anektiranja je vzbujal pomisleke. In to zelo po-
pravici, kakor dokazujejo belgrajski falzifikati."
Brošuro toplo priporočamo vsem, ki se hočejo seznaniti z ravnanjem naše diplomacije. Stane (v nemškem jeziku) K 1'50 in se dobi v administraciji „Časa“ v Pragi.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 20. febr. Danes se je pričela špecijelna debata o bančni predlogi. Opozicija, zlasti Justhovci in Košutovci so stopili v popolno obstrukcijo. Za vsako točko zahtevajo poimensko glasovanje.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 20. febr. Na današnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom saborskega podpredsednika Šuperine, je v imenu svoje stranke razvil dr. Starčevič strankarski adresni načrt. Protestiral je odločno proti takozvani dunajski politiki, ki hoče zatreti vsako svobodno politično gibanje na Hrvaškem. Izjavil je dalje, da je adresni načrt krščanskih socijalistov hlapčevski in nespodoben za vsako politično stranko. Radi tega je prišlo med Star-čevičanci in frankovci do ostrih konfliktov, tako da je moral predsednik sejo za nekaj časa prekiniti. Zasedanje je preloženo do srede.
Bolezen dr. Neumanna.
Zagreb, 20. febr. Saborski predsednik dr. Neumann, ki je že dalje časa nevarno bolan, je bil danes operiran. Operacija se je posrečila; izvršila sta jo predsednik dunajske kirur-gične klinike dr. Hochenegg in dr. Schlagenhauser. Ker se je pa Neumannu po operaciji položaj še bolj poslabšal, je bil danes brzojavno poklican k bolniku znani kirurg dr. Neufier.
Donavsko-jadranska železnica.
Belgrad, 20. februarja. Glede tra-siranja donavsko-jadranske železnice so vsled pogajanj med Milanovičem in San Giulianom došla iz Rima tako ugodna poročila, da je srbski ministrski svet že razpisal ofertno licitacijo proge, ki bo tekla po srbskem ozemlju, namreč od Knjaževca do Niša.
Novi ruski poslanik v Sofiji.
Petrograd, 20. februarja. V ofici-jelnih krogih se zatrjuje, da je za ruskega poslanika v Sofiji določen Anatol Vasiljevič Nehljudov, sedanji legacijski svetnik pri ruskem poslaništvu v Parizu. Nehljudov je izvrsten poznavalec balkanskih razmer, ker je dalje časa služboval kot tajnik pri ruskem poslaništvu v Carigradu in pozneje kot poslovodja ruskega poslaništva v Belgradu. Nehljudov je tudi vnet pristaš vseslovanske ideje.
Tomanovičevo stališče omajano.
Cetinje, 20. februarja. V političnih krogih se zatrjuje, da je stališče črnogorskega ministrskega predsednika Tomanoviča jako omajano. Vzrok temu je dejstvo, da je vlada dovolila tako velikansko emigracijo albanskih vsta-šev v Črno goro in na ta način spravila domače ljudstvo v veliko zadrego. Kot njegov namestnik se že imenuje vodja opozicije, napredni demokrat Mijuškovič.
Razne vesti.
* Darovi angleškemu kralju In
kraljici. Povodom kronanja angleškega kralja in kraljice nameravajo angleži kralju in kraljici darovati v denarjih večjo svoto. Sestavil se je že odbor za to, ki je pozval vse Maričke (kraljici je ime Marija) in vse Jurčke (ker je kralju ime Jurij) na udeležbo pri tej zbirki. Nabranega denarja ima seveda kralj in kraljica ne bosta spravila v svoj žep, temveč ga bosta poklonila v kak dobrodelni namen.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik t Spodnji ŠlSkl.
OlasoTlr se prav ceno proda. Kje pove inseratni oddelek ,Jutra*.	113/2—1.
Spretna Šivilja se priporoča za vsakovrstna dela po najnovejši modi, Rimska cesta štev. 17, 1. nadstr.	114/1—1.
Mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda, ali s 1. marcem na Rimski cesti štev. 17, I. nadstr.	115/1—1.
Harmonij s šestimi spremeni, z močnim in lepim glasom ter jako trpežen se ceno proda. Naslov pove Inseratni oddelek .Jutra*.
111/3-1
Prevzamem dobro idočo
mo na račun
v Ljubljani, ali v okolici. Ponudbe pod ..Gostilničar* na inseratni oddelek »Jutra*.
mešane stroke, spreten detailist, se sprejme pri tvrdki Oton Homan v Radovljici.
BS39
Milko Krapeš
Ljubljana, Jurčičev trg 3,
priporoča svojo trgovino ur, i uvelo v, različnih srebrnih in kinasrebrnih namignili oprav itd,, itd. 6/10-1
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Odvetniška pisarna dr. Fr, Brnčlča in dr. Mat. Pretnerja v Trstu,
ulica Nuova št. 13/II
sprejme iasurjenegra
stenoprafa-strojepisca
veščega slovenskega in nemškega jezika ali pa
dve stenografinji
ki ste obenem daktilografinje. Vstop 1. marca 1.1. Plača po dogovoru.
, Jutro4 se prodgga vTrstu
po 4 vinarje
T?- :ELsslea.no ili. toTsairamaJn.:
Beclier, ulica Stadion, Tmisait, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Gcršina, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martin, Ercigof, ulica Masimiliana, Rončel}, ulica S. Marco,
Cechinii, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticophllo, ul. Bariera, Spoder. ’:llca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Hichel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Luzafto, ulica Aquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice,
Upravno premoženje v letu 1910
K 20,500.000'—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Zboljšana Kneipova metoda in
ventilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo K 61— 1	,	„	trojno	,	,	8 —
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1	stekleničica	. K	2.—
1	.	.	.	4—
1	»	•	6-~
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj ii spreanica 30 Tin. Pri naroči1« čepice Daj se navede obseg glave.
P. Frotscher,	Dunaj III.,
Barichgasse 17.
n|i Vinc. Richter j
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave,
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
TJi-Ui«« specijallst za fojeije las V U*W> £blCUbV*j Duiaj IX. Sebieskjgasse«.
Zalog« ima A. MOLL. lekarnar, Diiaj I.. Ticklaikei 9
S 3/11/4
Obvestilo.
0 imovini »Glavne posojilnice" v Ljubljani
registr. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911
konkm.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok: do 30. aprila 1911.
Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.,
dne 13. februarja 1911.
Naročila sprejemajo
razen prodajalne pisarne
šentjanškee premog družbe v Križevniški ulici št. 8,
II. nadstr., sledeče tvrdke:
Fr. Babič, Dolenjska cesta;
E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; 1 Mencinger, Sv. Petra cesta; B Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar, društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejema Lud Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je opravičen I 4 gosp. Josip Baraga
Naročajte izvrstni šentjanški -— 	premog! ===■■=
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju ^Združenih mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059—4733 kalorij in7-96—1 l-57o/o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Cena mu je 2 K 40 h z a ,1 OO^kiTogr .pte daj nižja, kot cena vsakega drugega premoga.
rražasr.--.in i... ,.-,m ................„
Udor j« kdaj lcurii z ujim, ne opusti
— ga nikdar več.	—
Naročajte in kupujte JUTR0“!
Likvidacijski odbor
Glavne posojilnice ^-Ljubljani-
sklicuje v smislu § 49. zadr. zak.
izredni občni zbor .\
na 26. februarja 1911, dopoldne ob 10. uri
—===== v Mestnem domu. ======-------------
Na dnevnem redu je poročilo o bilanci in razglasitvi konkurza in eventualno popolnitev likvidacijskega odbora.
Ljubljana, dne 14. februarja 1911. Likvidacijski odbor.
Izdelovanje Igrrsič
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vili.,
———       Pfeilgasse 34.	n	....
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K	4*—
Huzarska	„	j	obstoječa iz Čake, prsnega	,,	5'—
Planin, lovcer	,,	*	oklepa,	sablje, patronske	,,	5*—
Dragonska	,,	(	taške,	puške v najfinejši	„	5*—
Ulanska	,,	\	izdeljavi	„ 5*—
Telesne straže	,,	I	„	6-—
Prekupovalci specijalnl cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
Ustanovljena leta 1818.
Ustanovljena leta 1818.
Pivovarna Mengeš
JULIUS STARE
Zaloga v Ljubljani
Metelkova ulica 19.
Telefon št. 248.
priporoča svoje izborno vležano
marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. ::
.f. t*?V ! rf.r
Sprejme se
Ki pomočnika
iii-iif'M,vsufe; se Uborno razume naj&fc. •gat
angleško damsko krojaštvo
in na
: delo za gospode. :
Oferte je poslati na inseratni oddelek „Jutra' pod šifro „K. P. K.“
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7
Rezervni zaklad nad pol miljona
kron
Kmetska posoj
= ljubljanske okolice
registrovana zadruga * neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 1?»
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 5,|A br“ciamorti'
3 H
“2. SO SV 88
B g C
H
rS Ljubljanska kreiitaa banka v Ljubljani. ^7».
Stritarjeva ulica štev. S.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 18’—; žrebanje: dne 1. marca; glavni dobitek: K 300.000*—.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlo^e po čistih 4,|2°|o.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža*
je izšel in se dobi pri uprav-nlštvu „Jutra“ za 8 50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
! Kolesarjem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
iz:;.:::::1 brezplačno	..
tvrdka
2C. Ča3=o.sxrxil~,
specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Tovarniška znamka „IKO“.
S ...H
«2te
v> e.©
S <=£
> E .
on« ' j=»
tri
ca .
V hiši pri ,Anžoku‘ v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št. 9
se oddajo s 1. majem v najem
tri lepe kleti skladišče, Mev in ped-strešje za sene.
Natančnejša pojasnila v gostilni ravnotam.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 nasiovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in radočno na polo ’ papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
L. Wei8S, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
Lastna tovarna ur v Švici.
krema
je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, jkosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana.