Hoiirnimi olačana v gotovini
Leto LXI
V Ljubljani, v sredo It. januarja 1933
Štev. 8
Cena t Din
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in
2090
Ček račun: Ljub«
liana št. 10.690 in I0.34M za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Proti Bogu
Krvavo versko preganjanje v Mehiki je trajalo, kakor znano, z malimi presledki ves čas vlade zloglasnega Callesa od 1925. do 1928. leta. Potem so prišli na površje novi ljudje. Mučeniška mehiška cerkev je uipala, da bo mogla svobodneje zadihati in v miru vršiti svoje nadnaravno poslanstvo. Prišlo je res do začasnega izmirjenja mehiške vlade s cerkvijo, ko »ta obe oblasti 1929 podpisali znani >modus vi-vendi<, ki sicer cerkvi ni garantiral vseh njenih pravic, a je omogočil vendarle znosnejše razmere za versko življenje. Toda Portes Gil in Ortiz Ruibio nista bila drugega nego figuri v rokah Callesa, ki je kot šef edino vladajoče revolucionarne stranke ostal slej ko prej najmočnejša politična osebnost v državi, čeprav se je na videz umaknil v ozadje. Ne leta ne bolezen nista omajala njegovega prestiža v stranki, ki jo je 20 let gradil, neumorno spo-polmjeval in v besnem sovraštvu do vsega, kanje božjega in verskega, iiz nje ost varil mogočno, in poslušno kulturnobojno orodje. Zadnji predsednik Ortiz Rubio se zdi, da ni bil voljan v vsem pa-rirati diktatu Callesa, kateremu se hoče predvsem brezbožne, protiverske politike, med tem ko dežela bolj rn bolj gospodarsko propada pod ogromno težo davkov in korumpiranega. podkupljivega uradništva. Ortiz Rubio je moral i. septembra lanskega leta podati demisijo. Na njegovo mesto je po milosti Callesa prišel mladi general Cristobal Rodriguez, katerega prva skrb je bila. da je dftkprosto pot proti verskim instinktom Callesoviii ljudi.
Po zgledu svojih somišljenikov v bolj še viški Rusiji se tokrat CMles ogibg krvavih žrtev, ker ga je prvo preganjanje izučilo, da je kri mu-čencev še vedno bogato seme novih kristjanov,
—	temveč skuša predvsem s »kulturno« politiko zadeti Cerkev v njenem jedru. Cilj najnovejše mehiške zakonodaje je zatreti versko življenje naravnost v dušah. Duliovno življenje prehaja v duše predvsem po zakramentih. Zato je vlada izdala zakone, ki veliki večini duhovščine sploh prepovedujejo izvajanje liturgičnih opravil in pripuščajo na 25.000, da celo na 70.000 vernikov le enega duhovnika. Toda tudi tem duhovnikom, ki so stalno pod policijskim nadizonstvom, 6e pri izvrševanju službe stavljajo tolikšne ovire in šikane, da jim je praktično dušno pa-stiivstVo skoraj onemogočeno, Hude in težke so kazni za duhovnike, ki bi brez oblastnega dovoljenja maiševali, obhajali ali delili zakramente bolnikom. Kaznuje se jih z zaporom 3 do 36 ur in denarno kaznijo 10 do 5<X) peset. Lastnik hiše, v kateri je bil litungični akt zvršen, mora plačati 10 do 300 peset kazni in iti istotnko v zapor do 36 ur. Razven tega se more njegova hiša razlastiti in zapusti erarju kot državna imovina. Zanimivo je, da je z isto zaporno in denarno kaiznijo kaznovan tudi župan kraja, kjer se je na nedovoljen način brala sv. maša ali delilo sv. obhajilo, pa dotičnega duhovnika oz. hišnega lastnika ne bi hotel kaiznovati s predpisanimi kaznimi. Na takšen rafiniran način upa vlada zatreti polagoma vsako bogoslužje.
Močna opora verskega življenja je dobra, krščanska vzgoja predvsem v otroški dobi. Tega se dobro zavedajo tudi mehiški boljševiki, zato so vse svoje sile v zadnjem času osredotočili na to, ela organizirajo laično, to je protiversko šolo. V Mehiki, kakor v boljševiški Rusiji ni več spoštovanja pred otrokom. Bolj neusmiljeno. kakor preganjalci prvih kristjanov, ubijajo v Rusiji in v Mehiki otroško dušo in srce. »Največje spoštovanje je treba izkazovati .otroku«, je nekoč zapisal pagan. Toda kako daleč od tega je danes boljše viška zakonodaja v Rusiji in Mehiki!
Včeraj smo nu tem mestu brali o brezbožni »petletki« v Rusiji. Zanimivo je vsekakor, da tudi v tem oziru mehiška šolska zakonodaja verno sledi sovjetskemu zgledu. Tudi v Mehiki je šolska uprava izdelala nekakšen breizbožen učni načrt, ki naj se postopoma izvede. Pokrila je to svoje breiziboštvo s frazo, da je treba mladi ro-l vzgojiti v verski strpljivosti. Kakšen cinizem! Dcsfanatizacion se to imenuje. Učitelji naj tovrstno vzgojno delo nadaljujejo tudi izven šole z raznimi tečaji in predavanji v brezbožnih krožkih za odrasle. Mlado in staro jo treba prepričati, da jo popolno brezbožje najboljšo sredstvo za složno sožitje med državljani in gospodarski napredek družbe.
V ta nuiilen je treba z otroci naslednje po-sioputi: Prvo šolsko leto se mora izkoreniniti iz otročje duše versko mišljenje in nauke, ki so mu jih vcepili verni starši. Povedati je treba otroku, ela jo delo najbolj značilno /a človeka /. vsega početka in mu nazorno razložiti, kako je polagoma prišlo do razrednega boja v družbi.
—	Drugo leto nuj se otroka opozori na nekatere »zdravju škodljive verske običaje«, kakor raba blagoslovljene vode, poljubljanje svetih podob, relikvij itd. Otrokom je treba razlagati, da vena nima vpliva na metoorologične pojave in da je 1k>Ijo porabiti čas za delo kakor za molitev. — Tretje šolsko loto je potreba pričeti v otroku vzbujati odpor in miržnjo do vsega, kar je v zvezi z Bogom in religijo. Otrokom se mora d<»|»ovedati, da spadajo k verski zajednici le slabiči volje in duha. bojazljivi in neaktivni ljudje, med teini, ko so ljudje brez verskih predsodkov delavni, energični, zmožni prema-e«'ti vise ovire. V tem sndslu je treba prikrojiti in |xxlajuti /lasti zgodovinski pouk. Posmrtno življenje, peklo, vice. to so strašila /a boječe ljudi, t katerimi bogatini drie k tlom revne
Anglija ne bo dopustila
italijanske hegemonije
London, 10. jan. Ob priliki poostrene kampanje med italijanskimi in francoskimi oziroma jugoslovanskimi listi in pa imenovanja g. Jouvenela za poslanika Francije pri Kvirinalu (kar pomeni dobro voljo Francije, da pride do dobrih odnošajev med njo in Italijo), je objavil »Manchester Gvar-dianc važen uvodnik. Mnenje »Manchester Guar-diana« je tembolj vredno vpoštevanja, ker je ta list, ki pripada konservativni stranki, po svojih tradicijah od nekdaj prijazen Italiji. »Manchester Guardian« piše:
»Z ozirom na nalogo, ki jo ima v Rimu g. Jouvenel, 80 nekateri angleški krogi mnenja, da se bodo zgolj obmejni spori med Francijo in Italijo (Libija, Tunis itd.) in celo vprašanje enakosti na morju, s potrpljenjem in dobro voljo dala rešiti. Bolj težko• bo rešiti vprašanje, kako izpremeniti mentaliteto Italijanov. Isto velja za kompenzacije, do katerih misli Italija, da ima pravico, ieš. da je bila po versaillski pogodbi premalo odškodovana..«
»Toda Italija« — pripominja k temu *Man-chester Guardian« — »ne more pričakovati od Francije nobenih drugih zadoščenj, kakor samo
lakih, ki laskajo njenemu prestižu in samoljubju. Niti v Siriji, niti v Abesiniji, niti v neodvisnem Egiptu ali kjerkoli drugod ne bo našla realnih kompenzacij. Tega, česar Italija ne more pričakovati niti v Aziji, niti v Afriki, to misli, da bo našla no Balkanu in v Podonavju, kjer ona stremi če ne po aneksiji pa vsaj po gospodarski hegemoniji
»Če je Italiji« — tako zaključuje angleški list — t kuj na miru Evrope, naj se pogaja in sporazume s Francijo, toda nikdar naj ne poskuša ene hegemonije nadomestiti z drugo.*
Iz članka uglednega konservativnega organa je jasno razvideti.- da je angleško javno mnenje odločno proti temu, da bi se Italija vsidrala na Balkanu ali v osrednji Evropi.
Nevpren diplomat
(
Bukarešt, 10. jan. Nepričakovano imenovanje g. Solla, načelniMa v ministrstvu za zunanje zadeve, j za poslanika Itanje v Bukareštu je zbudilo tako tu kakor po V6eh prijateljskih državah veliko pozornost. G. Solla je eden najsposobnejših diplomatov
! Italije, ki se zna tem bolj držati v sonci, čimbolj ' jo njegova beseda vplivna in njegov nastop uspešen. Solla je bil svojčas prideljen italijanskemu poslaniku Bordreru v Belgradu in je največ pripomogel k temu, da je prišlo med Jugoslavijo iti Italijo 1U25 do nettuvskih konvencij. Solla pa je tudi zelo živahno in uspešno sodeloval pri pogajanjih, ki so dovedla do politično-vojaške pogodbe z Albanijo. Brez dvoma je sedaj misija g. Solle, da skuša zrahljati vezi, ki vežejo Ilomunijo na Mak antanlo, na kar jasno kažejo tudi članki, ki o tem problemu izhajajo zadnje čase v ital. časopisju.
Odhod je orožje in čemu?
Pariz, 10. jan. tg. »Erho de Pariš« poroča, d« je danes več diplomatov izvršilo ua Dunaju de-inaršo pri zveznem kanclerju dr. Dollfussii in prosilo zveznega kanclerja, da da natančna pojasnila o pošiljatvah orožja, o katerem se sumi, da ga pošilja Italija Madjarski. S tem je afera dobila resno lice in se bo morala točno pojasniti.
„ Temps*4 odločno za princip parlamentarne demokracije s
Romunska kriza naj se reši ustavno
Pariz, 10. jan.
»Temps«, ki izraža mnenje francoskih vladnih krogov, je objavil z oziram na notranjo krizo v Romuniji v svoji številki od !). t. m. uvodnik, ki bo brez dvoma v Romuniji zelo učinkoval.
»Temps« uvodoma pojasnjuje, zakaj je prišlo do sedanje krize v Romuniji. Krivdo nosi načelnik policije polkovnik Marinescu, kateremu glasilo Quai d'0rsaja očita, da je izzval konflikt z zelo netaktnim korakom. Ko se je namreč izvedelo, da namerava notranji minister Mihalakc polkovnika Marincsea odstaviti, je le ta objavil v listih, da ga vlada ne more odstaviti, ker je bil (pod prejšnjim diktatorskim režimom) imenovan s kraljevskim dekretom. Naravno je, pravi »Temps«, da je moral nato minister Mihalakc staviti kralju Karolu vprašanje, ali mu zaupa še nadalje in privoli v odpust načelnika policije, ali pa obdrži polkovnika in pusti, da odstopi vlada, ki se je izjavila, da je z notranjim ministrom solidarna.
»Temps« odobrava stališče vlade dr. Maniua opozarjajoč na to, da je Maniu po zlomu diktature in po prehodni vladi Vajde Vojvode postavil kralju kot neobhodni pogoj, ako naj sprejme vlado, da ima samo vlada v smislu ustave pravico imenovati tako civilno kakor vojaške dostojanstvenike. Kralj Karol je to sprejel in podpisal. Zato je tembolj nerazumljivo in obžalovanja vredno, da je zaradi tega vprašanja romunsko javno življenje zopet vrženo v hudo krizo. Tako finančni kakor zunanje-politični položaj Romunijo je preveč težak, da bi si dežela smela dovoliti zopet nove komplikacije, ko je treba popolnega edinstva, da Romunija premaga svoje sedanje težkoče.
»Vlada g. Maniua« — nadaljuje »Temps« — »je imela najboljše šance, da reši politični položaj države, ker se naslanja na veliko večino parlamenta. G. Maniu se je posrečilo, da so je sprejel princip, da je imenovanje vseh funkcionarjev države stvar odgovorne vlade, in pa drugi princip, da jo tosno in zaupno sodelovanje krone in vlade na podlagi najskrupuloznejšega spoštovanja ustave poglavitni pogoj politične obnove države, ki je v posebno težkem položaju splošne krize. Ako torej krona sedaj hoče osebno kriti visoke funkcionarje, ki se upirajo odgovorni vladi in menijo, da so odvisni samo od krone, potem so gori razloženi bistveni principi ustave v nevarnosti.»
»Tomps« zaključuje svoja izvajanja z apelom tako na krono, kakor na stranke, da se uklonijo jasnim in gotovim principom ustavnega reda in da zaprejo vrata vsein možnostim, da bi se zopet povrnil osebni režim. »Notranja in zunanja situacija Romunije« — pravi »Temps« — »nikakor ni taka, da bi se mogli vnovič riskirati eksperimenti osebnega režima, ker le najskrbnojše čuvanje ustavnih principov, na kateri sedanja vlada sloni, jamči za tesno unijo vseh narodnih sil.
Bilina možnost prave rešitve, pravi končno »Temps«, je. da ostane vlada sedanje večinske stranke, ker bi kralj sicer ne imel drugega izhoda, kakor da zopet imenuje vlado oseh svojo okolice, ki pa nimajo zaupanja večine naroda. Taka rešitev pa hi bila zelo nesrečna.
Kritičen finančni položaj države
Članek »Tempsac je tembolj važen, ker je Romunija v sedanjem momentu popolnoma odvisna od pomoči Francije. Radi gospodarske krize pa tudi po krivdi razsipnosti in korupcije bivšega dikta-toričnega režima znaša deficit države nič manj kot 5 milijard lejev, v resnici pa je znatno višji. V dveh mesecih svoje vlade s« je sicer dr. Maniuu posrečilo, da je izplačal uradnike in pokojnine, toda zaostanki iz prejšnjega režima čedalje bolj naraščajo, ker jih sedanja vlada ne more izplačevati. Za Romunijo ni nobenega drugega izhoda iz položaja kakor da dobi mednarodno posojilo lige narodov, ki pa zahteva kot neobhoden pogoj mednarodno kontrolo nad romunskimi financami Pa -di mod«orodni politični položaj Romunije je težak, ker je v svojem stališču do Rusije, 9 katero ni hotela skleniti pakta nenapadanju, izolirana. Če bi se vrnil sedaj še režim, ki se ne bi opiral na večino parlamenta, bi bila Romunija oslabljena ne samo zaradi globokega notranjega spora med krono in narodom, anupak tudi zaradi odločno odklonilnega stališča, ki bi ga napram takemu režimu zavzela sedanja francoska vlada.
V Bukareštu se bodo morali torej dobro premisliti, kaj bodo ukrenili.
Maniu.
Titulescu deta na spravi
Bukarošt, 10. jan. Položaj se še ni razčistil. Vodstvo narod nokmetske stranko, ki je zborovalo včeraj ponoči, še ni zavzelo definitivnega stališča, ali naj odstopi ali ne, ker kralj do takrat še ni bil neodpovedno preciziral svojega stališča v sporni zadevi z vlado. Nato je danes dr. Maniu zopet bil pri kralju, ki je topot izjavil, da definitivno odklanja prodlog vlade, da sc zamenjata policijski šef in poveljnik orožništva. Že se je hotelo vodstvo
sloje, da sc ne l>ore za svoje pravice. — Četrto leto naj se iz naravnih ved dokazuje zmotnost sv. pisma in krščanskega nauka. Tu pride na vrsto inkvizicija, dokazati je treba, da je zlasti katolicizem protidržaven element. V tem letu se tudi že osnuje v razredu protivernki krožek. — Peto šolsko leto je posvečeno oblikovanju materialističnega svetovnega nazora. Otroke naj se uči, dn je moralno življenje tudi brez vere mogoče. Vsaka vera je utemeljena na laži in hinuvščini. — šesto, to je zadnje .šolsko leto naj se materialistični nazori o svetu in življenju <■• polnočjo Lapluceve in Darvvinove teorije še po-globe. Zlasti je treba otroke prepričevati, da je vera največja oviru kulturnemu in gospodarskemu napredku narodov.
Razven ruskih boljševikov ni dosedaj nobene vlnde nn svetu, ki bi krščanstvu in sploh vsaki religiji ti«]M>vedala tako brezobziren l>oj. kakor je to storilo Mehika. Vendar listi o tem ne pišejo, ker v živa brezbožna politika 1110-
hiv.l.e vlmte v«..	........1.........1.......
- -'- ......................m, ,ni*ti trtiiit- /,i-/i
brezbožnikov in framusonov. ki x svojem . i so. pisju kvečjemu zagotavljajo, da vlad« \ Mehiki uuDol-na venska svoboda. Nobenega ogor-
čenja ni pokazalo to civilizirano časopisje, ko so pod streli padali mehiški mučenci za svojo vero, pač pa je vzbudi njih nejevoljo papežev protest »Acerbn onimi« lansko jesen, ko je Pij XI. odkril svetu verolomnost in brutalno nasilnost mehiške vlnde n«<l božjimi in naravnimi pravicami katoličanov. Seveda, ko p« je general Rodriguez hitel izjavljati, da v Mehiki ni verskega preganjanja, da se je vse. kar se je zgodilo, storilo le zato, da se »obvaruje država«. Značilen je ta izgovor z« vso preganjalce Cerkve. Prav isto je izjuvljal tudi Bis-marek, Conibes, \Valdeck-Rousseau, Ferry, Ca-vour in samo državo je hotel rešiti tudi Aza.na v Španiji, ko je pričel preganjati verske redove.
Živimo v času velike brezl>ožne ofenzive.
1 u ne vstajajo proti Bogu le posamezniki. amiKik organizirane mase, dvigajo so cele plasti ljudstva, med katere je sovražnik sejal ljuliko, ko so dobri ljudje spili. Povsod je bilo tako. IJokuj* iu opomin, da si mora tudi versko m-i Išči no vsaka generacija v trdem boju znova priboriti in zase osvojiti mi vseh področjih. «ie<T ji Iki (k I vzet a in izročen« vrednejšim.
driu.
Titulescu
stranko nato zopet sestati, da sklene, da kmetska vlada odstopi, ko nastane zopet pavza, povzročena po avdijenci zunanjega ministra Titulcscua pri kralju. Titulescu je kralju nujno svetoval kompromis. Nato se je Titulescu sestal z notranjim ministrom Mihalakejom in ministrskim predsednikom Maniu-jem. V političnih krogih v Bukareštu so radi te konference zelo optimistični, ker verujejo, da bo Titulescu dosegel kompromis, ki bo zadovoljil krono in notranjega ministra Mihalakeja. Titulescu * vsemi silami dela na tem, da sc država izogno kri»i vlade, ker zunanjepolitični položaj Romunije nujno zahtena notranji mir in edinost.
Huda železniška nesreča v Romuniji
10 mrtvih, nad 20 težko ranjenih
Bukarešt, 10. jan. ž. V bližini Bukarešta se j« pripetila davi strašna železniška katastrofa, ki je zahtevala po dosedanjih poročilih 10 smrtnih žrtev.
Do katastrofe je prišlo 5 km daleč od Bukarešte na glavni progi Temešvar—Krajova—Bukarešt. Osebni vlak, ki je peljal iz Temešvara, se je davi okrog 6.50 na odprti progi ustavil zaradi nenadno nastalega defekta lokomotive. Deset minut pozneje je privozil iz Krajova hrzovlak. Ker jo bila popolna toma, vlakovodja ni opazil na progi zapreke, radi česar je zavozil s polno brzino v na progi stoječi osebni vlak. V zadnjih petih vagonih osebnega vlaka je bilo nabito polilo potnikov. Vagoni so bili dobesedno zdrobljeni in iz njih se jo slišalo žalostno vzdihovanje umirajočih. Vest o katastrofi sc je razširila z bliskovito naglico po vsej Romuniji ter so iz bukareškega glavnega kolodvora nomudoma poslali pomožni vlak z vojaštvom in tehničnimi četami. Pri reševanju so našli 10 mrtvih, med njimi dve ženi in enega otroka. Število hudo ranjenih cenijo na 20 oseb. Kljub strašnomu trčenju pa hrzovlak ni imel prav nobene škode ter v njem'tudi ni bil nihče ranjen. Vost o katastrofi je povzročila v Bukarešti veliko vznemirjenje. Predsednik vlade dr. Maniu se je takoj odpeljal na kraj nesreče. Reševalna dola so t polnem teku. Kralja, ki se nahaja trenutno r SI nuj ii, so takoj brzojavno obvestili o strahoviti katastrofi. Osebje hrzovlaka, ki je zavozil v osebni
vlak. jo bilo »rotirano, ker ..... pripisujejo krivdo
za nesrečo. Hrzovlak je odpeljal iz od hodno postaje uckiij preje kakor so pričakovali. Zato s« preiskava vrši tudi v tej smeri.
Pri reševanju so bili strašni prizori. Ko se potegnili izpod razvalin neko žensko, jo bila mrtva, v naročju p« jo imela mrtvega svojega otroka.
S<oekholm. 10. jan. Ig. Položaj ruskega ledo-lomilca »Maligina« se je zelo poslabšal. Parnik je tako nagnil, da sesalke no morejo več črpat' voilo. Pomožna akcija ledolomilra »Ljenina« pa sije zakasnila, ker radi pomanjkanja premoga So ni
imtirnl ,Ml,tl„i: - t — I; - -__-1-
—	—»j..«,! » lil uiui^ripn,
Newyork, 10. januarja. AA. Nekega Jtirimeseč-nega otroka so naSli prebodenega in z bodalom pribitega na zibelko. Mislijo, da gre za osveto ali pa ljubosumnost.
Akcija za 40 urni delovni teden
Francoski delavci za 40 urnik
Francosko delavstvo je te dni začelo vojno za 40 urili delovni teden. Boj bo trd in še- ni gotovo, če bo uspel, toda francosko delavstvo se zaveda, da se bori za delavstvo celega sveta in je pripravljeno vztrajati. Njegovim voditeljem velja ta pre-osnova za prvi korak do drugih dalekosežnih izboljšav na gospodarskem pa tudi političnem popri šču.
Dne 6. t. m. zvečer se je vršil v Parizu velik delavski shod, katerega se je udeležilo veliko tiso-čev delavcev. Prvi je govoril generalni tajnik Splošnega delavskega združenja Leon Jouhaux. — Sprejeli so dnevni red, po katere mje vsak član CGT (Confederation Generale du Travail) dolžan, da z vsemi silami propagira 40 urni delovni leden brez znižanja mezd, 40 urni delovni teden je neobhodno potreben, da se napravi konec brezposelnosti in bedi, ki tlači delavce vsega sveta.
Vsi govorniki so naglašali, da brez skrajšanega delovnega časa ni izhoda iz delovne krize. Dokazovali so, da bi bilo dobilo delo 276.000 delavcev, če bi se bil 40 urili delovni teden uvedel že meseca oktobra. Tako pa brezposelnost trajno narašča. Nova električna centrala v MUhlhausenu, v kateri je delalo doslej 1200 delavcev, zaposluje sedaj samo še 125 ljudi, 975 delavcev je moralo na cesto. V Armentieres-u je začelo štrajkati 5000 tekstilnih delavcev, da bi si priborili boljše življenjske pogoje, Ce se pridružijo še delavci po predilnicah, se bo število štrajkujočih podvojilo. Med govorniki so bili zastopniki vseh delavskih kategorij; delavka Jeanne Chevenard je zahtevala za preobremenjeno ženo pravico do nekoliko domače sreče. Govorniki so ostro napadali kapitalizem, ki da je edini kriv sedanje krize. »Nagovarjajo nas sicer »državljan, državljan«, toda v resnici smo ostali sužnji!« je dejal eden govornikov. Leeon Jouhaux je rekel: »Gospodje, ki vedno kličejo na pomoč državo, a odrekajo delojemalcem pravico do državne podpore, so s pretirano produkcijo in špekulacijami zakrivili sedanjo stisko delavstva. Ce so zdaj proti upeljavi 40 urnega delovnega tedna, potem nimajo drugega namena, kakor da ustvarijo zmedo in nered in pritisnejo na vlado. Proti temu se mora vse delavstvo složno boriti. Dne 1. maja 1933 mora praznovati delav-tvo vsega sveta.«
Z bojem za 40 urni teden združuje delavstvo
boj za razorožitev. Jouhaux je naglušni, da morejo narodi, čo resno hočejo, svoje vlade prisilili, da izvrše razorožitev. Kakor hitro neha oboroževalna norost, se bo začela nova doba dela in miru. Boriti se je treba za novo delo in nov red, le tako bo mogoče zmagati sedanjo krizo.
Istočasno kakor delavstvo so zborovali tudi delodajalci in predsednik Zveze trgovskih zbornic v Franciji, Henry Garuier, je predložil ministrskemu predsedniku Paul-Boncourju soglasno sprejeti sklep, ki poziva vlado, naj se uvedbi 40 urnega delovnega ledna upre, ker bi bil v škodo interesom Francije. Tudi delodajalci naglašajo potrebo edinosti in miru.
Dne 31. decembra je bilo v Franciji 277.109
vpisanih brezposelnih, za 5253 več kakor pred tednom. — Brezposelnost postaja tudi za Francijo resen problem.«
Važna konferenca
Ženeva, 10. jan. A A. Danes se je tu začela mednarodna konferenca o 40 urnem tedniku. Na konferenci je zastopana tudi Italija z opazovalcem, Ameriške združene države pa samo po svojem ženevskem konzulu. Rusije na konferenci ni.
Na konferenci so soglasno izvolili tole pred-sedništvo: predsednik Mahaim, delegat belgijske vlade, podpredsednik Atulchattcrjee, delegat indijske vlado, Orstcrl, delegat danskih delodajalcev in Hcida.v, britanski delavski delegat.
Da so bodo mogle posamezne skupine pred splošno razpravo med seboj posvetovati, se jc konferenca odgodila do jutri ob 10 dopoldne.
Krščanski delavci za skrajšan delovnih
Utreoht, (Ilolandija), 7. jan.
Odbor Mednarodne zveze krščanskih strokovnih društev, ki obsega zastopnike priključenih zven po deželah in strokah, je 3. in 4. januarja zboroval v Konigsvvinteru na Reni. Zborovanju je predsedoval predsednik Mednarodne zveze kršč. strokovnih društev (M. Z. K. S.) Bernard Otte iz Berlina. O poslovanju je poročal generalni tajnik Serrarens iz Ut-reehta. Poročevalec se je zlasti peč;'] o mednarodnem delovanju držav in o tem, kakšnih uspehov imamo pričakovati od svetovne gospodarske konference. Odbor je v zvezi s tem poročilom naročil načelstvu, naj sestavi komisijo strokovnjakov, katera naj se peča s sedanjimi perečimi gospodarskimi vprašanji ter naj izdela predloge z ozironi na svetovno gospodarsko konferenco.
H. Pamvels iz Bruslja in Amelink iz Utreohta sta poročala o vprašanju skrčenja delovnega Časa. Stališče M. Z. K. S. je zapopadeno v teh le sklepih:
Odbor M. Z. K. S. mora z obžalovanjem ugotoviti, da svetovna gospodarska stiska še traja in da se iz brezposelnosti nastajajoče obubožan je še dalje širi, ne da bi se države sporazumele za prepotrelb-no mednarodno sodelovanje v smislu splošnih potreb in zahtev. Resnica je, da je v razmerju med evropskimi državami nastopilo nekako olajšanje, odkar so bile reparacije črtane in ravnopravnost Nemčije v načelu priznana. Da bi pa zopet zavla-
dalo medsebojno zaupanje, je še potrebno sporazumeti se o razorožitvi ter črtati mednarodne politične dolgove. Temu vsemu pa mora slediti stabilizacija valut. Treba je napravili konec politiki zvt-šavanja carin, kontingentom in drugim trgovskim oviram, ki niso v skladu z gospodarskim sklopom.
Nadalje zahteva odbor M. Z. K. S. odločnih ukrepov, s katerimi naj se pobija brezposelnost, čemur naj med drugim služijo nacionalna in internacionalna javna dela. S tem v zvezi je velikega pomena skrčenje delovnega časa. Odbor M. Z. K. S. zahteva, naj velik del brea^oselnih dobi dela in kruha s tem, da se splošno uvede krajši delovni teden.
To skrajšanje delavnika, ki je posledica prenagle racionalizacije zadnjih let, in ki ne sme poslabšati življenjskega stanja delojemalcev, se mora mednarodno izvesti; zato se je treba o njem sporazumeti v mednarodnih pogodbah, ki bodo zajam-čile brezposelnim primerno novo zaposlitev.
Odbor naproša mednarodno organizacijo dela, naj v okviru splošne ureditve skrajšanega delovnega časa in s sodelovanjem mednarodnih zvez delodajalcev in delojemalcev najvažnejših gospodarskih panog započne posebne dogovore, da se delovni čas mednarodno primerno skrajša v vsaki posebni gospodarski panogi, v kolikor je to potrebno in izvedljivo.
tvan Vurnik, red. univ. profesor:
Za neokrnjenost naše univerze
Pravi kulturni delavec je vedno in povsod skro-meu — toliko skromnejši pa je v deželi, kjer čuti, da se njegovo delo ne upošteva, ako to delo no prinaša slučajno tudi še kake materijelne koristi. In pri nas so še take razmere, da človek nikoli rad ne poudarja, da jo univerzitetni profesor.
Mislim pa, da smo si tega cesto sami krivi, ce se tako ravna z nami. Bojimo so podčrtati, da predstavlja že vsak poedini univerzitetni profesor, ki vestno vrši dolžnosti iskatelja novih spoznanj in vzgojitelja mladine za bodoče voditelje in kulturne delavce, da že vsak poedini tak profesor predstavlja en del tiste sile, ki edina v današnjih razmerah more jamčiti narodu njegov obstanek.
Zakaj propadajo domačini v kolonijah?! Saj imajo isto pravico do življenja in obstanka kot njihovi gospodarji — in kdo ve, če niso včasih njihove duševne kvalitete višje, kot pa so one njihovih novih gospodarjev. In mi — Jugoslovani
—	kaj smo za Evropo! Kar pojte v evropska velemesta! Dokler boste govorili tam z ljudmi in vas bodo smatrali za Angleža ali Nemca ali Švicarja
—	za kar nas smatrajo na videz zelo pogosto — bodo ravnali z varni kot s svojimi vrstniki, če jim ue boste pripovedovali kakih nepremišljenosti. Ka-k <r hitro pa jim poveste, tla ste iz Jugoslavije in si niste svojega osebnega stališča žc preje s svojim delom osigurali, jim boste pa »zadišali« in težko jim bo prikriti, kako nizko cenijo v Evropi ljudi, ki prihajajo iz Jugoslavije. — Kot da smo ljudje druge ali tretje vrste, tako se obnašajo do nas.
Prav nič drugega nam ne more tu pomagati kot rosno iu pošteno kulturno delo, ki pa raste prav tako kakor drevo iz malega gorčičnega zrna in ki samo z vstrajnostjo in nesebično ljubeznijo do dela postane lahko kedaj veliko in močno. Univerze so pa tista mesta, kjer najdejo za kulturno delo sposobni in takega dela željni ljudje svoje zavetje, da morejo to delo v mir u vršiti.
Važna jc naloga in velik je pomen dela, ki ga vrši vestni univerzitetni profesor; saj je na njc-njegovo odgovornost izročil narod usodo svojega obstanka, svoje svobodo in svojo neodvisnosti od kulturno močnejših sosedov. In ljudi, ki so za kako delo res sposobni, ni mogoče tako meni nič tebi nič dobiti — saj jih ni niti v Evropi na izbero. Pa tudi če ima narod nadarjene ljudi — nadarjenost je podobna rodovitnosti njive! A njivo jc treba obdelovali in jo gojiti z vztrajnim delom. Prav isto je pri človeku, ki hoče res nekaj posebnega doseči v svoji stroki — leta in leta mora delati na izpolnitvi svojega znanja in gvojih sposobnosti in to brez vsakega ozira na njegove žrtve. Dolgo (raja pretlno sc vzredi dobro semensko žito, a še dalje traja, pretlno sc v duhovni kulturi doseže znaten in viden napredek.
Mislim, da je važnost univerz in univerzitetnega profesorja s tem vsaj deloma pojasnjena. Spričo tega pa sc človek nehote vpraša, kako je to mogoče, da se more vsako leto ponavljati ta igra i ukinitvijo in preureditvijo naših fakultet. Človek ue vpraša, kako si najvišja prosvetna oblast predstavlja nas in naše razmere, kaj misli o nas, da se venomer ogroža naše delo, katero vstvarja kulturne ideale, ki so v celoti vzeto gotovo nenadomestljive cene za narodov obstanek. Kajti če si ne bomo ustvarili svoje kulture, ho prišel tujec in i m pripeeatil tisto, ki si jo bomo h svojo nemarnostjo zaslužili — in tej je ime: suženjstvo.
Izvedeli smo, tla je gospod minister sklenil čez noč razglasiti nov zakon o univerzah, ne da bi
sploh vprašal, kaj univerzitetni profesorji pravijo k temu. To je res čudo vseh čudes! Ali sc univerze ustanavljajo t zakonom kar čez noč? Ali ni treba preje imeti kader ljudi, ki so usposobljeni za univerzitetne profesorje, s katerimi se pač ne more ravnati kot z vojaškimi novinci. Saj sO vendar ljudje, ki sloje po vsem svetu v isti vrsti kot pri vojski tisti poveljniki, katerim se more samo na njihovo vest in polno odgovornost zaupati vodstvo visokih vrednot naroda. Ali gospod minister res misli, tla bodo ti profesorji mogli tako ravnanje vzeti meni nič tebi nič na znanje? Zelo nizko bi moral ceniti samega sebe vseučiliški profesorski
stan, če bi pustil, da so univerza okrnjtije in preureja, no da bi imel pri tem sam kaj besede, ln kako brezvestno bi bilo pa tudi ravnanje profesorjev napram narodu, če bi k temu molčali!
VEvropi so so dogajali pred 25 leti slučaji, tla so vsi profesorji in vsi študentje ne samo ene, marveč več univerz istočasno nastopili kot en sain mo za pravico univerze in protestirali, če se je hotelo univerzi kaj odzgoraj enostavno diktirati ali pa če je ministrstvo hotelo kateregakoli profesorja upokojiti, ukoriti ali premestiti proti volji avtonomne univerzitetne oblasti. Kaj bodo storili profesorji naših univerz, če bi kdo poizkusil univerzo »reformirati« brez njih, če bi gospod minister hotel njen tako občutljivi, dragoceni in s tolikim trudom' ustvarjeni organizem preurejati po svoje brez njihovega pristanka? Ali ne bomo rekli solidarno: Quotl non, domine!
V
Kaj se pripravlja v Španiji?
Barcelona, januarja.
Iz Španije prihajajo vedno znova grozeča poročila: bombni atentati, nameravani teroristični čini, najdbe razstrelil v nenavadnih količinah, novi napadi na cerkve in samostane. V.sc to kaže, da tajne sile s sedanjim stanjem še vedno niso zadovoljne. Sedanja lilicraino-socialistična vlada jim je še premalo radikalna; zato delajo na nov krvav upor, na nezmisclno uničenje vsega obstoječega s silo in terorjem.
Kdo so te podzemske sile, ki nastopajo zdaj posebno v industrijskih krajih Katalonije bolj ali manj očito? Nle more biti nobenega dvoma, da se tu uveljavlja anarlio-boljševiško gibanje, ki ga pod žiga Moskva po vseh evropskih deželah in ostalih delili sveta. Kakor poročajo z dobro poučenega mesta, jc žc revolucijo 1931. I. v dobršnem obsegu financiral ruski denar. Okroglo 60 milijonov peset jc prišlo menda tedaj iz boljševiških virov v Španijo. Toda sedanje stanje v Španiji — republika Ii-beralno-sociaiistično-radikalne barve — ni ideal komunistične internacionale. Tudi tu sc zopet kaže, da odločajo pri vseh revolucionarnih gibanjih v Španiji inozemski vplivi.
Socialni nemiri v Španiji, ki so pred vojno vznemirjali svet, niso bili izraz na španskih tleli zraslega socialnega gibanja, kakor ga najdemo po velikih industrijskih deželah. Vprašanju industrijskega delavstva tolikega pomenu, kakor bi mogli sklepati po omenjenih nemirih, v Španiji ni bilo. Samo 75 od tisoč prebivalstva jo bilo v začetku 20. stoletja zaposlenih v industriji proti 250 od tisoč, ki so Kili zaposleni v poljedelstvu. Sicer je bil položaj španskega industrijskega delavca i,n ravno tako malega kmeta odnosno zemljiškega zakupnika vseskozi naravnost brezupen, toda revolucionarni upori v prvem desetletju tega stoletja niso prihajali odtod, marveč so bili izraz političnih strasti, ki so jih podžigali inozemski agitatorji ali pu taki Španci, ki so prejeli svoje ideje (in svoj denar) iz inozemstva. To anarho-sindiknlistično gibanje živi dalje tudi še v f>o-vojni dobi. Druži se z boljševiškimi idejami, ki jili širi Moskva po svojih agitatorjih p<> vsem svetu. Da, Moskvi jc Španija dežela, ki ho najpreje zrela za svetovno revolucijo, kakor jc bil napovedal sam Ljenin.
Tako jo razvoj španske politike in kulture po radikalni levici najresnejc ogrožen. Ni sc bati monarhistične reakcije, kakor bi rada prepričala svet sedanja vlada. Vodilni liberalni duhovi so začenjajo tega polagoma zavedati. Sam U na m it no je črnogled glode bodočnosti, ker se boji omejitve osebne svobode po vsta-jajočem duhu državnega birokrntizma, ki mora zadušil ti vse zdravo življenje.
Toda morda je ta birokratizem vendarle
*/» mntliert »In 1." i nT-ntl &rvn«,i;. V.n	.]....—
..v, ...»l.j-c	... j/.ou oua.il.jk. » JV \|«,m n
nezadovoljno s sedunio vlado. Zlasti so tudi
njene gospodarske odredbo predmet najtrše kritike. Treba se je vprašati, če Azanovegn režima lepega dne ne odnese radikalnejše vodovje, kakor se je moral v Rusiji umakniti Kc-renski terorističnemu rovnnju Ljcnina in Troc-kegu.
Duševno in versko šo zdrave sile katolicizma na španskem sicer stalno napredujejo v praven zbiranja in akcije. Toda treba bo šc lota dela, predno se bodo mogle politično plodno udejstvovati. To izročilo naglasa v svojem novoletnem uvodniku tudi zelo trezno vodstvo glavnega katoliškega dnevnika »E1 Debate«. Katoliškega obnovitnega gibanja pa to ne si:ne omalodušiti. Vsiljeni kulturni boj je treba politično in kulturno dobojevati in predvsem skušati pridobiti, zn njegovo cilje mladino. Mnogo obetajoči začetki obsežne organizacije so se žc izvršili. Treba jih je izpopolniti in ojačiti, da bodo grozeči nevarnosti boljševiškega prevrata pravočasno zaprle pot.
II. II.
Po anarho-komunističnem puču
Madrid, 10. jan. ž. Po zadnjih vesteh je bilo pri poskušenem prevratu 30 mrtvih in 50 hudo ranjenih. V Barceloni je prišlo v pretekli noči do hujših pouličnih spopadov. V Madridu so našli na več krajih bombe. V sredini mesta je eksplodirala ogromna bomba, ki je uničila vse električne naprave, tako da je ostalo nad četrt mesta brez razsvetljave. Bomba je eksplodirala v neposredni bližini vojnega ministrstva, kjer stanuje ministrski predsednik. Tudi v okolici so našli več bomb, vendar ni bilo nobenih eksplozij. Vojno ministrstvo je alarmiralo .vso posadko iz Madrida.
Madrid, 10 dec. ž. V mestni posvetovalnici v Barceloni so bili ekstremisti po zasedbi razobesili rdečo zastavo in zažgali ves arhiv. V Cadixu traja generalna stavka dalje. Ekstremisti so na mnogih krajih prerezali vse telefonske in brzojavne žice. Najbolj kr vavi dogodki so se odigrali v mestu Vetrulbii, ki je 40 km oddaljeno od Barcelone. Tam so ekstremisti preteklo nedeljo' porabili priliko, ko so bile vojašnice napol prazne, za napad, ter hoteli zasesti javna poslopja. Ekstremistom je uspelo zasesti mestno posvetovalnico in razobesiti rdečo zastavo. Meščanska garda se je sicer upirala, pa je bila odbita. V bojih so bili trije mrtvi, mnogo pa je bilo huje in lažje ranjenih. Po zasedbi mestne posvetovalnice je meščanska garda p0 ogorčeni borbi zopet pregnala ekstremiste. V teh bojih je padlo na strani ekstremistov 10 oseb, meščanska
(TtirHn nn imn innnrm finmnM,
_,------ -..........-.Vmu jc vujasivo
zasedlo mesto.
Nemški vojaški atašeji v inozemstvu
Berlin, 10. jan. tg. Nemško vojno ministrstvo
se je odločilo, du bo od L aprila 1933 daljo Zopet dodajalo svojim inozemskim zastopništvom nemške vojaške atašeje in mornariške atašeje. Vojaški atašeji bodo najprej imenovani za Pariz, London, Rim, Prago, Varšavo, Moskvo in Washington, mornariški atašeji pa za Pariz, London in Rim. Po vojni ni imela Nemčija nobenih vojaških atašejev v tujih državah, dočim so tuje države vedno prideljevale svoje vojaške atašeje zastopnikom v Berlinu. Mnogo tujih držav, predvsem Anglija in Francija, je ponovno predlagalo v Berlinu, da bi se imenovali vojaški atašeji pri poslaništvih v Parizu in Londonu. Sedaj pu, ko je načelno priznana enakopravnost, in ko bo treba v bodočem letu voditi zelo temeljita vojaško-politična pogajanja o preosnovi nemške obrambne politike, bo dana nemškim atašejem možnost, stopati v stike z vojaškimi krogi drugih držav. Dččirn so bili v časih nemške monarhije podrejeni vojaški atašeji naravnost cesarju, kateremu so morali poročati, ne da bi vedel poslanik za vsebino utašejevih poročil, je sedaj določeno, da morajo atašeji svpja poročila predložili svojim poslanikom, ki jih potem pošiljajo v Berlin. Za pozneje je določenih se več atašejev, tako posebno mornariški ataše za Tokio. Vojaški ataše v Pragi bo obenem tudi ataše za Jugoslavijo in Bolgarijo, ataše v Moskvi pa najbrž tudi ataše za obrobne države.
Največja finska trdnjava gori
Helsingfors, 10. jan. ž. V največji finski pomorski trdnjavi Mac Elliot, ki jc oddaljena od glavnega mesta .10 km, je nastal ponoči požar, ki jc zajel tudi ntunicijsko skladišče. Sledila je strašna eksplozija, ki je do sedaj uničila vso trdnjavo s 7 vojašnicami. Iz trdnjave so še neprestano dvigajo silni ognjeni zublji, ki jih spremljajo neprestane eksplozije. Kadi silne vročine se trdnjavi ni mogoče približati. Poleg tega naletava sneg v ogromnih količinah in s silno brzino, tako tla je vsako reševanje skoraj onemogočeno. Računajo, tla bo vslcd te katastrofe veliko smrtnih žrtev.
Požar sc vidi prav do Ilelsingforsa. Čudno je, da je prvi ogenj nasial v oni garaži, v kateri se jo nahajala glavna motorna brizgalna. To trdnjavo so zgradili med svejovno vojno Rusi in jo spadala ined največje ruske trdnjave. Leta 1918 po izbruhu ruske revolucije, pa so trdnjavo podrli in šele pred kratkim so jo Finci zopet zgradili.
Zasedanje francoskega parlamenta
Pariz, 10. jan. A A. Danes popoldne se je za-čelo redno zasedanje francoskega parlamenta s tradicionalnim govorom starostnega predsednika. Pri volitvah odbora je bil za predsednika poslanske zbornice vnovič izvoljen Bouisson. Dobil i* 401 glas od 462 glasujočih.
«'41 • d ta
Belgrad, 10. jan. AA. Finančni minister je dovolil »Kvasu, r. z. z o. z. v Sevnici« gradnjo tovar-'Jfe za kvas, vendar s pogojem, da ne bo smela izdelovati špirita.
Belgrad, 10. jan. 1. Seja odbora za proučevanje zakona o lekarnah ter o nadzorstvu med prometom z zdravili bo 17. t. m. ob 4 popoldne.
Belgrad, 10. jan. 1. Jutri zvečer odpotuje Konstantin Folič, dosedanji pomočnik zunanjega ministra, na svoje novo službeno mesto v Ženevo kott stalni delegat naše države pri Zvezi narodov.
Belgrad, 10. jan. 1. Na predlog gradbeifega ministra sta vpokojena: Josip Skoberne, tehnični višji pristav in tehnik Zoran Zakrajšelc. Minister za gozdove in rudnike je premestil iz Bohinjske Bistrice k gozdni upravi v Kostanjevico Leopolda Jelenčila.
Drobne vesti
Cherbourg, 10. jan. ž. Dela na »Atlantiqueu« se nadaljujejo. Našli so še nekaj izoglenelih trupel, katerih identitete ni mogoče ugotoviti. Zelo verjetno je, da bodo trup. parnika prodali na dražbi kot staro železo. Slirokovnjaki so namreč mnenja, da se s trupom ladje ne da ničesar napraviti, ker je popolnoma pokvarjen.
Carigrad, 10. januarja. AA. Pred tednom dni je Trockij resno obolel.
Pariz, 10. :anuarja. AA. Iz Berlina poročajo: Po vesteh iz Doorna se je Viljemova bolezen v grlu poslabšala in je njegova okolica v velikih skrbeh zanj.
Pariz, 10. jan. tg. V ženski gimnaziji v Clialon sur Marne se je podrl strop na razred u-čenk. K sreči sla bili poškodovani samo dve učenki in učiteljica.
Newyork. 10. jan. ž. Polarni raziskovalec Wil-kins je dal nalog za zgraditev nove podmornice, ki jo bodo uporabili za raziskovanje področja na severnem polu. Kakor znano, je 1931 skušal s podmornico »Nautilus« prodreti do severnega pola, vendar pa se je njegova namera izjalovila, ker omenjena podmornica ni bila kos svoji nalogi. Podmornico Namtilus so po neuspešni vožnji potopili v švedskih Vodah.
Dunajska vremenska napoved: Temperatura se bo znižala, v severnih Alpah bo morda padal sneg še dalje.
Zagrebška vremenska napoved: Zelo oblačno s padavinami, nato hladneje.
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj). Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnic«,
entlanje, ažuriranje in predtiskanie. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih deL
Belgrajske vesti
Hiša
tri sobe, predsoba, kuhinja, shramba, kleti, veliki svinjski hlevi in hlevi za tri glave živine, vrt, veliko dvorišče, električna napeljava v hiši — naprodaj v Ptuju za 120.000 Din. Polovico tudi na hranilno knjigo. — Vprašati: MAKS PLAVC, Maribor Koroška cesta 3.
f Janko Nep. Jeglič
Dežela, zelena kakor Irska I f Lc°p°'d
Angleški časopis o Slovencih in ntihovi domovini
Odšel je mož. Družina plaka, prijateljem postaja oko motno, reveži vzdihujejo: Našega očeta, svetovavca, dobrotnika ni več. — Pač, njegovo seme je ostalo! V družini je ostal dih njegove vzgoje, odsev plemenite značajnosti pri prijateljih, zgled dobrotne požrtvovalnosti pri revežih.
Zapustil nas je zopet eden izmed pijonirjev krščanske karitativnosti. Nikoli utrujen, nikoli nejevoljen, vedno uslužen, spravljiv iin dobrohoten. V n jem ni bilo ne laži, ne intrige, dobrota je sevala z njegovega obličja, njegova dejanija pa so bila en sam izraz ljubezni do vseh pomoči potrebnih.
Bil je šolnik Janko Nepo-muk, kakršnih nam je dala slovenska zemlja in rodila naša slovenska mati. Pokoren v Horjulu, Rant na Dobrovi, Jeglič v Ljubljani. Tri svetle zvezde kakor modreci z Jutro-vega. Pri Sv. Petru si podajajo roke.
Pogovor z Jankom je bil kakor čitamje lepe knjige. Vedno mladeniško čil in živahen. »Slišite, ali je to že urejeno?« — »Slišite, ali ste to prošnjo ee rešili?' — »Slišite, ali ste že nakazali temu revežu podporo?« Še danes čujemo njegovo gorečnost pri posredovanjih na magistratu, v društvu slepih, Vincencijevi diružlbi, karitativni pisarni, v uradih, pri oblastnijah, pri za-vodih in posameznikih. Vsem revnim, vdovam in sirotam, je bil svetovalec, pri-prcšnjik in dobrotnik.
Ura njegovega življenja se je stekla. Janko Ne-poimik Jeglič je odšel po zasluženo plačilo.
Pokojni Janko Nepomuik Jeglič je bil rojen dne 39 maja 1859 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. S 14. letom je prišel v Ljubljano v šolo. Maturiral je leta 1884 na ljubljanskem učiteljišču, dve leti kasneje pa je že napravil ueposobljenoatni izpit. Služboval je par let kot učitelj, pozneje [>a kot nad-učitelj v škocjany pri Turjaku, Tun.jicah, Pečah pri Moravčah. Sv. Križu pri Liliji, Rakeku in slednjič na II. mestni deski ljudski šoli (na Grabnu) v Ljubljani kol ravnatelj polnih 20 let. Na službenem mestu v Pečah pri Moravčah se je seznanil s svojo soprogo Minko, roj. Malovo, s katero je živel v izredno srečnem zakonu 42 let. Vdova Minka s hčerko Marijo iu šestimi sinovi objokuje slovo družinstkega glavarja. Pokojnik je bil leta 1924 po 40 letnem službovanju upokojen. Za sijajne uspehe na šolskem polju-, je prejel 19 pohvalnic iti bil odlikovan z naslovom šolski ravnatelj.
Glavno torišče pokojnikovega udejstvovanja je (bila šola. Poleg svojega poklicnega delovanja pa je v svoji neutrudljivi delavnosti uporabil ves svoj prosti čas za delovanje na drugih poljih naše pro-svele in narodnega gospodarstva. Bil je organizator učiteljstva, zlasti se je zelo aktivno udejstvoval pri podružnici Slomškove zveze v Ljubljani. Ustanovil je podružnice Kmetijske družbe pri Sv. Križu pri Litiji in na Rakeku. Ustanovil je hranilnico iin posojilnico pri Sv. Križu pri Litiji. V Ljubljani Je ustanovil in vodil dnevna zavetišča za revno mladino med vojno in po vojni. Med vojno je oskrboval gališke in bukovinske begunce, kot krušni komisar za 6. mestni okraj je med vojno otrl marsi-kako solzo in pomagal revežem do kruha.
Vincencijeva družba je v pokojmem ravnatelju Jegliču izgubila svojega starosto. Bil je skozi dolgo vrsto let nijen odbornik in marljiv funkcijonar. V župniji sv. Peter v Ljubljani pa je opravljal posle predsednika Vincencijeve konference. Poznal je vse reveže in uboge vdove v šejitpeterskem okraju, za vsakega posebej se je zanimal, jih obiskoval, jim nakazoval podpore, posredoval njihovim otrokom službe, se zavzemal zanje pri uradih itd.
»Dom slepih«, ki stoji neposredno pred uresničenjem, bo nemala zasluga pokojnega Jegliča. Kot blagajnik je bil izredno iniciativen in je s svojo ljubeznivostjo znal j>ridobiti srca dobrotnikov za naše najpotrebnejše — za naše slepce.
Pri bivši »Županski zvezi za Slovenijo« je pokojni Jeglič odlično sodeloval. Bil je društveni blagajnik in upravnik društvenega glasila »Samouprava«. Pri »Društvu hišnih posestnikov« .je osnoval odsek »Samopomoč« ter bil do zadnjega tudi načelnik tega odseka. Pri »Hranilnici kmečkih občin« je deloval več let kot član ravnateljstva, zadnja leta f>a je bil član upravnega odbora tega zavoda. Enako se je udejstvoval kot odbornik pri »Vzajemni zavarovalnici«.
Šentpeterško prosvetno društvo je pokojnega Jegliča pred dvema letoma o priliki njegove sedemdesetletnice izvolilo za svojega častnega Slana. Bil je tudi častni član Hranilnice in posojilnice pri Sv. Križu pri Litiji, katero je ustanovil.
Po viharnih letih boja za splošno in enako vo-livno pravico so delovni sloji leta 1911 dobili tudi zastopstvo v ljubljanskem občinskem svetu. Po želji pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka je takrat na listi SLS prišel tudi pokojni Jeglič v občinski svet, kjer je ostal 20 let, dokler ni bil v letu 1981 razrešen. Kot občinski svetovalec je izvrševal več let tudi funkcijo utoožnega očeta za šenlpeterski okraj. Radi izrednih zaslug, ki si jih je pridobil za mesto Ljubljano, zlasti za revne sloje, je bil pod žaipanovanjem dr. Periča leta 1923 v občinskem svetu imenovan za ljubljanskega meščana.
Ravnatelj Jeglič je bil varuli raznim osirotelimi nedoletnikom, podiporni in aktivni član raznih dobrodelnih in knritativnih društev. Bil je tudi zvest
kongregauist pri oo. jezuitih.
★
Ravnatelj Jeglič zapušča žalujočo soprogo Minko, hčerko Marijo, učiteljico na II. mesitni deSki ljudski šoli v Ljubljani, ter šest sinov, in sicer Cirila, iJiSCSi jcrja i>ri banski upravi v r.KKi i irii, .,((,, i.„, železniškega uradnika, Milka, profesorja na učite-Jiišču. duhovnika Stanka, bančnega uradnika Miriva
»The South Slav Herold«, angleški mesečnik iz Belgrada, prinaša v svoji lanski 9. številki zanimiv članek o Sloveniji in Slovencih iapod peresa U. H. Markharna, ki se v prevodu glasi:
Med 200,000.000 Slovani — največjo plemensko Skupino Evrope — tvorijo Slovenci, del Jugoslavije, sicer najmanjši, vendar pa najnaprednejši pododdelek med vsemi.
Vseh skupaj je komaj dobro nad poldrugi milijon in Iastuijejo prekrasno alpsko jKikraijino na severnem koncu Jadranskega morja. Iz svoje dežele so^ ustvarili najprivlačnejši kotiček celega sveta. Dežela je povečini zelena kakor Irska. Doline so pokrite s travniki, podobnimi umetnim trataim. Gozdovi, ki jiokrivajo vse griče, se zde človeku kakor mestni parki. Polja so prav tako skrbno obdelana, kakor so hišni v rtiči; i, ali lončki cvetic na oknih vseh hiš. Ceste so daleko najlepše v vsej za-padni Evropi. Mesta, sicer majhna po številu in velikosti, so čista, snažna, dobro tlakovana in napolnjena z dobro zidanimi poslopji, skrila sredi zelenih dreves. Raztresene gorske vasice so majhne in Ubožne, zalo pa slikovite in snažne.
Ker so Slovenci izredno pobožni, ohranjajo številne bele cerkvice ,ki venčajo njihove gozdnate gričke kot kraljevske krone, in mične kapelice in križe, ki dičijo skoraj vsako križišče, v odličnem stanju. Globoka, čista jezera Slovenije so tako privlačna. da je vas poleg enega izmed teh jezer, Bled, postala že pravcata letna prestolnica Jugoslavije.
Vsega spoštovanja vredno ljudstvo
Slovenci so najskromnejše, najbolj miroljubno in najbolj spoštovanja vredno ljudstvo vse Evrope. Tihi, mirni, toda skrajno marljivi, se skoraj izključno zanimajo samo za svoje lastne zadeve. Njihova dežela je tako revna, kakor je krasna. Naravno je zato, da njihovo življenje ni lako lahko. Vendar pa so s svojo podjetnostjo in varčnostjo, s svojim poštenjem, medsebojnim zaupanjem in modrini načinom življenja, s svojim zadružništvom v zelo dobro upravljanih zadrugah, dosegli višji standard življenja in kulture kakor katera druga slovanska skupina, če izvzamemo Čehe.
Brez dvoma so Slovenci najizobražeuejše ljudstvo vse .južne Evrope. Ne samo da prav vsi dovrše vsaj vse osnovne šole, temveč je gotovo, da prečita,j o več časopisov in knjig o resnih stvareh kakor kateri drugi narod v tem delu sveta. Zelo malo je hribovskih ljudstev kjerkoli na svetu, ki bi bilo tako dobro poučeno o vseli bistvenih načelih pravilnega življenja kakor je to skromno ljudstvo slovenskih Alp. Majhen narod sredi veliko močnejših sosedov se prav nič ne trudi, da bi igral kako važnejšo vlogo v svetovni politiki. Vse. kar si želi zase. je samo, da mu puste, da živi svoje življenje in se v miru razvija.
Skoraj v vsej svoji zgodovini so bili Slovenci vladani od avstrijskih Nemcev, pod katerimi so bili pa nad tisoč let izpostavljeni mnogim kulturnim, gospodarskim in političnim preganjanjem. Vendar
Pot akt med nas
VVaršava, 2. januarja 1933.
Vsa resna je, zavita v zimo iu v severno sivino, ki jo pokriva od mazurskih brezkrajnih barij pa doli do karpatskih gozdov. Tistega dihanja, ki bi ga moral na prvi pogled opaziti, ko stopiš v prestolnico 30 milijonske države, ne vidiš, ampak ga samo slutiš. Leno nosi Visla svoje ledene plošče proti Baltiku, medtem, ko se narod zavija v kožuhe in beži nekam po ulicah v toplejša skrivališča. Tramvaji, krvavordeči, jezno švigajo kot plameni zublji po sivih ulicah, se raztogotijo, votlo raztegnjeno zagrmijo in izginjajo. Za njimi zažvižga ledena burja, ko da bi hotela ceste očistiti. Neprijetna in hladna je Varšava v teh zimskih dneh. Zato je tem lopleje pri naših prijateljih, prvi med katerimi je naš dobri, od srčne dobrote žareči jugo-slovansiii poslanik Branko Lazarevič.
Na štev. 33 aleje Ujazdovske je naše poslanstvo. »či-či-či-či,« tako nekam ti izgovarjajo Poljaki to nesrečno številko. Lepše je. ko si enkrat tam. Gomile knjig po mizah, po stoleli. po tleh, po vseh hotih, v velikanskih omarah, ki stojijo ob stenah, povsod same knjige. V vseh jezikih, tudi slovenske knjige so med njimi! Sredi njih sedi naš poslanik. Za obiskovalca mora najprej izprazniti stol in sicer kar po tleh, potem se prične naj-živahnejši razgovor s tem našim odličnim diplomatom — pesnikom, ki ne prikriva nekoliko tistega privlačnega bohernijanstva, s katerim si je osvojil Varšavo in Poljake.
»Kaj neki naj počnem,* tako začne, »tako sem se vprašal, ko sem prišel v Varšavo? Radi nas imajo Poljaki, ljubezni ni treba propagirati. Dolgo sem premišljeval, ker časa nisem maral izgubljati tukaj. Slednjič sem se odločil za dvoje: širil bom poznanje naših književnih krasot in delal boni propagando za našo jadransko obalo.-
In že privleče izpod grmade knjig v kotu poleg mize tri knjige: »Smrt Age Cengiča« od Mažuraniča, »Gorski Venac« od Petra Njegoša in — »Novele* od Ivana Cankarja, vse lepo prevedene v poljščino in izdane pod imenom: »Jugoslovanska knjižnica«. Našel je nekje nekega velikega dobrotnika, ki mu financira prevajanje in izdajanje teh knjig iz ljubezni in iz hvaležnosti za red sv. Savel Cankarjeve »Novele« je prevedla soproga dr. Vojeslava Moleta, uvod pa je napisal g. profesor sam. Prevajajo zopet 6 pisateljev in kmalu pride na vrsto menda tudi naš Finžgar Soproga našega tiskovnega atašeja Mareša, rojena Poljakinja je že prevedla Novačanove »Celjske grofe . toda v knjigi jih menda ne bo izdala, ker tukaj »ne gredo«! Ali ni to občudovanja vredno tlelo naših državnih predstavnikov, ki odpirajo Poljakom zaklade naše kullure?
»Moje poslaništvo je postalo biro za turizem,« pravi poslanik Branko Lazarevič. Ko je prišel v Varšavo, je čital, da potuje vsako leto 50.000 Poljakov na francosko rivijero, na jadransko obalo pa samo 801 To je škandal, ki se mora izravnati. Začela se je najaktivnejša propaganda po listih, z letaki, s predavanji za jugoslovansko morje. Uspeh se je takoj pokazal. Prvo leto je že obisk Poljakov narasel na 1000; 1. 1931 je presegel 8000. 1932 je zaradi krize padel na 1000, ker Poljaki ne gredo nikamor več, toda, ko se kriza le nekoliko poleže, upa, da bo poskočil zopet na 10.000. »Spra-
in Franceta. Kakor je bil pokojni ravnatelj vsestransko delaven in se je na vseh poljih narodne kullure udejstvoval, lako je tudi družino vzorno vzgajal in zavzemajo njegovi otroci mesta v raznih »oklicih. Za bratom žaluje ludi sestra Nežika, za katero je pokojnik vzorno skrbel.
Preti tedni je pokojnega ravnatelja v bolezni poselil ludi g. nadškof dr. Jeglič, ki je zlasti čislal pokojnikovo delavnost na polju krščanske dobrodelnosti.
ok rr»v*k,» !■<,,-.,., i „!;.. t----1■ x., ,. 1..:..........1.:
•	...... ....i,,,,, ,jtl .tr-^mit /h\ rti jt-iii m	i\ i
smo ga poznali. Njegova plemenitost in dobrota naj nam ostaneta v zbledi Pokok-zlali duši!
pa tet s nanos t za nje ni bila lako neznosna. Slovenci so se v tej dobi lepo razvili. Res niso imeli uni- , verze, imeli so pa na stotine osnovnih šol govorili, • peli ioi zborovali so v svojem lastnem jeziku, imel! ' so lastno cerkev in duhovščino, izdali na s to tisoče j knjig, izdajali pridno slovenske časopise in si uredili iaborno zadružno življenje, katerega ser jim pospeševale mnoge dobre državne postave.
Združeni t Jugoslavijo
Na koncu svetovne vojne se je pa vse to izpre-menilo. Samo nekoliko nad milijon Slovencev, tistih, ki stanujejo v delu, ki bi se prav za prav imenoval prava Slovenija, nekako dve tretjini vse-gP ljudstva, je postalo del Jugoslavije, ali prvotno kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Bili so osvobojeni in so postali samosvoji gospodarji v lastni hiši. Poslali so svoje narodne zastopnike v jugoslovanski parlament v Belgrad in so se krepko udejstvoval i v upravi države, ko je bil njihov narodni voditelj, Anion Korošec, enkrat celo ministrski predsednik cele kraljevine. Godi se jim danes bolje in zelo krepko napredujejo....
Vendar pn sti to samo dve tretjini celega naroda. Skoraj pol milijona jih je bilo pa ob koncu svetovne vojne odtrganih od Jugoslavije in izročenih pod gospodslvo Italije. Kos dežele namreč, kjer ta del prebiva, so Italijani j>riklopili sebi. In ko je Italija padla pod vpliv fašizima, je ta začel med njimi z groznim procesom nasilnega poitalijanče-vanja. Ta mala skupina pol milijona Slovencev v skrajnem severovzhodnem delu Italije je danes najbolj kruto preganjano ljudstvo v celi Evropi.
»Barbari«
Italijani jih smatrajo za »barbare«. Vendar pa je resnica, da so Slovenci sorazmerno veliko bolj izobraženi ko Italijani kot skupina. Imajo sorazmerno več šol, čitajo več knjig, vodijo svoje zadruge bolje in imajo višji standard življenja. Res je pa, da nimajo slavne preteklosti Italije, nimajo velikih glasbenikov, znanstvenikov in pisateljev in neprekosljivih umetnikov, ki so napravili Italijo v obljubljeno deželo kulturnih pridobitev. Tudi niso imperialistično ne usmerjeni, ne pobarvani in nimajo ambicij laških fašistov, ki sanjajo o zopetnt upostavitvi rimskega imperija in o zopetnein podjarmi,jenju cele jugovzhodne Evrope. V teh tihih in skromnih slovenskih kmetih, dasi tako preprostih in neznatnih, vidi vendar naduti italijanski sanjač kamen ovire svojemu škrlatnemu vozu na poti italijanskega zmagoslavnega pohoda. Zato so jih začeli fašisti poitali jančevati.
Toda izkazalo se je vse do sedaj, da je to početje kruto in težavno. Vsakdo bi sodil, da bo ta peščica kmetov in gostilničarjev spričo gonje 40 milijonskega naroda opustila vsak brezupen boj in se vživela v nove razmere. Pa se niso. Ostati hočejo ] Slovenci. Poslavili so se po robu največjemu, pa tudi najbolj agresivnemu narodu Evrope samo zato, da bodo ostali Slovenci Slovani. R. H. Markiram
viti moram na 20.000!« pravi g. Lazarevič, »ker potem smo dobili toliko in toliko milijonov na polnih vizumih, in zopet toliko milijonov pustijo turisti v naši državi.«
Poleg tega pa raste ljubezen do nas in zveza med dvema slovanskima državama, o kateri se pred 10 leti nikomur sanjalo ni, postaja vsakdanji poslulat ljudske volje. Politika bo potem samo pobirala in vživala dozorelo sadje.
»Za Slovenijo ne delam,« pravi jioslanik, »ker je itak samo ob sebi razumljivo, da bo sleherni Poljak šel v Slovenijo, ako sem ga le spravil na Jadran."
V okviru lega širokopoteznega dela za spoznavanje naših naravnih lepot, se je zadnji čas posrečilo pridobiti poljski kapital za zidanje hotelov po jadranski obali. V teku tega leta bodo zgrajeni 3. Vršijo se tudi pogajanja z generalnim štabom. da se zgradi na Jadranu tudi posebno zdravilišče za obolele poljske oficirje. Menda pogajanja zelo ugodno potekajo.
Tako torej spoznaš našega poslanika v tej mrki, megleni, zasneženi Varšavi, ko prevaja tukaj sem na poljska tla naše kulturne svetinje in ko vlači dol na solnčni Jadran poljske, solnca žejne turiste. Človeku se stori toplo okrog srca, ko vidi, kako državni predstavnik v pravilnem razumevanju svojih nalog tudi naše slovenske kulturne spomenike predstavlja svetu in kako se trudi, da bi ga navdušil za lepote slovenskih gora!
Varšava po obisku pri g. Lazareviču ni več tako hladno-odbijajoča! Ne! Kajti Bog ve v koliko domovih, ki se skrivajo za tem sivim zidovjem, je ta zares ljudski poslanik vžgal ljubezen tudi do naših lepot, zato ker je bil on prvi, ki jih je vzljubil sam in spoštljivo klonil pred njimi svojo glavo. Varšava je mnogo lepša sedaj, ker se zdi mnogo bolj domača.	K.
Muslimanita včasih in
sedaj
(Izjava uredništva Slovenca)
Ker se je podpisano uredništvo prepričalo, da je v dnevniku Slovenec dne 30. dec. 1932 1. objavljena kritika zgoraj omenjenega članka nepravilna, neosnovana in krivična, obžaluje objavo te, od VI. R. podpisane kritike ter popravlja s to izjavo krivico, ki se je zgodila pisou članka, prof. Da v. Vo-lavšku.	Uredništvo Slovenca.
Jubilej hal. prosvete
Vurberg.
Dne 6. januarja smo obhajali 25 letnico Kat. prosvetnega društva tako-le: Mladinska Mar. družba je imela skupno sv. obhajilo, katerega se je udeležilo veliko število fantov. Nato je imel primerno pridigo g. dr. Josip Jeraj iz Maribora, g. dr. Anion Okolokulak, generalni vikar niohilevske nadškofije, ki se tu mudi pri svojem bratu, pa slovesno sv. mašo na namen naših deklic in mladeničev. Popoldne je bila slovesnost v društveni dvorani. Delovni predsednik društva, g. Viktor Gašparič, je imel slavnostni govor, v katerem je očrtal rodovitno delovanje društva v teku 25 let. G. dr. Jeraj je pozdravil društvo v imenu Prosvetne zveze v Mariboru. Posebno |xi nas je razveselilo, da je čestital društvu v imenu naših ruskih bratov tudi vodja tukajšnjega sanatorija g. dr. Boleslav Okolokulak, kateri se je udeležil s svojim bratom prelatom ludi igre »Miklova Zala«. Igro so naši igravci častno prikazali. Zelo pohvalno so se o njih izražali celo gospodje, ki so že gledali predstave na odrih velikih mest. Dvorana je bila tako natrpana, da je nekaterim eelo slabo prišlo. Po predstavi so igravci dobili prigrizek, kjer so m- s jurijem v veselem razpoloženju zabavali par ur. Nuj društvo še dalje čvrsto deluje, naj so razvija in sad prinašal
Metlika. 9. januarja.
Leopold Morela, šolski upravitelj v Metliki. V 55. letu njegovega življenja ga je Rog poklical na odgovor. Rojen je bil v Za pričali pri Kamniku 1878. Študiral je v Ljubljani dva razreda realke. Učiteljsko maturo je delal 1890. nakar je služboval najprej na Radovicl in potem v Črnomlju, od 1903 pa v Metliki, tako da je vse njegovo delo veljalo Beli krajini. Sedaj je dovršil svoje delo kot šolski upravitelj 8 razredne šole v ***diki.
Zadnje leto je že močno bolehal, ja se je zadnji mesec kar dobro popravil, tako <,a smo upali, da bo svojo služJbo še dolgo vršil. Pa sjb je nenadna bolezen spet vrgla in danes ob po\ je izdihnil.
Bil je učitelj stare šole, pravičen iu strog, ki je bil za svoje učne uspehe tudi večkrat pohvaljen, Pravičen in strog je bil, pa tudi zlata duša, ki je vedno dosledno delal za pošteno in zdravo vzgojo otrok v trdnem prepričanju, da je vera osnovna podlaga vsej drugi vzgoji in vsemu učenju.
Prezgodaj nam ga je smrt požela, še bi lahko živel, še bi lahko zastrašil poredne paglavce, še> bi lahko vodil par let metliško šolo, toda ni mu bilo sojeno. Šel je po svoje plačilo.
Italijanska letala nad Mariborom
IPreteklo nedeljo so opazili obiskovalci Sv. Urbana in nekaterih mariborskih okoliških gričev okoli poldneva visoko pod '-nebom skupino 9 letal, ki so se približevala od koroške meje z močnim ropotom ter izginila nato v sinjini v smeri proti ogrski meji. Tudi v samem mestu so nekateri opazili letala in slišali mogočno brnenje motorjev. Vendar se ljudje niso mnogo zmenili za lo, ker jirileti nad Maribor večkrat kakšno letalo. Sedaj pa prihaja s Koroškega vest, da so letala opazili nad avstrijskim ozemljem in da so priletela iz Italije. Gre za vojaška letala tipa sCaproni«, ki jih je Italija dobavila Madjarski ter jih je poslala pa zračnem jiolu iz tovarne v Budimpešto.
Jeseniški kršč delavci
Ob pol 10 dopoldne se je v mali dvorani Krekovega prosvetnega doma vršil redni letni občni zbor JSZ, skupine kovinarjev. Dvorana je bila polna zborovalcev, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja in poročila dosedanjih funkcijonarjev. Najvažnejše je bilo poročilo centralnega tajnika tukajšnjega rojaka tov. J. Rozmana, ki je poročal o uspehu prehranjevalne akcije za časa zastoja dela v tovarni KID v lanskem letu. Predsednik, tajnik in blagajnik so podali svoja izčrpna poročila, katera so zborovalci brez n govora sprejeli na znanje in po kratkem posvetovanju z neznatno izjemo zopet izvolili prejšnji odbor s tov. Albinom Gaserjean na čelu. Občni Zbor je bil zaključen ob pol eni.
Zopet ogenj na Jesenicah
V nedeljo zjutraj, malo po pol šestih, je tovarniška sirena budila zaspane Jeseničane iz mehkih postelj, kolikor jih ni bilo ravno na cesti, vračajoč se s planinskega plesa. Iz neznanega vzroka je pričelo goreli v tako zvani »Stari kantini«, to je poslopju. ki je bilo pred kakimi 30 leti določeno za tovarniško restavracijo, sedaj pa so v njej stanovanja tovarniških uslužbencev. Ker je stavba na pol lesena in obložena z žaganjem, slamo itd., je bila velika nevarnost, da pogori vsa precej velika stavba. Gasilci pa so bili v najkrajšem času na mestu in pogasili ogenj, ftkode radi ognja ni posebne, pač pa je bilo tovarniškemu uslužbencu Burniku od vode. ki je prodrla v stanovanje, precej poškodovanega pohištva. Ljudije, ki so hodili k savskemu nedeljskemu opravilu, so ogledovali kraj nezgode in vsak po svoje komentirali vzrok, kako da je ogenj nastal.
„Filmovec" pred sodniki
Ljubljana, 10. januarja.
Lansko jesen so filmske pustolovščine visokoraslega in podjetnega Ljubljančana Ivana Simonči-ča, ki je potegnil Kranjčane in Novoineščane, češ, da bodo prišli v velik film. Hodil je okrog s fotoaparatom ter marljivo snemal razne zanimivosti, trgovine in hiše. Predstavljal se je za zastopnika ljubljanskega filma »Ilirija«. Na račun posneitkov je jemal malenkostne zneske, po navadi po 60 Din, v redkih primerih 100 do 200 Din, v Ljubljani pa je opeharil štiri trgovce. Nasedlo je 28 trgovcev in drugih ljudi, ki je vse oškodoval za borih 2342 Din. Ker filma o Kranju in Novem mestu ni bilo, so prišle Simončičeve pustolovščine na dan.
Sodnikom malega senata se je danes v raz-pravni dvorani predstavil visoki, širokojileči Ivan Simončič, drugače pač simpatična zunanjost. Obtožen je zaradi prevare, ki jo je vršil obrtoma, in ponarejanja listine, ker .je na pooblastilo samolastno pritisnil pooblastilo ateljeja Večeslav Bešiter. Razprava je bila kratka. Vodil jo je s. o. s. c Ivan Kralj.
»No, Ivan Simončič, ali ste res storili?« je predsednik dobrohotno pripomnil.
»Sem, gospod predsednik,« je glasno odvrnil Simončič, prav pokonci vzravnan, in nadaljeval: »Nisem imel namena goljufati in tudi ne ponarejati štampiljke. To sem našel in pritisnil na pooblastilo.« Predsednik: »Zakaj ste jo pritisnili?« Obtoženec: »Zato, ker sem bil tam v službi!< Predsednik: »To ni dovoljeno!«
Lepi Ivan je na razna predsednikova vprašanja dolgo molčal, potem je pa začel: »Gospod Be-šter je omenil, da bomo začeli filmati. Noben potnik ni imel uspeha, zato sem jaz poskušal v Kranju in Novem mestu. Usjiehe sem hotel pokazati g. Beštru. Pa je zvedel prezgodaj od drugod!«
.»Povejte, da sle kar na svojo roko delali!« je prekinil predsednik obtoženca.
»Da, gospod predsednik, na svojo roko.« — »Knin ste dali duplikate naročil?« je vprašal preo-sednik. — --Ko sem čital v časopisih, sem videl, da je vse prepozno in zahirano, zato sem vse vrgel v vodo,* se je kratko odrezal Simončič In v protokol so zapisali, da obtožence ni imel namena strank osle|>ariti. ker je pričakoval, da bo vsa naročila efektuiral. In Simončič .je pristavil ironično: Gospod Bešter sploh ni imel pojma o stvari.«
Priča Večeslav Bešter je omenil, da osebno ni poznal Simončiča, pomagal je le njegovemu |K>nu-ku pri nabiranju ob velesejmu. Predsednik: Kako je s filmanjom trgovin? Ali sle ga najeli?« .s filmanjem ni imel nič opraviti. Nisva n tem govorila. Pooblastilo je sam napravil.«
»Ali se boste poboljšali?, je predsednik vprašal Simončiča še pred sodbo. — »Rom! se je glasil odgovor.
In Ivan Simončič je bil obsojen zaradi sleparij na šest mesecev 15 dni strogega zapora. 120 Din denarne kazni, oziroma še dva dneva zapora, ter v izgubo častnih državljanskih pravit' za dve leti. Oproščen pu je bil od obtožbe ponarejanja listin. \ kazen se mu je vitel preiskovala zapor od dne 19. oktobra Uuu. Simončič se je » sodbo zadovoljil.
mnogo vode
1932: i,342.306 litrov
Ljubljanske vesti:
Alkohol je zahteval v Ljubljani težke milijone
Ljubljana, 10. jan.
Zanimiva je statistika mestnega dohodarslve-nega urada o konzumu raznih živil, življenjskih potrebščin in zlasti, koliko je Lani Ljubljana žrtvovala demonu-alkoholu. Lani se je popilo raznih alkoholnih pijač, kakor žganja, vina in piva, ruma in raznih likerjev 4,677.755 litrov, dalje 3912 buteljk vina in 917 steklenic šampanjca. Za vse to jo Ljubljana žrtvovala po aproksimativnih račnnih 55,315.536 Din. Pač ogromna vsota, s katero bi se lahko gradila lepa stanovanja in se omilila socijalna beda. Zanimivo je v prvi vrsti, da konzum žganja od leta do leta pada, narašča pa konzum vina, ker je cenejša pijača, prav tako je padel konzum piva, ker je prav tako dražje v primeri z vinom. Podrobna statistika navaja, da je bilo lani uvoženo in zatrošarinjeno 37.113 litrov ruma in likerjev v približni vrednosti 12,445.200 Din, dalje 150.495 litrov žganja za okoli 4,513.850 Din, napram prejšnjim letom znatno manj. Konzum vina, zlasti lahkega dolenjca in dalmatinca,
Kaj bo danes ?
Drama; »Milijon težav«. Premijera. Red A.
Opora: »Nižava«. Red Sreda.
Union, zelena dvorana: IV. glasbeni večer, posvečen Gerbiču. Ob 20.
Prosvetno društvo Trnovo: olb 8 zvečer v društvenem domu v Karunovi «1. 14: VIII. prosvetni večer. Spioptično predavanje o Indiji.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78, in mr. Hočevar, Celovška c. 34.
© Odbor in člane(-ice) društva »Dom slepih« uljudno vabim, da se udeleže pogreba pok. g. ravnatelja Janka Jegliča, ki bo v četrtek, 12. t. m., ob 'Ai pop. iz hiše žalosti Ilirska ul. 27. — Predsednik.
0 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je namesto venca darovala ob smrti svojega mnogoletnega člana nadzorstva g. Janka N. Jegliča Din 500 društvu »Dom slepih«.
0 Koncert koroške narodno pesmi bo v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Koroški pevci koneertirajo tudi v Slovenjgradcu, Mariboru, Celju in Trbovljah in dan po ljubljanskem koncertu na Jesenicah. V kolikor so še sedeži in stojišča na razpolago, so še v predprodaji v Matični knjigarni.
O Glasbeni večer na katerem predava g. dr. Mantuani Josip bo danes ob 8 zvečer v zeleni dvorani hotela Union in sicer je večer po- i svečen skladatelju Franu Gerbiču. Gerbič je i dalj časa deloval v Ljubljani pri Glasbeni Matici, pri dramatičnem društvu in čitalnici. Prvi je uvedel na oder opero. Skladatelj je zapustil nad 70 skladb za soliste, zbore, duete in spesnil tudi opero »Kres«. Da bo slika celotna so na programu Gerbičeve skladbe za dvospeve, solo in zbor. Sodelu je priznani kvartet Glasbene Matice, gg. Završan, st. Završan ml., Pelan, Skalar, dalje gdč. Rudolfova in Korenčanova ter solist g. Joža Likovič in priznana pianistinja gdč. Jad-viga Poženelova. Podana bo torej celotna analiza skladatelja F. Gerbiča. Ker je vstopnina za te koncerte tako nizka zato vljudno vabimo p. t. občinstvo, da se koncerta v obilnem številu udeleži. Sedeži rezervirani 5 Din, običajni 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din. Predprodaja vstopnic. Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5.
0 Člane ljubljanskih zborov vabimo, da se udeleže v sredo 11. t. m. ob 20 IV. glasbenega večera, posvečenega skladatelju Gerbiču v zeleni (levi) dvorani hotela »Union«. — Hubadova župa J. P. S._
Predraga mi ženin, nevesta, saj menda prav dobro žc vesta, da »ohcctno« vama kosilo pri Slamiču le bo teknilo.
0 X. prosvetni večer bo v petek 13. jan. Ob tej priliki bo priznani predavatelj msgr. Viktor Steska predaval o umetninah cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. Malo katera cerkev v Sloveniji se more ponašati s tako dragocenimi slikami kot n pr. St. jakobska. Velezanimive so freske slikarja Šubica, Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Prijatelje lepe umetnosti že sedaj opozarjamo na ta večer. Vstopnice se dobe pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5 in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška t Din.
© Beračenje v Ljubljani. Bodite previdni pri podpiranju prosjakov, ki kar oblegajo stranke, zlasti v predmestjih. Darujte le starim onemoglim in znanim revežem. Vsem mladim, krepkim pa svetujte, naj se zglase na mestnem socijalno-političnem
se je za okoli 400.000 litrov zvišal in so Ljubljančani lani popili 3,509.897 litrov, dočim piva samo 976.250 litrov. Piva so lani popili skoro za pol miljona manj kakor prejšnja leta. Za vino pri povprečni ceni 12 Din liter, so ljubljanski vinopivci izmotali 42,118.764 Din, za pivo pri ceni 9 Din liter pa tudi čedno vsoto 8,186.250 Din. Butelj-skega vina je bilo uvoženih 3912 steklenic za okoli 273.840 Din, šampanjca pa samo 917 steklenic v vrednosti okoli 128.380 Din. Precej je razvito tihotapstvo s šampanjcem, ker je nanj naložena trošarina velika, za veliko steklenico namreč 20 Din.
Konzum brezalkoholnih pijač je napredoval, kar je zadovoljivo dejstvo. V mesto je bilo uvoženega 39.751 litrov sadnega mošta, dalje malinovca in drugih sadnih sokov za 26.040 litrov, naposled pa limonove, vinske in druge kisline za izdelavo raznih pijač 14.385 kg.
Prav interesantna je dalje statistika o konzumu raznih živil in potrebščin, na katero se še povrnemo.
uradu, kjer bo dobil vsak, kdor je potreben, vreden in upravičen, del ali po podporo. Mnogo jih je, ki dela ne marajo prevzeti. Te jo treba izključiti iz vsake podporne akcije. To pa bo možno le, če se podpiranje kolikor le mogoče združi v eni instituciji, ki ima najboljšo evidenco. Da je to danes v Ljubljani mestni socialno-politični urad in »Pomožna akcija« mestne občine, ni dvoma. Vsa društva in tudi vsi privatniki, ki vrše karitativno delo, se naprošajo, da iščejo informacije o svojih pod-pirancih pri mestnem socialno-političneni uradu, ki ima kartoteko z imeni in podatki okoli 10.000 raznih podpirancev domačih in tujih.
0 Klub esperantistov v Ljubljani sporoča svo jemu članstvu, esperantistom in javnosti, da se je preselil v Delavsko zbornico, 1. trakt, priti., nasproti knjižnice. Redni sestanki se bodo, kakor dosedaj, vršili vsak četrtek od 20 dalje. Prvi članski sestanek v novem lokalu, združen s skioptičnim predavanjem, bo četrtek, dne 12. januarja 1933.
0 Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 22. januarja ob 3 popoldne v dvorani križev-niškega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani so vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeleže.
0 Vendar enkrat. Prebivalci Vošnjakove in Dvorakove ulice so se vso zimo pritoževali čez neznosno blato in globoke mlakuže, s katerimi sla bili oblagodarjeni njihovi ulici. Mestna občina se je končno usmilila teh dveh ulic in jih dala posuti s peskom. Še pa čakajo druge ulice usmiljenja mestne občine, ki pa se najbrže zanaša le na sneg, da pokrije blato in mlakuže. Snega pa, kakor kaže, ne bo še tako kmalu in zato naj mestna občina le poskrbi tudi za druge ulice. Zanemarjene so ulice zlasti v Trnovem in šentjakobskem okraju, zlasti pa Dolenjska cesta, kjer bi morala mestna občina nasuti vsaj hodnik.
O Upanje za novi tramvaj. Znano je, da je bila lani nameravana zgradnja krožne tramvajske j proge od Sv. Petra cerkve pa do kolodvora po Jegličevi in Masarykovi cesti. Ta zgradnja je morala izostati, ker pač ni bilo na razpolago gotovine za gradbena dela. Splošna maloželezniška družba i pa je iskala načinov, kako bi vendar zgradila to ; progo. Kakor čujemo, za letos zgradnja nove krož- i ne proge ni tako izključena, kakor je bila lani, I čeprav tudi letos niso kreditne razmere boljše od lanskih. Družba ima celo upanje, da se ji bo letos zgradnja le posrečila. Potreben je prav za prav soramerno le majhen kredit, glavne stroške za zgradnjo proge pa bi ostala družba tvrdki, ki bi progo gradila, pač dolžna ter bi jih amortizirala v i teku let. Morda pa le pride Ljubljana letos do nove krožne proge?
O Pomagalo je. Včeraj smo poročali o kolesu, ki ga je policija zaplenila talu Viktorju Hočevarju. ; Takoj, ko je bral znamko zaplenjenega kolesa v ! »Slovencu«, se je pravi lastnik že zglasil na policiji. Lastnik je pekovski vajenec Ivan Ogorelc pri mojstru Kantelu v Kolezijski ulici. Kolo mu je Hočevar ukradel v Gorupovi ulici meseca novembra, ko je Ogorelec raznašal kruh. Fant se je sedaj seveda zelo razveselil, ko je s pomočjo »Slovenca« dobil svoje 1500 Din vredno kolo nazaj.
© Dobava bencina. Mestno načelstvo v Ljubljani, bo oddalo na javni zmanjševalni dražbi dobavo ca 24.000 kg bencina, za potrebe mestnih uradov in podjetij. Tozadevna dražba se bo vršila dne 18. januarja 1933 ob 10. uri dopoldne v prostorih mestnega gospodarskega urada. Mestni trg 27-1. Pri dražbi je predložiti potrdilo o plačanih davkih. Natančni pogoji se dobijo v m ost nem gospodarskem uradu proti jKivračilu stroškov.
O Pumparee, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Preskor, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
Mariborske vesti:
Maribor rabi
Konsum vode v letu
Vodomeri mestnega vodovoda ob Tržaški cesti so kazali ob zaključku leta 1932. visoke številke: 1,342.306 litrov je preteklo vode skozi vodovodne iztoke na |xxlročju mariborskega mesta tekom enega leta. Je to ogromna količina, če jo primerjamo s številom prebivalstva in nedvomno stoji Maribor glede jiorabe vode, ki pride na posameznika, na prvem mestu v naši državi. Strokovnjaki so izračunali, da presegajo Mariborci tozadevno celo same Berlin-čane. Je pa vzrok tecnu nenavadno število vrtov, ki jih imamo v samem mestu in naši meščani so priznani vrtnarji, ki raje samo žejajo in zalivajo vrt, samo da mu suša ne škoduje. Po posameznih mesecih pa se razdeli poraba vode takole: januar 102.974. februar 89.154, marec 112.115, april 113.185, maj 135.680, junij 133.880, julij 127.883, avgust 112.522, september 82.313, oktober 83.992. november 88.351 in december 99.325. Razločno kažejo te številke potek hude suše, ki je zavladala lansko poletje. Julija in avgusta se približa druga leta število litrov blizu 200.000, letos pa je pričelo že junija nazadovati. Odpovedali so menda prvič, kar obstoja mariborski vodovod, studenci in niso več dajali ! one količine, ki jo je mesto rabilo. Mariborske
□	25 let reševalnega oddelka. Letos 3. maja i slavi reševalni oddelek mariborske požarne bram-| be 25 letnico svojega obstoja. Povodom tega bo ; priredilo gasilno društvo dne 8. maja veliko dobro-■ delno tombolo.
□	Dobrodelni koncert. V ponedeljek zvečer i se je vršila na mestnem načelstvu seja priredilve-! nega odbora pomožne akcije, ki je sklepal o dobrodelnem koncertu. Koncert se bo vršil dne 8. februarja zvečer v veliki unionski dvorani. Nasto-
j pila bodo na koncertu mariborska pevska društva i Maribor, Glasbena Matica, Drava in Jadran, dalje vojaška godba in naša priznana violinska umetni-! ca gospa Brandlova.
□	Smrt pobira. V Pobrežju na Zrkovski cesli je umrla gosjia Marija Slopper, vdova strojevodje, v visoki starosti 86 let. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V bolnišnici je umrl poštni uslužbenec Alojzij Vake v starosti 69 let. Pogreb se vrši danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Svetila pokojnikoma večna luč, žalujočim naše sožalje.
□	Akademska kongregacija ima drevi ob 8 cerkveni sestanek v običajnih prostorih.
□	Davčna uprava v Mariboru razglaša: Opozarjajo se vsi delodajalci, ki morajo po čl. 100 zakona o neposrednih davkih pobirali uslužbenski davek v davčnih znamkah, da v smislu zadevne naredbe predložijo tekom januarja knjižice usluž-benskega davka na pregled davčni upravi, soba 18, sicer se bo postopalo proti njim po zakonskih določbah. Nadalje se pozivajo delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah, da se morajo prijaviti do dne 25. januarja davčni upravi, da jih vpiše v knjigo davkoplačevalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju
□	Za škofijskim dvorcem v Bctnnvi je vladajo zadnje dni živahno vrvenje. Prenavljala iu urejevala se je smučarska skakalnica, ki bo sedaj po preureditvi sposobna tudi za velika mednarodna tekmovanja. Izvršile so se na skakalnici velike izipreinembe. Za letni stolp je z zaledno konstrukcijo dvignjen za 4 metre i u povlečen za 8 ni nazaj. Mogočno se dviga nad teren ter daje celi skakalnici krasilo silhueto od vzhoda in zapada. Cel zalet na leseni kontrukciji je ograjen z leseno steno, da ne more veter odnašati snega. Odskočni liioslie je nekoliko dvignjen, da se bodo dosegli daljši skoki, hkrati bo pn poti njim naravnost idealno zavetje za fotografe, ki bodo od tu posnemali najlepše skoke. Lanskoletna sodniška tribuna je dobila poseben nastavek za sodnike, ki morajo biti absolutno nemoteni ter morajo imeti na jlepši pregled čez skakalnico. Ostali del 6tare tribune je za časopisne poročevalce. Popolnoma je nova velika tribuna za častne goste iu publiko, ki stoji nasproti sodniške tribune ter je zgrajena v treh nadstropjih. Nudila bo lahko 100 osebam lep pregled preko cele skakalnice. Doskočišče in izlet, ki jili lani radi finančnih težkoč ni bilo mogoče popolnoma izravnati, sta letos popolnoma zilivelirana in izglajena. Neoviran izlet sega preko 200 daljave. Z ozirom na podaljšanje in povišanje in ostale tehnične izpopolnitve bo skakalnica letos dovoljevala skoke preko 40 m (lani saiuo 32). Da bo skakalnica v redu in na razpolago skakačecn za treniranje, je nastavljen letos posebni mojster, ki bo urejeval in nadziral skakalnico. V bodoče pa bo treba skakalnico še obsaditi z drevjem in živo mejo. S lo napravo je pridobil Maribor zopet novo privlačnost.
□	Smuk v Rimskem vrelcu. Včeraj je pričel v Rimskem vrelcu drugi smučarski tečaj SSK Ma-raloua za začetnike in izvežb/tne smučarje. Dasi je
Kulturni obzornik
Ljublfansho operro gledališče
Evgen d'Albert: Nižava.
Ob vsaki premijeri človek nehote, pogleda nazaj in se ozre po delu, ki ga vrši naše operno gledališče, da ugolovi njegov razvoj in smer. A ti pogledi so prav žalostni in to zaradi tega, ker je ravno z vidika razvoja in umetniške smeri tako malo pozitivnega. Poglej repertoar predstav, ki nam jih je v tej sezoni nudilo operno vodstvo in boš ugotovil, da ga je rodila ena sama skrb: borba za obstanek. Bomo in prezirano pa je stremljenje za dviganjem umetniškega nivOja in pozornost, ki jo zahteva zase nova doba v svojem naglem razvoju. Operni ravnatelj M. Polič je ob priliki uprizoritve opere: »Aded m Mara« napisal v Gledališki list kratek članek, ▼ kalerein ugotavlja krizo našega opernega gledališča, ki je v zadnjih sezonah utrpelo poldrog milijon na letni dotaciji; zagovarja ob primerjanju z drugimi gledališči uprizarjanje slarejših opernih del; trdi, da se z njimi vzdržuje kontakt s publiko, ki ni za moderno, da tako polni gledališče; končno pa očita kritiki neobjektivnost, ki po njegovem izvira iz nenaklonjenosti in nestrpnosti. Vsi vemo, da je opera v krizi, ki jo je poleg zmanjšane dotacije še vse bolj povzročil moderni razvoj in dejstvo, da je opera preko kulmi-nacije nastopila pot proti zatonu. In prav zaradi tega tako mimo akceptiramo tudi kompromis. Toda, ali naj bo gledališče Iu samo zaradj tega, da vzdržuje svoj Insien obstoj? Ali ni prvobitni njegov namen, da služi občinstvu v njegovem stremljenju
za Cisto umetnostjo in zasledovanjem sodobnega razvoja? In kako naj vodstvo upraviči potem dejstvo, da v letošnji sezoni poleg »Hlapca Jerneja« (ki za sodobni razvoj nima izrazitih zaslug) in »Treh oranž« (ki smo jih pred petimi leti že slišali) ni dalo nobenega sodobnega dela?! In kako naj upraviči dejstvo, da uprizarja opereto, kot je »Beli konjiček--, ki ne samo nima prav nikake umetniške vrednosti, temveč je ničvreden šund, prepleten s prostaškim kvantanjem, ki človeka ponižuje, ne pa dviga? Če tedaj kritika ta dejstva odklanja, ni to nikaka neobjektivnost, izvirajoča iz nenaklonjenosti in nestrpnosti, lemveč je to trpka objektivnost, usidrana v spoznanju in ljubezni tako do čiste umelnosti in njenega razvoja, kot do gledališča, ki naj ji služi. Prav to slednje je namreč prvobitni namen vsakega gledališča, ki mu mora sledili, ako hoče svojo eksistenco upravičiti.
Dobili smo zopet novo premijero, s katero človek ne ve, kaj bi. D'Alberlova »Nižava« je operno delo, kj sni o se ga že dodobra pred leti v Ljubljani navžili. Kljub temu, da ima v sebi mnogo pristnih elementov, vendar nima kdo ve kakšne umetniške vrednosti. Vsebino drame tvori ljubavni motiv. Sebastjano, bogat posestnik nekako po vzgledu »Mignem« odkupi inlndo ceslno plesalko Marto in si jo napravi za priležnico. Ker pa mu grozi gospodarski razpad, sc mu hoče izogniti z bogato zenit vi jo. Na poli mu je Marta, zalo jo sklene poročiti s svojim pastirjem vrh planin, naivnim Pedrom, ki ga zato privabi v nižavo. To se kljub Martini odpornosti zgodi. Šele jio poroki zve Pedro, da je bil Ie igrača Sebastjanova, ki je hotel še tudi naknadno imeti Marto zase; zato ga v na-turnem sporu dveh mož za eno ženo zadavi, Marto pa, ki ga je med tem vzljubila, odpelje zopet iz nižave, kjer vladajo človeške strasti nazaj v samoto
in prostost planin. — Glasba sledi naturalistični smeri programskega značaja. S pestrimi motivi, ki ilustrirajo deloma notranjo čuvstveno, deloma čisto zunanjo n al ur no dogajanje, hoče vzbujati pri poslušalcu asociacije. Melodije slone na čutnih efektih in so deloma močne. Formalno pa se glasba omejuje le na prav kratke zaključene formo, v celotni arhitekturi pa je ohlapna.
Glavno vlogo Sebasjtana je igral g. I!. Primožič. Ustvaril je prepričevalen pojav vase usmerjenega, le za svoj dobrobit skrbečega materialisla. Tudi pevsko je po daljšem odmoru učinkoval sveže. — Marta ge. Thierryjeve je bila v igri močno zajeta, vendar malo preveč patetična. Kot pevka kaže \ posameznostih odlične kvalitete. Pomisleke pa vzbuja njena višina ,ki učinkuje prisiljeno in neelastično. — G. Marčec .je kot pastir Pedro simpatičen po.ja v, čeprav nekoliko okoren v igri. — V ostalih vlogah so nastopili in uspeli kot starček Tonimaso g Zupan, kot Moruccio g. Marjan Rus, kot pastir Nanilo g. Banovec. Dobro jo zajela malo Nuri ga. Ribičeva. Tri opravi,jivke (ga. Poličeva — Popa, ga. Golobova — Rozalija, in ga. Kogejeva — Antonija) so bile malo preveč drastično poudarjenp. Pevsko pa so v svojih kratkih partijah — zlasti ga. Golobova — piijale.
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah g. kapelnika Neffnla. Izvedba je pustila vtis. da je bilo delo nekoliko prehitro našt udi rano. Vendar je bila temu primerno stvar skrbno izdelana, le orkester je preveč izstopal.
Režiral je g. Primožič. Podpirala ga je dolgoletna oderska praksa. Naslonil pa se je preveč na zunanjo strmi igre in podlegel mesloma prehudemu igralskemu patosu, ki umetniško ne prepričuje. Posameznim prizorom pa je dal dostojno lice. — ln-
gospodinje bodo ohranile te poletne mesece ▼ žalostnem spominu, ko jo v količkaj višjih nadstropjih curljala voda samo zjutraj in zvečer, preko celega dne pa so ostajali iztoki suhi. V jesen pa se je po obilnem deževju vodovod zapet opomogel in vodnjaki so se iiznova napolnili. Da pa ni bilo tistih dolgih deževnih dni, bi trajalo občutno pomanjkanje vode gotovo preko eele zime. Da je vsaj delno pomagala odpraviti žalostno praiznino v vodnjakih, ji; uprava vodovoda vključila v omrežje tudi vodnjak, ki stoji na dvorišču mestnega kopališča v Kopališki ulici ter je svoje dni, ko smo imeli v Mariboru vodnjake na vsakem dvorišču, slovel za najbolj globokega. Tekom poletja in jeseni so izčrpati iz njega 60.000 litrov vode. Šele pred kratkim so ustavili v tem vodnjaku črpalke. Uprava vodovoda se sedaj resno bavi s vprašanjem, kako v bodoče odipomoči takim nadlogam, kakor so jo zadelfe v letošnjem poletju Potrebno bo pač s posojilom, za katerega je občina že zaprosila, staviti v obrat rezervne vodnjake, ki so deloma že izkopani v Betnav-skem gozdu. Poleg tega pa bodo nabavljene posebne črpalke za dravsko vodo, s katero se bodo polnili škropilni vozovi za polivanje cest.
sedaj zapadel sneg tudi v mariborski okolici, vendar lu še niso vsi pogoji za smučanje tako ugodni, kakor v Rimskem vrelcu. Zadnje poročilo javlja nov sneg na stari podlagi in idealno smuko. V tečaju je še nekaj mest nezasedenih in udeleženci se lahko prijavijo naravnost pri vodji tečaja v Rimskem vrelcu, ali pa pri SSK Maratonu v Mariboru, Aleksandrova c. 6. — Novi tečaj se prične zopet 20. januarja ter bo trajal do konca meseca.
□	Odgonska postaja mariborske policije je v minulem letu izgnala iz Maribora 1884 oseb. Od tega je odgnala po odgonu v domovinske občine 735, iz države jih je šlo istim potom 11, iz inozemstva je sprejela po odgonu 270 oseb ter jih odpravila dalje na domove ali njihove namembne postaje, odpuščenih kaznjencev je spravila na domove 868. Med tem številom izgnancev pa ne prevladujejo taki, ki bi odgonsko pot v resnici zaslužili, temveč po večini reveži in brezposelni, ki ne najdejo sredstev, da bi si sami oskrbeli vozovnico. Zlasti velja to za brezposelne, ki prihajajo iz inozemstva.
□	Manj pogona. V minulem letu je znašal dogon na mariborske sejme 259 konjev, 350 bikov, 3401 volov, 7053 krav, 343 telet, 8226 svinj, 3 ovce in 5 koz. Prodanih je bilo 16 konj, 226 bikov, 1886 volov, 3359 krav, 177 telic, 91 telet, 5020 svinj in 1 koza. Napram letu 1931 so številke v dogonu nazadovale, kar je pripisati zapori radi kužne bolezni. Padlo je tudi število prodane živine, ker je izvoz v inozemstvo čisto zastal.
□	Ko je zmanjkalo denarja... Mlada in lepa Katarina D je bila v Novem Sadu na postaji za blaga,jničarko. Za njeno lahkomiselno glavico je bila polna blagajna spričo praznega žepa prevelika izkušnjava in nekega lepega dne je zmanjkalo blagajne in Katarine. Toliko je čula Katarina pripovedovali o lepotah Slovenije, da si jo je hotela enkrat ogledati. Potovala je iz kraja v kraj in nazadnje se je ustavila v mariborski okolici, kjer ji je sila ugajalo in za vsak slučaj je tudi meja blizu. Veselo je bilo lo življenje, le škoda, da je denar tako hitro kopnel. In nazadnje je šel zadnji dinar iu sedaj dekle ni vedelo za drugi izhod, kakor da je prišlo na mariborsko policijo ter se predstavila sama in odkrito ter skesano priznala svojo krivdo. Mariborska policija je lahkomiselni Katarini oskrbela prosto vozovnico do Novega Sada, za spremstvo pa ji je dala spretnega in čuječega delektiYa.
□	Da ne bo zamere pri dimnikarjih, moramo popraviti naše poročilo v »Slovencu« od pretekle sobote o požaru v Aškerčevi ulici v toliko, da se ni vnel tram od dimnika, temveč od male pečice, ki je bila nameščena v sosednjem prostoru.
□	Svedrovci na delil. V noči na torek so vlomilci obiskali gostilno Drčar v Kacijanerjevi ulici. Skrili so se pri zapiranju gostilne v klet, odkoder so nato, ko je vse v hiši potihnilo, vdrli v gostilniške prostore, ki so jih odprli s sekiro. Natakarici so odnesli iz predala 200 Dii) gotovine in srebrno uro. O vlomilcih manjka za enkrat vsaka sled.
□	Ledena cesta in avtomobili. Na križišču Aleksandrove in Kopališke ulice je prišlo v ponedeljek zvečer do karambola dveh avtomobilov, katerega je povzročila ledena ulica. Avtomobila slu privozila vsak po omenjeni ulici z normalno brzino, ko pa je eden zavil v Aleksandrovo ulico, ga je na ovinku vrglo proti nasproli vozečemu, ker niso našla kolesa na ledu potrebne opore
□	Pozabljivost. V decembru preteklega lela se je našlo v Mariboru: zlat ženski prstan, ročni dvokolesni voziček, mali rjavi psiček, zlata zaposlila ura, moška zapeslno srebrna ura, znesek 110 Din, ženska zapestna srebrna ura, štiri denaru ce z manjšimi zneski, poročni prstan, krzneni ovratnik. Najdeni predmeti so bili oddani policiji, kjer jih lastniki dobe.
scenarija — delo g. Uljaniščeva — je bila posrečena in je zlasti prva slika z lepim planinskim diapozitivom v ozadju ustvarjala prav pristno občutje.	'	v. U.
* *
V Mariboru je izdal prof. Karel Pahor v samozaložbi skladbo za dvoglasen mladinski, ali ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Pesem »Cimbolo din, cimbolo dan« na besedilo I. Grudna, ima mnogo prijetnega naivnega razpoloženja in |e primerna za razne otroške ali ženske nastope. Izvod stane 10 Din in se naroča pri avtorju: Prot. K. Pahor. Maribor, drž. učiteljišče.
Članska knjižica društva >Krke«. Dni^ivo »Krke« v Ljubl jani je izdalo luksuriozno opremljeno člansko knjižico s fotografijami treh častnih članov: pok. Ignacija llladniku. vlad. svet. Kerda Seidla, bivšega deželnega glavarja F runa šukljeta in 67 ustanovnih članov. Med tem je število ustanovnih članov že naraslo na SO. Knjižica jxxlaja tudi kratek pregled društvenega delovanja od II. marca lani, ko se je društvo ustanovilo, izmed ostalih slik omenjamo predvsem Jakčev film s Pugljeve slavuosii v Novem mestu, ki kaže v kako impozantno manifestacijo se je razvila ta prireditev »Krke« r dolenjski metropoli. Zanimiv je sjvored prireditev v sezoni 1932-33. Na sporedu je t" rednih in 15 izrednih prireditev, ne v.števsi več izletov nn Dolenjsko. Dosedaj je 9 prireditev že ab-solviranih, vse z velikim unpeliom! Še celo r iskan t na »razstav« slovenske pokrajine, in človeka«, ki je bila odprta mesec dni, je imela velik uspeli. Kakor je razvidno iz sporeda, se bo v kratkem vršila največja priredji!,«* tegn agilnega društva: dan lepe knjige ob obletnici Prešernove smrti 8. februarja.
Dnevna
Koledar
ftreda, 11. januarja: Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof. — ščip ob 31.36. Hensdhel napoveduje sneg in mrzlo vreme.
Alovi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj po kratkem trpljenju umrla v cvetu mladosti 15 let Vlada 1? e s n i k , gojenka III. b razr. realne gimnazije na liceju. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne od doma žalosti, Dunajska cesta 90. Naj počiva v mirni Žalujočim naše sožalje!
-f V Smarci je umrla dne 9. jan. 29-letna mladenka Terezija Jerman. Pokojna je bila cerkvena pevka in zgledna članica dekliške Mar. družbe v Homcu. Utrujena od mučnega trpljenja na tem svetu, naj uživa združena z očeiom in bratom, večni mir in pokoj. Žalujoči materi in sestram naše iskreno sožalje!
+ Pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih je preminul v starosti 65 let, previden s sv. zakramenti, vpoko-jeni poštni računski revident Ivan Miki. Bil je vrl in obče spoštovan mož ter zvest naročnik našega lista. Pogreb bo jutri v četrtek ob devetih dopoldne iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na farnem pokopališču. Možu dobričini ohranimo svetal spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Odlikovanje. Poročnik bojnega broda 2. ki., gosp. Zenon V. Adamič, sin pokojnega višjega inšpektorja drž. žel. v Ljubljani g. Viktorja Adamiča, je bil odlikovan s češkoslovaškim redom belega leva. Castitamo!
= Odvetniška zbornica je vpisala v svoj imenik odvet. pripravnika dr. Kornhauserja, abs. prof. iz Slovenske krajine.
Ljudsko gibanje v L 1932
Št. Ilj v Slov. goricah. V letu 1932 je bilo v naši župniji rojenih 86 otrok, umrlo jih je 59, porok pa je bilo doma 19.
Jesenice. V naši župniji je v letu 1932 bilo rojenih 108, v Ljubljani pa 4, torej skupno število prirastka na Jesenicah 112. Umrlo jih je na Jesenicah 73, v ljubljanski bolnišnici 3 in na Javorniku 1, torej skupno umrlih 77. Oklicanih je bilo 47 parov, poročenih v domači župniji pa samo 26 parov, vsi drugi pa so se po večini poročili na Brezjah.
Ljutomer. V preteklem letu je bilo v naši fari brez ekspoziture v Cezanjevcih rojenih 160 otrok, umrlo je 110 oseb, poročenih pa je bilo 60 parov.
Osfole vesti
—	Javna prošnja davčnemu uradu. Prejeli smo: /"odpisani sem vedno točno plačeval svoje davke. Dne 5. decembra 1932 sem plačal zadnji zaostanek za 1. 1932 ter sem si dal tedaj od davčne uprave za ljubljansko okolico napraviti potrdilo, da so vsi moji davki za 1. 1932 plačani. Dne 31. decembra pa se je zgodilo, ko mene ni bilo doma, da je prišel k meni na dom izvršilni organ in mi zarubil več predmetov, češ, ker sem na davkih dolžan še 2214 Din! Umevno je, da me je, ko sem prišel domov, ta novica ne le presenetila, marveč pošteno ogorčila, ker sem vendar imel v rokah obračun za 1. 1932, da sem vse pošteno plačali Zato sem šel <2. januarja 1933 zopet na davčno upravo protestirat in prosit pojasnila, zakaj me rubijo. Ugotovili so, da sem vse davke za 1. 1932 res plačal, da, še celo 159 Din sem plačal več, tako da so mi to vsoto pripisali v dobro za tekoče leto. Da bi bil dolžan 2214 Din, o tem ni bilo niti sledu v knjigah! Od strank, ki so čakale v uradu, sem slišal, da se je marsikomu tako zgodilo. Zato s tem javno naprošam davčno upravo, da v bodoče take pomote, ki bi se ue smele dogajali, prepreči, ker to dela poštenim davkoplačevalcem slabo kri! — Matija \Veilhauser, posestnik v Zeleni jami 17, Moste pri Ljubljani.
—	Tretji znanstveni sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele Krajine. 8. jan. 1933 so se tretjič sestali na spodbudo žefa javne ženske bolnišnice v Novem mestu, g. dr. Milana Cervinke v dvorani novomeške ženske bolnišnice zdravniki Dolenjske in Bele Krajine. Udeležili so se sestanka z malimi izjemami vsi banovinski, bolniški, praktični in 6reski zdravniki Dolenjske in Bele Krajine. Kot predavatelja sta nastopila dva zunanja gosta, in sicer šef. banov, zdravilišča za pljučne bolezni na Golniku, g. primarij dr. Robert Neubauer ter načelnik sanitete dravske divizijske oblasti, gosp. sanit. polkovnik dr. Lujo Debeljsk. Sestanek je otvoril višji zdrav, svetnik g. dr. Viktor Gregorič, ki je pozdravil navzoče in poudaril izredno važnost tem obeh predavateljev, nakar je dal besedo g. primariju dr. R. Neubauerju, ki je predaval o temi: »Moderno zdravljenje odprte pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na kolaps-terapijo ter njene indikacije«, nakar je demonstriral obsežno serijo izredno zanimivih filmov iz zdravilišča na Golniku, nanašajočih se na prednjo temo. Sanit. podpolkovnik g. dr. Lujo Debeljak je nato predaval o »Zastrupljenju z vojnimi plini in o obrambi proti njim«. — Udeleženci so sklenili, da se vrši prihodnji sestanek dne 5. febr. 1883.
—	Za razstavo jugoslovanske otroške in mladinske literature, katero pripravlja »Ženski po-kretc v Belgradu, rabimo naše slovenske otroške in mladinske liste. Opozarjamo vse izdajatelje teh listov na razstavo in jih prosimo, da pošljejo takoj po eno številko tekočega ali prošlega letnika na naslov: gospa Stebi - Pleško, Aleksandrova c. 4, Ljubljana. Znano je, da imamo Slovenci največ in najbolje urejene mladinske liste, zato ne sme manjkati niti eden na omenjeni razstavi jugoslovanske literature.
_ Žrtvi vaških pretepov. Težko roko mora
imeti neki J. K. iz Sapa pri Šmarju, ki je v ponedeljek zvečer na Sapu tako hudo udaril 47 letnega delavca Jakoba Javorriika po desni roki, da mu jo je zlomil. Napadalec bo dobil za svoje junaštvo plačilo na sodišču. — V Veliki vasi pri Litiji je nekdo napadel 22 letnega posestnikovega sina Lu-dovika Grila in ga tako hudo pretepel, da je dobil poškodbe po vsem telesu.
—	Otrok padel s peči. V Medvodah je padla s peči 5 letna kajžarjeva hčerka Marija Dobnikar in si zlomila levo nogo.
—- Šakali na Korčuli. Na Korčuli se je v zadnjem času pojavilo veliko število šakalov (divjih psov), ki ogrožajo posamezne vasi. Že dolgo ne pomnijo, da bi se nateplo skupaj toliko šakalov kakor letos. Zaradi tega so 5. t. m. priredili tamkajšnji lovi, 19 po številu, s 7 psi pod vodstvom Zagrebčana dr. Ivkoviča, ki se mudi na Korčuli, velik lov na šakale. Lovili so vse dopoldne, pa so ustrelili enega samega šakala. Popodne jo pa začelo deževati, nakar so se morali lovci vrniti s precej klavernim uspehom.
—Sberlock Holmes in Tom Mix. Ta dva junaka, eden na papirju, drugi pa na puatnu. sta bila vzornika Zagrebčanke Terezij« Drveoko, ki so jo
kronika
naposled vendarle le prijeli. Pripoveduje, da je kar požirala kriminalne romane, zlasti »Sherlocka Holmesa« in obiskovala pustolovne filme, v katerih ji je bil najbolj všeč cowboy Tom Mix. Zagrebški listi pišejo, da se zdi, da je hotela Terezija sama doživeti pustolovščine, o katerih je brala v detektivskih romanih in jih gledala na platnu.
— Vprašanje izvoza morskih rib. Oktobra lanskega leta je finančno ministrstvo izdalo naredbo vsem primorskim carinskim oblastem, da morajo pri izvažanju morskih rib v inozemstvo zahtevati pri carinjenju potrdilo o osiguranju valute. Ta ra-redba je veljala takrat, kadar se je izvažalo po kopnem in po morju direktno z lova. Naredba je prizadela našim izvoznikom precej nepotrebnih težav. Zato je zagrebška trgovsko-obrtna zbornica intervenirala pri finančnem ministrstvu, naj se ta naredba ukine in uveljavi prejšnji postopek. Sedaj jo finančno ministrstvo to naredbo razveljavilo in določilo, da odslej pri izvažanju morskih rib ni treba več potrdila o osiguranju valute.
... ~ Tihotapci tobaka. Tobak je ena izmed rastlin naše države, ki je najbolj zapeljiva za naše tihotapce. Pri nas se tihotapi tobak kar na debelo. Le od časa do časa se posreči finančnim oblastem priti na sled tihotapcem. Te dni je finančna kontrola v Baču odredila službeno preiskavo vse okolice, ker je sumila, da se tam tihotapi tobak. Preiskava je rodila lep uspeh. Organi finančne kontrole so zaplenili okrog 300 kilogramov najfinejšega tobaka, ki so ga imeli skritega posamezni kmetie v okolici.
—	Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na ieziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno? domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar-
r> i 7 Cim vež jezikov znaš — tem več veljaš! i od tem naslovom smo priporočili pred dnevi nekaj praktičnih pripomočkov za nemški in francoski jezik za sa uouke in tečaje. Danes objavljamo naslove knjig za srbohrvaški in italijanski jezik: orpska poietnica, navodilo Slovencem, ki se želo naučiti srbohrvaščine v besedi in pisavi (cirilice); Din 12.—. Srbohvratska vodnica I letuik, sestavil dr. M. Rupel, Din 32.— ; II. letnik Din 42,— (knjigi se rabita v meščanskih in srednjih šolah in pri pouku Radio Ljubljana). Dalje: Srbohrvatsko-slo-venski slovar, sestavil dr. A. Vilhar, vezano Din 70.— ; Slovensko-srbohrvatski slovar, vezan Din 70.—. — Italijanska vadnica za šolo in samouke I. in II. del, sestavil dr. St Leben, vezano Din 64.— in llalijansko-slovenski slovar, sestavil dr. J. Va-ljavec, vezano Din 70.—. — Vse knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Dobro toaletno milo ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očišdujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Bugen V. Felier, Stubica Donja, Elsatrg 134, Savska Banovina.
—	Satan in Iškarjot se ©i ta povsod! Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru.
—	Preselila se je v Ljubljano na Cojzovo c. 9 odlikovana sisačka izdelovalnica tamburic in drugih glasb, instrumentov P. Bogdanov & Co. Priporočamo jo našim društvom in glasbenikom najto-pleje za nabavo in popravila glasbil.
—	Času primerno. Vsled pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglasi
— »Frnnz Josefova« grenčica povzroči lahko odvajanje.
Moste pri Ljubljani
Nabiranje podpor za brezposelne. (Javna vprašanja na notico v »Jutru« z dne 10. januarja 1933, št. 8). — 1. Kdo je zagrešil namigavane nepravilnosti pri pobiranju podpor za brezposelne v občimi Moste? — 2. Kdo je pobiral prispevke v imenu občinske uprave — namesto za občino — za kako drugo organizacijo? (Ali je mišljen s tem morda neki fižol?) — 3. Ali sta mišljeni s to notico v »Jutru« delavni (z uspehom!) Elizabetna in Vincencijeva konferenca, ki dajeta izdatno kosilo — seveda brezplačno, niti za hvaležnost, žo od 21. decembra p. 1. dnevno do 50 potrebnim?! — 4 Na podlagi kakšnega zakona si prilašča občinska uprava pravico, omejevati ali oelo preprečevati nabiranje prostovoljnih milodarov in prispevkov za podpiranje revežev? - Za združeni konferenci -r-lizabetno in Vincencijevo: Fran Kristan
■ ,s,e d.iIvic,rt. v Mostah močno razširja, jo odreda 1 lligijenski zavod v Ljubljani obvezno cepljenje za vse otroke v starosti od 1 — 15 let Dne lt. januarja ob jx>I 9 dopoldne se vrši poskusno cepljenje v šoli Moste, dne 13. januarja ob pol 9 dopoldne pa obvezno cepljenje isto-tam. Vsak otrok bo moral biti trikrat cepljen in to v razdobju po tri tedne. Cepljenje je brez nevarnosti. Za Šmartno, Ilrastje in Obrije je cepljenje 11, in 13. januarja ob pol 3 v šoli Sv. Peter na Polju.
Jesenice
Krekovo prosvetno društvo je bilo v nedeljo poldne že v petič popolnoma xasoclrno, ko je dramski odsek vprizoril operetno predstavo. Zlasti je bila velika udeležba i/, okolice, celo iz Kranja so prišli. Vsem onim, ki so povpraševali, kdaj se opereta ponovi, sporočamo, da bo to prihodnjo nedeljo, 15. januarja ob pol treh popoldne in se lahko vsi okoličani povrnejo na svoje domove z večernimi vlaki, ker l>o predstava končana do šestih,
Smnčarjev-izlctnikov ni na Jesenice ko* dirugo leta. Seveda, glavni vzrok za to je, pomanjkanje snega. Dnsi je zadnje dni nekoliko naletaval, da ni podlo niti toliko, da bi bila smuka kaj nrida ugodna, kvečjemu v senčnih krajih. Tujski promet jc s tom zelo priikro jšan in lastniki lokalov v bližini kolodvora to močno občutijo. Vendar se v*e tolaži, kar ni, je lahko še vso in tudi smučarji bodo že prišli na sivoj račun.
Naše difaŠtco
Akademska Marijina kongregarijn pri oo. jezuitih ima danes v sredo 11. t. m. ob tri<četrt na osem svoj redni tesiauek v običajnih i>roetorih. — PrefckL
Celje
0 Pevski zl>or KPD prične v četrtek ob 8
zvečer zopet z rednim pevskimi vajami, ker »e bliža čas koncertnega nastojKi, prosimo vse pevke in pevce, da se v bodoče pevskih vaj točno in polnoštevilno udeležujejo. Odbor.
& Koncert Koroških pevcev se bo vršil v nedeljo ob 4 popoldan v veliki dvorani Celj-sera dama Predprodaja vstopnic pri Goričar in v Mohorjevi knjigarni.
& Prosvetni večer KPD. Prihodnji prosvetni večer KPD v Celju se bo vršil t ponedeljek, dne t6. t m. ob 8 zvečer v mali dvorani Ljudske jiosojilniee. Predava g. industrijalec Avsenek o evropskih gospod irskih enotah.
£3 Prosvetno-gospodarski tečaj. KPD v Celju priredi za svoje člane in povabljene goste dno 22. t. m. v Domu prosvetno-gospodarski tečaj. Začetek po 8 maši. Predavajo g. Zor, tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani o »prosvetnem delu«, g. Mihelčič o »zavarovanju« in g. Levstik o »sadjarstvu«. Popoldan bo prost razgovor o prosvetnem delu.
& Prosvetni tečaj za žene in dekleta se bo vršil v nedeljo, dne 29. t m. v Domu. Natančnejši program za ta tečaj bomo šo objavili.
ss Seja Vincencijeve konference no drcvi ob 8 v Domu.
& Mestni odbor Rdečega križa lx> imel redni letni občni zbor dne 20. t. m. ob 8 zvečer v posvetovalnici na Magistratu.
& Zadruga državnih uslužbencev za nabavo kretita r. z. z o. z. v Celju bo imela prvi redni letni občni zbor dne 24. t. m. ob pol 9 zvečer v prostorih restavracije Nabarljalno zadrugo 7 običajnim dnevnim redom. Običajna poročila Zadružnih funkcijonarjev odpadajo, ker bo zadruga pričeki z rednim poslovanjem šele v tekočem letu. Če ob zgoraj določenem času ne bo prišlo zadostno število zadružnikov, bo skupščina s tem dnevnim redom in na istem prostoru sklepala pol novel javno pol ure pozmejr.
£r Še o usodi neznanega mrtveca. Pred nekaj dnevi smo poročali o neznanem moškem, ki so ga mi šli na Loki, pošta Vransko in ga hoteli prepeljati v celjsko javno bolnišnico, a je med prevozom umrl. Včeraj sta »e zjlasila pri m-aaristratnean uradnika g. Zii|wineiču neki moški in neka ženska, iz Trbovelj, k.i menita, ' da je neznani mrlič, ki so ga našli dne 5. t, m.
in dne 7. t m. |nakopali na celjskem bolniškem I pokopališču njiju stric Pevec, bajta«-. PeTec je meseca oktobra odš^l iskat v gozd gobe in se ui več vrnil. Mislijo, da je tedaj zgrešil pot, daljo časa blodil okrog in da 6e mu je ©mročil um. Imela sta s seboj tudi pokojnikovo sliko, jo pokarala grobarju na bolniškem pokopališču in v bolnišnici, pa se nihče ničesar ne lopoaiinja. Verjetno bi bilo, da gre »a t epa moškega, ker je bil ves razcapan in ni imel pri sebi nobenih dokumentov.
Piui
Cecilijino društvo je tudi letce med božičnimi prazniki nudilo v minoritaki cerkvi venček lepih božičnih pesmi starejših in novejših avtorjev, kakor Rihar, HladnCk, Premrl, Mav, Želetmik }td. Najlepša pa ju bila Schnabel-Kimovčeva: Pohitimo do Be-tlehema, ki jo je zapelo na Kraljevo. Caet in priznanje društvu, posebno še neutrudnemu predsedniku Fran ju šireu in vrlemu pevovodjt Splošna želja je, da bi nas Ceciliji no društvo razveselilo tudi s kakšnim koncertom ali glično prireditvijo.
Zvočni kino v Ptuju. V četrtek ob pol 17 m ob pol 9 zvečer »Markiza Pompariour«. V soboto 14. t m. in v nedeljo 15. t. m. ob pol 7 in ob pol 9 zvečer »Veseli manevri«.
Trbovlje
Koroški pevci priredijo prihodnjo nedeljo tudi v Trbovljah svoj koncert narodnih pesmi.
Permetova mama je umrla. Dočakala je, da sta lani spomladi š epraznovala z možem zlato poroko. Med prvimi je bila vsako jutro v cerkvi in pri obhajilni mizi, dokler je ni na jesen zmogla bolezen, sedaj pa smrt rešila težkega trpljenja in je odšla k Bogu po plačilo za svojo zvestobo. Preostalim naše iskreno sožalje!
»Tivar« je šel. Svojo prodajalno izgotovljenih oblek je zaprla v Trborvljah tvrdka »Tivar« v veliko zadoščenje krojačem. Čevljarji pa Selijo, da bi po »Tivarjevem« zgleda še Ikdo drugi napravil isto (Bata).
Si. Ilj v Slov, goricah
Naša božičnica na novega teta dan jo dobro izpadla. Dvorana Slov, doma je bila seveda zopet nabito polna. Dekleta Marijine družbe so igrala pretresljivo igro »Prisegam«. Nato jo pred razsvetljenim božičnim drevesom govoril domači g. župnik, ki je nam povedal — navzoči otroci se niso mogli dovolj nasmejati — zgodbico, kako je ravno smrečica postala božično dreveeoo. Obdarovan ih jo bilo 40 družin z obleko in obuvalom. Deset družin pa je dobilo še razne jest vi ne.
Radio
Programi Radio-Ltubfiana i
Sreda, 11. januarja: 12.15 Plo&Se 12.45 Dnevne vesti 13.00 Cas, plošče, borza 17.30 Otroški kotiček (Manca Komanova) 18.00 Salonski kvintet: II. ura ruske glasbe 19.00 Ruščina (dr. Preobraženski) 19.30 Literarna ura: Jarc, Novo mesto (Fr. Vodnik) 20.00 Gerbičev večer, prenos iz Uniona. Uvodno predavanje, govori dr. Mantuami. Sodelujejo: gdčni Rudoljova in Korenčanova, gdčna Jadviga Poženel, g. Joža Likovig in kvartet Glasbene Matice (gg. 1'elan, Zavrktn st., Zwišan ml., Skalar) 21.15 Čajkovski j: Simfonija VI., ploščo 22.15 Cas, poročila.
Četrtek, 12. januarja: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet: Mozartova ura — 18.30 Italijanščina (dr. Leben) — 19.00 Modeliranje človeške postave (prof. Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret) — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: Adel in Mara (Hatze) — 22.45 Čas, poročila.
D> ugi program*»
četrtek, 12. januarja:
Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Milano: 21.00 Operni prenos — Barcelona: 21.05 Operni prenos — Stuttgart: 20.00 J. S. Bach; »Glasbena žrtev« _ Toulouse: 21.00 Večerni koncert — Bu-kareSt: 19.40 Operni prenos — Suisse Komande: 20.25 Večer Mozartove glasbe 21.00 Glasia sodobnik skladateljev — Berlin: 20.30 Zapravljivec, ča-■rob na pravljica — Belgrad: 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — Rim: 20.45 Simfonični koncert — Praga: 20.20 Teatrski večer — Dunaj: 21.10 Iz dunajskih operet — Miinchen: 21.20 Simfonični koncert — Budapest: 19.30 Operni nrcnos — Varšava: 18.00 Lahka glasba 22.15 Ciganska glasba.
Poizvedovanj*
Zgubila sem zlato znpestno tiro z zlato verižico.
Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi 1 »Slovenca«.
če vaSi svetli lasje * vedno
bol) temnijo, potem Jih umivajte redno z novim specialnim sredstvom »Črna glava — Shampon« »extrabland« z dodat, kom »Haarglanzc in očali proti peni. »Črna glava« — »extrablond« čisti lase in jim sčasoma vrne naravno svetlo barvo, izpiranja a sredstvom »Haarglanzt pa skrtrt za zdravje las in za zlatoleskcM si. Jaj. Očala proti peni pa omogočijo umivanja glav« » odprtimi očmi. kar gfpi**^ je gotovo volflca udobnost. »Extra- I^VA bkmd« dobita povaod, kjer je v zalogi »Orna glava« (svetla in gKsjt temna). Pazite na zelenobeli v/ omot!	9 '
Spori
Smučarstvo
Smučarski klub Bohinj je izvedel svoj klubski dan v polnem obsegu. ČLanov je tekmovalo 21, ilece 34, naraščaja 22. Klubski prvak za leto 1933 je postal Podlipnik Jože, ki je prevozil 12 lun dolgo progo v 1 uri 40 sek. Drugi je bil Žen .1 ika, ki jo rabil za to progo 1 uro 1 min. in 17 sek., tretji, Odar Alojz, ki je prevozil progo v 1 uri 1 min. iu 29 sek. Med deco in naraščajem je bilo razdeljenih 20 praktičnih daril. Klubski dan se je izvedel v najlepšom redu brez najmanjše nezgode-, sneg ja bil prvovrsten, sam pršič. Z velikim zanimanjem je prisostvovalo staro in mlado tok mam, posebno pri popoldanskih mladinskih tekmah.
AKADEMSKE SMUŠKE TEKME V ST. MORITZU
V	stafetnih tekmah je tekmovalo od 14 pri-javljen;h stafeit samo 9. Največji boj se je vršil med italijanskimi in kanadskimi štafetami. 1'rva je prišla na cilj kanadska štafeta, na drugem mestu ji sledi Italija (Milan) in tretjem mestu je »opet Italija (Turin), na četrtem je Avstrija (Inns-bruek), na potem mestu je Norveška (Oslo) in na šestem ferlca (Bern).
S skoki so se akademske zimske igre končale. Od 38 prijavljenih, jih je skakalo samo 16. Pred-njačLli so, kakor je bilo pričakovati, Norvežani. Naš Sramel se je plasiral na 9. me«lo, kar je v tej hudi konkurenci gotovo častno. Rezultati so naslednji:
1. Kjelland (Norveška, 338.1 točk); 2. Gut-tormsen (Norveška, 324.8); 3. Staekhaug (Norveška, 309.7); 4. Reinl (Avstrija. 297.2); 5. Pugl (Avstrija, 2C2.5); 6. Stober (Nemčija, 24#); 7. \Ve-ber (Avstrija, 227.3); 8. Ertl (Nemčija, 206.55); 9. Šrainl (Jugoslavija, 191); 10. Loibner (Avstrija, 135.09 točk).
Posebna odlikovanja so dobili: Kjelland (Norveška) za najdaljši skok (67 m), Loibner (Avstr.) za četvero boj obstoječ iz smuk«, slaloma, skoka in teka s 313.18 točkami. Prehodni pokal akademskega športnega odbora pa je konftnoveljavno prešel v posest avstrijske univerze v Innsbrucku.
V	kombiniranem tekmovanju v skoku in toku je zmagal Norvežan Staakshaug s 609.70 točkami. Sledi mu Avstrijec Reinl iz Innsbrucka s 59S.70 točkami, tretji pa je bil zopet Norvežan Guttorm-
! sen s 508.05 točkami.
V	kombiniranem tekmovanju obstoječem iz slaloma in smuka pa je na prvem mestu Avstrijec VVoJtgang s 196.74 t., sledi mu Anglež Clyde s 195.89 t., na tretjem mestu pa je zopet Avstrijec Loibner g 192.32 točkami.
ie
Tečaji JZSS »a tekmovalce v Bohinju. Pod
vodstvom najboljšega nemškega tekmovalca za dolgo proge, Eriha Msrxa in odličnega Norvežana Arne Girttormseua!
Jugoslovanska zimsko - športna zveza priredi prve Letošnje tečaje za tekmovanje na daljavo, osohito za one, ki tekmujejo v vstrajnoslnem tekmovanju, in sioer od 15. t m. do 22. t m. v Boh. Bistrici. Tečaj vodi najboljši nemški smučar na 50 km, Erich Marx, prvak Nemčije v letu 1,931—1932. Udeležba je dovoljena vsem verificiranim tekmovalcem JZSS, prijave je nasloviti na Zvezo najkasneje do sobote 14. t m. V kolikor bi bilo naknadne prijave mogočo, je troba vpraSati pri Samskem klubu Bohinj, od 15. t. m. daljo. jPrijioročrtmo vsem našim tekmovalcem, da se poslužijo te redke prilike in udeleže treninga pod tako odličnim vodstvom. V istem času ee vrši na Bohinjski mali skakalnici trening za skakače, [*yl vodstvom odličnega Norveškega tekmovalca za kombinirane tekme, Arne Guttormsena, ki pride v Ljubljano danes (v sredo). Guttornisen, brat Sigmunda, ki je deloval pred 2 leti pri nas, je prišel iz Kongs-berga ter bo vodil prilično 2 meseca trening ska-kačev. Za prijavo velja isto kot za prejšnji tečaj. Ker se vrše 22. že podzvezna prvenstva, 28. pa že državno prvenstvo, je nujno potrebno, da se naši tekmovalci poslužijo te prilike in prijavijo za trening. — Razporedba nadaljnjih tečajev bo naknadno objayljena.
Stanje v nogometnem turnirju z« brezposelne igralce je naslednje: 1. Ilermes s 7 točkami: 2. Slovan s 6; 3. Svoboda, ki ima 5 točk; 4. Jadran s 4 točkami; 5. Grafika z 2 točkama in 6. Korotan, ki nima nobene točite. Naslednje nedelje se bodo odigrale še tekma Jadran:Korotan, lfermes:Slovan in Svoboda:Grafika.
SK Ilirija, sabljaška sekcija. V sredo 11. !. ni. ob 19.30 v borilnici plenarni sestanek obeti tečajev. Predmet: Turnir v Gradcu in izredna glavna skupščina JMZ. Radi nujnosti udeležba obvezna za vse članstvo in točno ob določeni uri. Načelstvo
Naznanila
0 mostnih stavkih nekdaj in sedaj bo predaval na četrtem poljudnoznanMvenem predavanju Priro-doslovne sekcije Muzejskega druži to za SloVenijo g. dekan tehniške fakultete, [irrrf. dr. ing. A. Kr.11. G. predavatelj uživa mednarodni sloves na polju stavbu« mehanike in ja znani konstruktor St. Ja-kobskega mosta v Ljubljani, s katerega konstrukcijo je zaslovel med strokovnjaki G. dekan tehniške fakultete bo govoril o razvoja in pomenu mostnih stavb tekom zgodovino, kar bo brez dvoma zanimalo najširše kroge, katerim j« predavanje, namenjeno. Predavanje bo spremljalo okoli 50 slti-optičnih slik. V čertrtek zvečer ob 8 toirej vsi v dvorano Delavsko zbornice na Miklošičevi oesfi! — Vstopnina za kritje stroškov običajna.
Sadjarska podružnic« na Viču priiedi julri 12 januarja ob 7 zvečer v šoli svoje običajno mesečno predavanje, tokrat o gsjrnju jngodaslcga sadja in vinski trti na Pleni. Pridite mnogoštevilno.
Smlednik. okoličane Smlednika, ka »o na praznik sv. Treh kraljev brer. vstopnic moral tvl-iti doirniv, obveščamo, da bomo ponovili 5 dejar-sko dramo »žrtev spovedno molčečnosti« v nedeljo 15. januarja točno ob 3 popoldne. Konec ob pol (i. Zagotovite si vstopnice v prodprodnji od četrtki ! mprej. Na svidenjel — ITat. prosvetno društvo v Smlednika

Zlata pravljica
Kraljica Elena (Italija), ki bo prejela v letošnjem svetem letu od papeža zlato rožo.
Mehikanska vlada je objavila uradno poni'i lo o pravljičnih zakladih, ki jih je poleti našel arheolog Caso na planoti Monte Albano blizu mesta Oaksake. Caso, ki je po naročilu državnega muzeja razkopaval miksteške grobove, je popolnoma slučajno naletel na pravljico iz 1001 noči. Miksteki, nekdanji prebivalci sedanje Meksike, so tja dospeli v prazgodovinskem času in morebiti iz Azije. Naselili so se poleg dosedanjih prebivalcev Zapotekov in poznejših Astekov. Slednji so nam najbolj znani kol žrtve Corteza, ki je okoli leta 1520 razrušil njih državo. Asteki so stalno napadali Miksteke in jih prav pred prihodom Špancev v Ameriko končno veljavno podvrgli. Grob desetorice niik-steškili glavarjev je bil tako spretno zakrinkan, da so ga našli raziskovalci sumo slučajno. Vratu so bila zazidana z veliikm okroglim kamnom,
Dr. Viljem Marx — sedemdesetletnik. Državni kancler od 1923—1924 in od 1926—1928 dr. Marx, bo dopolnil 15. januarja sedemdeseto leto svojega življenja. Politično pripada centru, katerega zastopnik je bil od leta 1899 v pruskem deželnem zboru. Leta 1925 je kandidiral za državnega predsednika, podlegel pa je v dvoboju s — Hinden-burgom.
ki se je zdel naraven del skalnate stene. Naši podatki o j u ž no- a me r iški zgodovini so pre- . skromni, da bi bilo mogoče točno določiti starost groba. Vendar mislijo znanstveniki, da so zazidali notor zadnjega izmed pokopanih knezov najmanj pred 500 leti. Ko je vstopil Caso na čelu svojih delavcev v grobnico, je vsem ušel presenečen klic. Zagledali so res čudežno sliko. Električna luč njihovih svetilj je lesketajoče odbijala in sc drobila v neštevilnih okraskih. ki so kakor mreža pokrivali stene in strop. In vsi vzorci so bili iz čistega, brezpriincsnega zlata, po katerem so bili posejani neštevilni dragulji: veliki, prozorni briljanti, modrikasti ametisti, krvavi rubini in zelenkasti diamanti. Mnlokateri draguljar ima toliko bogastva, kakor ga je nakopičenega v tem 8 m dolgom, 2 ni visokem in 3 in pol in širokem skalnatem grobu. Niti Tutankamonovi zakladi nisi bili tako nepregledni. V odprtih krstah, ki so iz plemenitega črnega granita, so ležali okostnjaki z zlatimi kronami. Poleg krst so stale velike skrinje z neštevilnimi diamantnimi ogrlicami. Kakor velik oreh debeli briljanti — ed.inci so krasili zlate prstane in obročke. Tudi umetne vaze iz zlata, oniksa in kristala so bile napolnjene z velikanskimi neprecenljivimi obeski, zlatimi orli, nefritovimi kipi in bajnimi biseri. Več deset delavcev je tekom enega tedna prenašalo te zaklade v neštevilnih zabojib na tovorne avtomobile, ki so vse odpeljali v zakladnico podružnice državne banke v Oaksaki. Nekateri ameriški znanstveniki mislijo, da je odkril Caso Eldorado, ono pravljično zlato deželo, ki je dala toliko pravljic, španski osvojevalci so nekoč poklali visoko število Astekov, da bi zvedeli o zakladu, a vse je bilo zaman. Toda danes se raziskovalci manj zanimajo za dragocenosti kakor za velikanske, neumljive hieroglife, s katerimi so poslikane stene grobnice. Zdaj so fotografirani in sčasoma bodo morebiti pojasnili zgodovinsko skrivnost stare Meksike. Kakor vedno, je obudil ta velik uspeh vnemo drugih raziskovalcev. Madridski dnevniki poročajo, da je dospela v Valparaiso dobro opremljena skupina angleškega raziskovalca Willia-ma Walkerja. Napotila se je po sledovih Pisarna, ki je v letih 1532-3? podvrgel »zlato deželo« Peru in zasenčil Cortezove milijone. Wal-ker hoče preiskati velike podzemeljske hodnike
MUo posameznih držav
Po najnovejši stilistiki, ki je bila nedavno objavljena, je svetovna poraba mila med posameznimi državami sledeča: V Nemčiji pride na vsako glavo letno 10 kg mila, v Angliji 9 in pol kilogramov, v Franciji 9 kg, v Švici 8, na Poljskem 5 kg, na Češkoslovaškem 4 in pol kg. v Španiji 4.2 kg, v Italiji 5 in pol kg. Če sodimo po milu. je Nemčija najčistejša država.
kraljev Inkov, o katerih kroži veliko število pravljičnih izročil. Indijanci pripovedujejo, da so zakopani v votlinah neštevilni zakladi. Skrivnostni hodniki leže baje v gorovju Morru blizu pristanišča Arica ob stiku Peruja in Chilcja. Pripoveduje se, da je nekoč vodil nujdaljši predor od morske obale naravnost v zagorje v staro prestolico Inkov Kusko (Cuzco). Na ta način so dobivali kralji dnevno svežo morsko ribo in tudi poročila primorskih oblasti. Ko so se pa izkrcali Španci in pričeli ogrožati indijanske države, so baje delavci ponoči zasuli hodnike, da bi osvojevalcem otežkočili prodiranje v notranjost dežele. Williani W<ilker ja-trjuje, da je našel in prečital neke stane listine, ki točno ugotavljajo ležišče in smer hodnikov. Zadnji iskalci zakladov so zaman poskušali srečo v XVI. stoletju. Francoski admiral Bougainville se ji' takrat zasidral v Ariki in mesec dni stikal |M> gorovju brez vsakega uspeha. VVulker si je nabavil moderno tehnično opremo z motornimi svedri in najel več domačih vodnikov, da l>o smotreno preiskal vso planoto Morro. O \Vnlkerju še nimamo nadaljnjih poročil, a dr. Alphonzo Caso v Meksiki ima slej ko prej veliko srečo. Dne 12. decembra je zopet našel v Oaksaki podzemeljske krasne stopnice iz rožnatega marmorja. Pripeljale so raziskovalce do zapečatenih bronastih vrat. ki morebiti zopet skrivajo zaklade nekdanjih knezov Mikstekov. To pot so naročili v Onksnko filmske aparate, ki bodo posneli vse poc I robnosti razkopa v u n j a.
Brezposelna Nemčiia
V decembru je po računih |)oklicanih uradov naraslo število brezposelnih delavcev v Nemčiji za 250.000 oseb. Skupno število, ki ga izkazuje ' uradna statistika, se torej glasi: 5 milijonov (>00.000 brezposelnih. Toda če prištejemo k tem še neprijavljene, ne|iozmane brezposelne, ki jih je široni Nemčije do 2.500.000. potem se giblje dejansko število brezposelne Nemčije okrog 8 milijonov ljudi. In vendar pi-še.po nekateri listi, da brezposelni |>adajo, dobri časi se vračajo ...
Očala, ki dajo slepcu vid ... Teleskopična očafa, ki jih je newyorški zdravnik dr. William Fein-bloom po sedemletnih preizkusih izumil, vrnejo ' celo slepcem z dvoodstotno vidno možnostjo delni vid. Dvoodstotna vidnost velja pri okulistih za popolno slepoto.
Najnižje temperature
Absolutna ničla je v temperaturi pri minus 273 stopinj Celzija. Po profesorju Eddingtonu vlada v vsemirju temperatura, ki je prav blizu absolutni ničli, namreč 269.8 stopinj Celizija. Najnižjo temperaturo so dosegli prod nekaj leti v laboratoriju leidenske univerze in siccr minus 271.9 stopinj Celzija. Helij predd ? pri temperaturi minus 268 stopinj Celzija iz pliuo-vitega v tekoč položaj.
Svojstven Goethejev spomenik. Goethejev obelisl. v knjižnici Yaiske univerze (Connecticut. USA), ki ga je po šestletnem delu dovršil kipar Nal. Sino-lin. Povod za upodobitev Goetheja z okraskom šesterokrake zvezde je dalo Smolinu čitanje nekega pisma, ki ga je napisal 30 letni Goethe.
Švicar cmogna ob prekrasnem skoku v daljavo It m, kateri se mu je posrečil v Pontresini (Rngadnij. Ta skok je najdaljši doslej v zimski sezoni 1932/33.
Maščevalni slon
Proti
Anekdota
Kitajski begunci s culami. Napad Japoncev na Džehol je prisilil obmejne prebivalce k begu. Saj ie sam Shanhaikvvau plačal radi bombardiranja v enem samem dnevu do 1700 življenj
Arnaldo Cipolla, ki je napravil ob gornjem Nilu znanstveno potovanje, pripoveduje v turinški »Stam-pi« sledeč dogodek o maščevalnosti afrišikega slona:
Eden izmed lovcev na slone je pravil nelkega dne tovarišem zgodbo o slonu, v katerega je pognal več strelov, toda noben mu ni škodoval. Vendar je razpisal nagrado vsem najditeljem tega slona če bi morebiti kje izkrvavel. Toda slona ni nihče videl. Minula so tri leta. Isti lovec se odpravi s svojim sinom na lov. Toda kako presenečenje, ko nenadno obstane pred slonom, ki ga je pred tremi leti ob-strelil. Znova ustreli in hkrati znkriči sinu, naj so skrije. Sin pa se ne gane, marveč ustreli trikrat v slona. Kljub težkim ranam je ostal slom še zmerom pokonci in strmel v starega lovca. Spoznal ga je. Skočil je proti njemu, ga zmečkal in vrgel pred noge sinu, kateremu pa ni ničesar žalega storil, marveč se je obrnil in krvaveč zdirjal v divjino.
V Latviji je bil te dni uveden davek na rdeče barvilo ustnic in sioer m 30 odstotkov prodajne cene. Sklepu so v parlamentu vsi pritrdila. En edini glas je bil proti. In ta glas je dala edina ženska — parlamentarka.
Paderewski, slavni poljski virtuoz na klavirju in prvi predsednik sedanje poljske republike, je pravil nekoč 6vojeniu učencu o Cho-pinovem preludiju, ki je poln nesrečne ljubezni. Komaj pa je učenec začel igrati, že ga zagrabi Padercvvski za rame in vikne:
»Nehajte! Vi tolčete tako, ko da ni posve.
čen preludij deklici, marveč tašči!«
*
Prišel je mož 7. dežele v mesto, kjer je zgubil sleherno orientacijo. Obrne se torej k nekemu gospodu s vprašan jem:
»Oprostite, gospod, že dve uri iščem to in to ulico, a nikakor je ne najdem.«
»Oprostim,« odvrne gospod in gre dalje. *
Neki tujec, elegantno oblečen, stopi na pokopališče velemesta in si ogleduje dragocene marmornate spomenike. K njemu stopi pokopališki vratar in ga vpraša:
»Želite morda, gospod, da okrasim grob?«
»Ne, ljuibi mož! Ljudje, katerih grobove bi rad okrasil, žal še vsi žive...«
Friderik Konig, ki je izumil prvi brzotiskarski stroj, je umrl pred 100 leti, 17. januarja leta 1833. Ta mož je tudi ustanovitelj slovite strojne tovarne Konig & Bauer pri Wiirzburgu, ki ima še danes visoko veljavo. — Desno: Brzotiskarski stroj, ki ga je Konig leta 1811 izumil; ta ima odločilen pomen
predvsem za časopisje.
Arhitektura ptic
Do malega vsi arhitekti našega časa bi se mogli sramovai pred izrednim gradbenim talentom nekaterih ptic. Posebej moramo na tem mestu imenovati neko močvirnico, ki živi v južni Arabiji, srednji Afriki in na Madagaskarju, a ima latinsko ime Scopus umbretta. Po načinu življenja je dokaj podobna na&im močvirnicam, ka.kor štorklji, čaplji itd, medtem ko je po zunanjosti slična precej našemu krokarju, le da ni povsem črna.
Po grad bi gnezda je ta ptica brez pretiravanja pravi virtuoz med ostalim živalsko-arhitektonskim svetom. Njeno gnezdo je strjena masa vej in ilovice, dva metra široka in blizu toliko visoka. Da je ta zgradba močna, priča dejstvo, da je človek po njej brez bojazni skakal, ne da bi en sam omet s sten padel. Notranjščina trdnjave se deli v predsobjo, jedilnico in spalnico. Vse to je gladko urejeno in prostrano. Samo vhodi so tako nizki, da more le ptič skoznje. Spalnica je največja in tu ležejo samice jajca. Ta je vzvišena nad ostalimi prostori, to zato, da v slučaju dežja voda takoj izteče iz te sobe.
Ce pa se zgodi, da voda poškoduje gne?do, pokličejo takoj »mojstra«, ki takoj popravi trdnjavo, za to pa prejme primerno plačilo v naturalijah. V srednjem prostoru, v jedilnici, je spravljen plen. Pred-sobje zav7.ema najmanjše dimenzije, a se uporablja kot stražnica »moža*; zakaj med tem, ko gospa« sedijo na jajcih, vrši on dolžnost njenega paža ...
Ta ptič živi zelo osamljeno, zato je spletlo ljudstvo mnogo pravljic o njem. Domačini se nikoli ne dotaknejo njegovega gnezda in celo vode, po kateri on preplava, ne uporabljajo. Pravijo, da bi človeku takoj narasli po vsej koži tvori, če bi se kopal v taki vodi.
Stev. 8.
>S10VBNBCk, dne 11. januarja 1983.
Sini 7.
Bilanca gospodarske krize
12 milj. delovnih dni izgubljenih
Pri OUZD v Ljubljani so zavarovani, kakor znano, načelno samo obrtni in industrijski delavci Dravske banovine brez rudarjev, brez železničarjev, brez poljedelskih delavcev, brez privatnih uradnikov in končno brez državnih in javnih uradnikov. Statistika OUZD-a, katero v naslednjem navajamo, se nanaša torej samo na našo obrt in industrijo. Veličino gospodarske krize kaže sledeča tabela o številu zavarovancev, njihovih plačah itd.
Povprečnina	leta 1932 Padec od 1931
članov....... 77.653	14.195
povpr. dnev. zav, mezda D 24.38	1.83 celokupna dnevna zavar.
mezda v tisočih Din 1.893	514
bolnikov ...... 1.734	525
odstotek bolnikov . . . 2.23%	0.23%
Zmanjšanje števila zavarovanih delavcev za 20.035 odgovarja povečanju skupne brezposelnosti za več kot 20%. Vsaki peti delavec je torej popolnoma brezposeln. Kako velika je delna (krajšanje delavnega časa, prisilno praznovanje itd.) iz statistike OU/.D a ni razvidno, vendar jo moramo ceniti približno tako visoko kot to'alno, ako ne višje,
Vsled totalne brezposelnosti smo izgubili v dveh letih gospodarske krize nad
12,000.000 delovnih dni.
Število moških popolnoma brezposelnih (brez prirodnega prirastka prebivalstva) znaša 16.543, ženskih pa samo 3.492. Na eno reducirano žensko odpade povprečno 9koraj pet moških redukcij. Vzrok je cenejša delavna moč ženske, dasiravno moški, ki so pretežno družinski očetje, redukcije težje občutijo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno taktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v dveh letih gospodarske krize pri: •
moških za 1.78 Din (v odstotkih za 6.05%)
ženskah za 1.60 Din (v odstotkih za 7.86%)
Skupaj za 2.07 Din (v odstotkih za 7.83%).
Faktičen padec poprečnega delavskega zaslužka je v relativnem pogledu radi nepravilnega prijavljanja od nekaterih delodajalcev je ceniti na najmanj 10%.
Zanimiva jc ugotovitev, da je relativni padec povprečno zavarovane mezde pri ženskih delavcih skoraj za tretjino večji nego pri moških. Značilno obeležje gospodarske krize je torej deistvo, da so podjetniki v prvi vrsti o.lpuščali moške delavce, ženskemu pa v prvi vrsti krajšali plače.
Celokupna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno taktičnemu enodnevnemu zaslužku vseh delavcev, zavarovanih pri OUZD-u, je padla v dveh letih za okroglo 691.000 dinarjev. To pomeni, da je zavarovano delavstvo izgubilo v dveh letih gospodarske krize na zaslužku skoraj
pol milijarde dinarjev.
Celokupna zavarovana mezda služi kot osnova Za odmero prispevkov socialnega zavarovanja. Sami bolniški prispevki OUZD-a bi pri nespremenjenem tarifu 6% padli tekom dveh l.e t z a c a 26,000.000 Din. -- Radi povišanja prispevnega tarifa od 6 na 6.5% s 1. decembrom 1931 znaša izguba na bolniških prispevkih OUZD-a okroglo 23,000.000 Din.
Prispevki za nezgodno zavarovanje »o padli v dveh letih gospodarske krize približno za 6,500.000 Din.
Vsled tako velikega zmanjšanja dohodkov je bilo naše socialno zavarovanje prisiljeno povrh povišanja tarifov izvesti tudi skrajšanje bolniške podporne dobe pri obolenjih od 52 tednov na 26 tednov in pri porodniških slučajih pa od maksimalnih štirih mesecev na maksimalnih 12 tednov. Tako se je dnevni stalež oskrbovanih bolnikov OUZD-a zmanjšal za 757 oseb ali 30%. (20% pade na manjši stalež zavarovancev in 10% pa na skrajšanje bolniške podporne dobe in rigoroznejšo zdravniško službo). Padec odstotka bolnikov za 0 32% n e p o-meni torej izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih delavcev.
Vsi gornji podatki temelje na predpostavki, da je bilo leto 1930 v gospodarskem pogledu normalno. V resnici se je pa začela kriza že v sredini leta 1930, akoravno z relativno slabo silo. Ako pa upoštevamo povrh te okolnosti še deistvo, da bi v slučaju, če do krize ne bi prišlo, članstvo OUZD-a napredovalo letno za ca 6.000 delavcev, v dveh letih torej za 12.000 delavcev, potem moramo gorn:e številke še neprimerno povečati. Z naraščanjem števila zavarovancev je napredovala namreč tudi povprečna zavarovana mezda letno za ca 5%.
Statistika OUZD-a v Ljubljani je torej brez. dvoma najbolj objektivno in najbolj precizno ugotovila veličino gospodarske krize. Čutimo, da je že vsepovsod v našem gospodarskem živlienju nastopila takozvana faza »zastoja« mesto faze »p r ogresivneega padanja«, katerega imenujemo v konjunkturnem valovanju gospodarstva »kriz o«.
Cene še nararrajo
Indeks cen v decembra.
Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v veletrgovini za mesec december 1923. Iz podatkov posnemamo, da je v posameznih skupinah znašal indeks (|kx1-laga so cene v letu 1926. kot 100):
doc. nov. dec. 1981 1932 1932 rastlinski proizvodi 70.6 59.7 61.6 živalrilci proizvodi	58.6 60.2 57.3
mineralni proizvodi 73.4 76.8 76.8 industrijski proizvodi 68.5 67.6 68.1 skupni indeks	67.2 «4.7 «4.8
izvozni proizvodi	66.6 56.9 57.9
uvozni proizvodi	65.1 73.1 73.7
Iz tega bi se dalo sklepati, da se je dviganje cen ustavilo, kar pa je le doloma slučaj. Pri industrijskih in uvoanih proizvodih vidimo šo nadalje tendenco k naraščanju, dočim so domači proizvodi ostali v cenah neizpremenjeni, deloma so celo padli.
I*ri rastlinskih proizvodih so narasle cene slivam, marmeladi, [ženici in konoplji, padle pa so cene koruze in fižola. Nadalje so padle najbolj cene živine in proizvodov, tako n. pr. cene prašičev, masti, slanine, volov, govej;h in ovčjih kož. Edino cene ovc, in zaklane živine so narasle. Med industrijskimi proizvodi so višje cene moke, pločevine in bombažnemu predivu, padle pa so cene železa in otrobov.
Borza
Ljubljana. 10. januarja.
Denar
V današnjem deviznem prometu so narasli tečaji Amsterdama, Londona in Trsta, popustili so teč. ji Berlina, Bruslja in Pariza. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Newyorka in Prage.
l-	•'. v i	: *'V '• ' 1 " ••» • .v	• ■• * * • '. v f«^ v*-• ."--v- 'Vl> ]■ ,>vvv',	'J-	*
Sinoči je umrl naš zaslužni podpredsednik in odbornik drugih naših organizacij, gospod
Janko Nep. Jeglič
šolski ravnatelj v pokoju in hišni posestnik
Pogreb bo v četrtek 12. januarja ob pol 16 iz njegovega doma Ilirska ulica št. 27 na pokopališče k Sv. Križu.
Neumornemu našemu članu ohranimo časten spomin! Ljubljana, dne 10. januarja 1933.
PRVO DRUŠTVO HIŠNIH POSESTNIKOV V LJUBLJANI.
Na zagre69ki bonri Je tečaj šiling nadalje na- 1 nwtel na 9.20—9.30 brez zaključkov. Tudi groki boni ao narasli na 33 -35, zaključenih pa je bilo 00.000 drahem po 34— »4.
Ljubljana. Amsterdam 2914.28—2826.66, Berlin 1305.14 — 1375.94, Bruselj 797.18 — 801.12, Curih 1108.35-1113.85, London 192.53—194.18, Ne\vvork ček 5734.64—5702.90, Pariz 2^4.60 -226.80, Praga 170.45-171.9t. Trst 294.35—296.75.
Promet na zagrebški borei je znašal brez kompenzacij 51.573 Din.
Curih. Pariz 20.275, London 17.39. Ne\vyork 519.25, Bruselj 71.925, Milan 26 61. Madrid 42.425, Amsterdam 208.80, Berlin 123.375, Dunaj 01.20, Stockholm 94.70, Oslo 89.70. Kopenhagen 90.25, Sofija 3.76, Praga 15.99, Varšava 58.20, Atene 2.75, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.0MS.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca za državne papirje nekoliko slabejša in so tečaji deloma bili nižji kot včeraj. Promet je bil manjši kot včeraj in je znašal na zagrebški borai: voina škoda 400 kom., begi. obveznice 50.000 in 7% Blerovo posojilo 5000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 30 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 44-40, vojna škoda 226 den., 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler. pos. 37—33, Narodna banka 3.500 bi. Trboveljska 175 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 44 —48, vojna škoda 228—230 (226-280), 12. 20:1—207 (205), 3. 198-205. 6% begi. obv. 33-33.50, 8% Bler. po«. 39-42.50, 7% Bler. pos. 37- 98.50 (37.39). — Indu-
strijske delnice: Narodna banka 9500 dem., Priv.
agr. banka 216—225, Nar. šum. 20—30, Guttonann 50 den., Drava 250 den., išečerana Osjek 176 bi., Osj. Ijev. 250 den., lmpex 50 den., Isis 30 bi., Ha-gueea 200 bl„ Trboveljska 165 - 180 (170).
Belgrad. Priv. agrarna banka 218—222 (220), asrrarji zaklj. 27, vojna škoda 220—224 (225), 2. 203—305 (3i*5, 203). 6% begi. obv.	33.7J
(33, 32), 7% pos. DHB 42 den.
Dunaj, Don. sav. jadr. 64.20, Alpine 11.60, Tnbo. veljska 20.25.
Žitni trg
Položaj je na žitnem trgu za pčenioo in ti.,ko še nadalje zelo čvrst, vendar so cene ostale n »iz-premenjene.
Chieago. P&enica: marec 47.75, maj 47.25, ju i j 4,8. — Koruza: marec 27, maj 28.5. — Oves: in.; c 17.50.
Winnipeg. l^euiica januar 46.25, maj 47, julij 48.25.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poroč. tvrdke Eduard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih jo bilo 8901 prašičev in sicer 4080 pršutarjev in 4311 š^harjev. iz Jugoslavije 116 pršutarjev in 2589 špeharjev. Na kontumačnem trgu pa je bilo 475 pr^utarjev in 2353 špeharjev. Cene: »peharji najboljši 1.47—1.50, I. 1.40—1.45, II. 1.37—1.39, kmetski 1.25—J.40, najboljši 1.45—1.47, pršutarji 1.35—1.00, najboljši 1.75 —180. Tendenca: špebarji so ge podražili za 5—7 grošev, pršmtarji pa za 5—6 grošev.
Vzajemna zavarovalnica v LjuMtanl
sporoča žalostno vest, da je dne 9. 1. m. umrl mnogoletni član njenega nadzorstvenega sveta, gospod
frake NJegltč
šolski ravnatelj v p., bivši občinski odbornik mesta Ljubljana, mnogoletni blagajnik Županske zveze za Drav. banovino
Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 12. januarja ob pol 4. uri popoldne iz doma Ilirska ulica 27.
Ohranimo mu časten spomin!
Ravnateljstvo in nadzorstvo Vzajemne zavarovalnice
v Ljubljani.
fr
ss
~ čo ^ o M 2 ja Zj J
g
i. .c o, a;
> r- S »
N m ,5 , c
č H co fc* - « . -E —
.£, S "5 .
► »S« feo
— Ss ^ r « .g
ia» 'o
s
3 1 a t =
61 a - - h
= -;
-»a „
— -t a > ji •5 t N . t
= m > g c n n l n » - 1
* a "
M ^s I	fft
is ^
m Q
o '
Srf" E -j
W M
-t. jfi -H;
5 "C • ■s Ž =3
O ^ » 2>«S rf ^ = a a % i ^s 2 ^
^ B 5
??a g«
P. C. Wren:
Lepi Mihael 8
>Ali ste vse temeljito preiskali, gospod major?< me je vprašal z očitajočo vljudnostjo.
>Toda, dragi seržant, ali je treba iskati v tako majhnem prostoru po zdravem in veselem vojaku, ki ga človek odpošlje, da bi odprl vrata? Moj Bog, saj inta vendar jezik za zobmi in noge! Mar bi ne bil javil, ako bi bil kje tu?«
>Morda so ga umorili,< je menil seržant.
>Kdo neki ga je — hrošči ali kuščarji?? sem ga zasmehoval.
Skomignil je z rameni in z zgovorno kretnjo je pokazal na podčastnika.
»Tega niso umorili hrošči in ktiščarji!<
»Seveda ne,< sem odvrnil. »No, bomo stvar že dognali. Najprej pogledam, kaj je na papirju napisano.« Razklenil sem otrople prste in vzel list, pri katerem je bil umazan in zmečkan ovitek. Naslov je slovel nekako tako:
>Načelniku redarstva v Scotland Yardu in vsem, ki se jih tiče.< In na papirju je bilo napisano: »Priznanje. Važno. Nujno. Prosim za o b j a v o 1
Da preprečim, da morda ne bi obdoliili nedolžnega človeka, s tem odkrito priznavam, da sem bil jaz, edino le jaz tisti, ki je ukradel veliki safir ,Blue Water'.<
Ta hip je poskočil de Beaujolaisev sopotnik George Lawrence, ki je bil dotlej poslušal precej brezbrižno, in vzkliknil:
»Kaj Kaj mi pripovedujete, de Beaujolais?«
»Aha, dragi George,< se je porogljivo smehljal Francoz, »sedaj ne zehate več! In kje je ostala vaša sloveča angleška hladnokrvno6t?<
George Lawrenoe je strmel neverno in odprtih ust v svojega prijatelja.
»Saj to je vendar znameniti dragulj lady Brandonove! Kaj za zlodja,< je jecljal Lawrence, ko se je zopet težko sesedel. »Kakšne bajke mi pripovedujete? Mar se vam blede?«
»Povedal sem le. kar je bilo napisanega na papirju. Pokazal vam ga bom tudi, ko bomo na krovu ladjo. Imam ga shranjenega med svojimi listinami,« je odvrnil major de Beaujolais.
»Ljubi Bog, človek! Lady Brandon ... Ali hočete reči, da je ,Blue \Vater' ukraden, in da je tat ušel ali kako drugače prišel v tujsko legijo?« je vprašal Lawrence.
»Pripovedujem vam le svoj mali) {oživljaj, ki vas je doslej tako dolgočasil,« jo odgovoril major.
Ponovno je George La\vrence skočil kvišku. Njegov prijatelj še nikdar ni videl tega sicer tako redkobesednega in hladnega moža tako razburjenega.
»Ne razumem vas, ne razumem te reči. Safir lady Brandonove! ,Blue VVater' naše ladv Brandon, ki smo ga sineli včasili občudovati? Ukraden!... In vi ste ga našli?^
»Jaz nisem ničesar našel, prijatelj, razen zmečkanega in s krvjo oškropljenega lističa papirja v mrtvečevi roki.«
»In ime lady Brandonove je bilo na njem? To je nemogoče... Sredi Sahare — in vi ste ga našli — in njeno ime na njem!... Clovok bi zblaznel!« je viknil.
»Da, dragi George, sedaj boste nekolik/) razumeli, kaj sem občutil, ko sem čital tisti s krvjo umazan list. Vendar pa najbrže jaz nisem bil tako presenečen, kakor ste vi sedaj. Kajti mislim, da takrat ni bilo ničesar več, kar bi me bilo moglo še presenetiti.«
I nnrronnn 10 rrnTVot cnHol »f^nrr«f<lI♦ rt v\f<on'm nl.n
LrtiiTiCiitC J....j.^V uvUUia "UjMOBtlU . piv/ftllli, UlM>
doslej nisem dovolj pozorno poslušal,« je prosil. ^Povejte mi vse, potem bova vse natančno presodila... lady Bran-
don!... ,Blue Water' ukraden! Neverjetno!«
»Ni potrebno, da se opravičujete, dragi prijatelj,« se je smehljal major. »Ako vas je puščala moja zgodba doslej ravnodušnega in vas včasih nekoliko dolgočasila, je to bila zame tem večja vzpodbuda, da sem kolikor mogoče dolgo zakrival to, kar je za vas najbolj zanimivo. Hotel sem se naslajati na vašem obrazu, ko začtijete ime vaše — se pravi najine — prijateljice v zvezi s temi nenavadnimi dogodki«
»Vi ste pretkan in prekleto potrpežljiv možakar,« je rekel začudeni Lawrenoe. »Vsa čast vam, gospod! Vi znate vse lepo pripovedovati v vrstnem redu, kakor se je dogajalo, in ničesar prerano ne izdaste. Moram priznati, i'a vam je precej podobno, da omenjale ,Blue Water' šn'ie, kadar to zahtevajo dogodki.«
»Da, da!« se je hehetal de Beaujolais, »tu strmi hladnokrvni Britanec, kako se more obvladovati nepotrpe;',ljivi in živahni Francoz! Toda sledi še nekaj boljšega, kmalu boste imeli povod za novo presenečenje.«
»Povejte mi, prosim vas, takoj, dragi prijatelj!... Ali se še vedno plete okrog lady Brandonove?<- je poizvedoval Lawrenoe, ki ga je stvar žSvo zanimala.
»Posredno, dragi Georgo. Kajti papir je bil podpisan — uganite po kom?« je vprašal Francoz, ko se je sklonil naprej, položil roko na koleno prijatelju ter mu zrl napol miže v oči. In ko ni dobil odgovora, je dejal počasi in preudarno: 3Po Mihaelu Gesteu.«
Ijavvrence je neverno gledal prijatelja.
»Po Mihaelu Gesteu! Nečaku lady Brandonove! Vendar ne boste trdili, da je Mihael Geste ukradel safir in ušel k tujski legiji? ,Beau' Geste! Nemogoče!« je dejal
on n nt-lnn 11 nnnnS 111 3C iiu.uviiu 11U6UJ.
»Nočem reči nič drugega, prijatelj, nego to, da je bil na papirju podpis ,Mihael Geste'.«
Dovršena ženska lepota
se ue more doseči v 3 dneh, ampak samo z rednim negovanjem kože, las, ust in zob. V to svrho je potrebno, da se negujemo
sistematično stalno z enim in istim medicinsko zanesljivim sredstvom, ker z večno menjavo sredstev se lahko dra<ijo kožni organi. Zato dobro store tisti, ki ostanejo pri medicinsko zanesljivih Fellerjevih Elsa proizvodih: Fellerjeva kavkaška Elsa-pomada za zaščito obraza in kože, Fellerjeva močna !• Isa-pomada za rasi las (2 lončka ene pomade ali po 1 lonček obeh pomad
franko 40'— Din), Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (7 vrst*' lilijino mlečno, krein-milo, glicerin >vo, rumenjakovo, boraksovo, katrunovu ter za britje i, 5 komadov raznih Elsa-mil Iranko 52— Din, Elsa-Shampoon, Elsadont-krema itd. Pošilja p« pošti lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134, (Savska banovina).
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženltovanjskl oglasi Din 2 —. Na|manjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Službe iičejo
Služkinja
t večletnimi spričevali, pridna in poštena, vešča
stanovanja
ODDAJO: Lepo stanovanje
dobre meščanske kuhe in parketirano, soba in ku-drugih del, išče mesto k hinja, takoj oddam. - Ob mirni družini takoj ali 15. j Ljubljanici 25, Kodeljevo.
Ponudbe pod »Pridna« št. j ——-;—
387 na upravo.	(a) Krasno stanovanje
Kuharica
samostojna, srednjih let,
Pohištvo!
Kdor s želi nabaviti pohištvo moderno in solidno izdelano ter po nizkih cenah, dobi pri Andlovic, zaloga pohištva, Komen-skega ul. 34.	(S)
parketirano, dvosobno, 2 shrambi in vse pritikline,
pri Sv. Križu blizu Kuno-__
z večletnimi spričevali, varja št. 71, poceni od-I pai kupca ti s kniiiieo'da vajena vsega gospodinj- dam takoj ali 1. febr. (č)
Droben oglas v •Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne x gotovim denarjem
Črne suknje
najboljši nakup, - Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	(lj
Volna, svila, bombaž
stalno * bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul b Stari trg.
Orehova jedrca
domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1)
stva, želi službe k majhni rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod »Zanesljiva« it. 339, na upr. »Slov.« (a)
Hlapčič-ccrkvenik
z dobrim spričevalom, gre služit v župnišče za 100 Din mesečno. Naslov v upr. »Slov.« št. 337. (a)
Prikrojevalka
za damsko konfekcijo, ki je že v tej stroki verzi-rana, se išče za takoj. -Začetnice izključene. Ponudbe na tvrdko F. 1. Goričar — Ljubljana — Sv. Petra cesta 29. (b)
Knjigovodja
mlajša moč, zmožen nemščine in srbohrvaščine, j se sprejme za Ljubljano. Lastnoročno pisane ponudbe pod Samostojna moč« št. 356 na upravo »Slovenca .	(b)
Služkinjo
tisto in pošteno, za vsa EL4na dela, ki zna dobro kuhali, staro 28—35 let, Kprejmem k 3 članski družini v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 357.	(bj
Dobra kuharica
gospodinja k dvema osebama se išče v malo mesto na Gorenjskem. Plača 500—600 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 381.	(b)
Služkinja
pridna, poštena in čedna, za vsa gospodnjska dela, ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme 15. t. m. Sp. Šiška, Cernetova 28. __(b)
Trgovski sotrudnik
manuiakturne in galanterijske stroke, pošten, dober prodajalec, mlajša moč, zmožen slovenščine in nemščine, dobi takoj stalno nameščenje v mestu na deželi. Samo pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Izurjen« št. 351.	(b)
Stanovanje
solnčno, dvosobno in trisobno, s kopalnico se odda v Riharjevi ulici št. 1, Mirje.	(č)
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s)
Snažno sobico
oddam gospodični. Res-ljeva 26, I. nadstr. (s)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam slalni osebi v mestu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 386. (s)
Lepo opremlj. sobo
oddam solidnemu gospodu. Jegličeva cesta 9. (s)
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom, elektriko, blizu »Evrope« oddam. - Naslov v upravi -Slovenca« pod 358. (s)
IŠČEJO: Dvoriščno skladišče
z malo kletjo v bližini glavnega kolodvora iščemo. Ponudbe pod »Mirna obrt« na upr. »Slov.« št.
303.	(n)
Dve stavbni parceli
ob Dunajski cesti pri Stadionu, Ljubljana prodam. Pojasnila da T. Jerko, Črnuče, p. Jezica. (p)
Hišo
ali stavbno parcelo kupim v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Lastni dom« št. 269.	(p)
Brivci!
Najfinejši brilantin nudi po zelo nizkih cenah dro-gerija Hafner, Sp. Šiška, (hiša Mahkota).	(1)
Odpadke od žage
dobro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ul. 4, Ljubljana.
Dnevno sveže praženo kavo dobite pri
KARL LOIBNER
CELLJE Kralja Petra cesta 17
Obrt
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCO-LIJA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
K. & M. ZORMAN
I lubliana Start tre št 32
sosteline mrc2f
s peresi, podložene in na vadne elastične izdelui> najceneje od 65 Din na prej po velikosti
Jieoiz AndlovK
Komenskega ul. 34 in Mestni trg 9
poleg Skatiernuta i Sprejemajo se popravila Dostava brezplačna.
0. & 6. Skabem
£ j ubijati a
Uvoz in prodaja angleškega in čeSlcega sukna, volnenega blaga in svile
limfno	Važno
V račun jemljemo (do prekHca) tudi
hranilne knjiiice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov!
I & 6. Skaberne - Ljubljana
Telefon 2059
K
Premog suha drva
Lanene rrooine
ln droga krmila nodi naiceoet Veletrgovina tita io moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
RmIisti cmm 84.
Pogačnik, Bohoričeva ulica t
Čitajte in širite »Slovenca«!

Šoferska šola E. Čeh
(bivša CaineriiiKuva šoferska šola)
Liubl;aiia, Dunaiska c. 3b Sola za poklicno, šoferje in »materjo. Prospekti in pojasnila zastonj iu Iranko.
Človekoljuben nasvet
nudimo podpisani brezplačno vsem članom bivše »Vzajemne samopomoči« v Ljubljani, le za kratek čas. Vsi prizadeti, ki že posedujejo police, bodisi iz oddelka za posmrtnine ali za doto, naj se pismeno ali pa osebno obrnejo na sledeče: Gregorec Jakob, Ptuj, Vošnjakova ul. št. 4; Joško Samsa, Dol. Retje, p. Vel. Lašče; Stane Tomažič, Kranj; Alojzij Leskovšek, Celje, Raz-lagova 5; Leon Sitar, Ljubljana, Baragova 9 ter Ivan Wiengerl, organist, Sv. Marjeta pri Moškanj-cih.
Več parcel
imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. J. Oražem, Moste, Predovi-čeva ul. 5.	(p)
Podjetje
malo industrijsko, dobro urejeno z stroji, ki bi bilo pod dobrim vodstvom donosno, prodam. Potreben kapital 250.000 Din. Interesente prosim, da javijo svoj naslov upr. »Slov.« pod »Podjetje« št. 355. (p)
Hišo z vrtom
v okolci Ljubljane ceno prodam. Naslov v upravi »Slpv.« pod št. 353. (p)
IEHE0I
Dva harmonija
z močnimi glasovi poceni proda in vzame stare harmonije v račun. Anton Dernič, izdel. orgel, Radovljica.	(g)
OGLAS!
V smislu naročila Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 12. dec. 1932, oprav. št. AV 638/32/11 se pod roko, a ne pod cenilno vrednostjo (228.847 Din 50 par) PRODA POSESTVO vlož. štev. 17 kat. obč. Grajska vrata (hiša štev. 65 na Meljski cesti v Mariboru, gospodarska poslopja in vrt) s trgovino in še ostalimi premičninami, last pokojne gospe Klausch Marije roj. Terglec. — Nadaljnja pojasnila, posebej glede kupnih pogojev, daje podpisani, ki sprejema ponudbe do 25. januarja ti., z 10% varščino na ponudeno kupnino.
Maribor, dne 10. januarja 1933.
Dr. IVO ŠORLI, javni notar, Maribor, Aleksandrova cesta 14.
Oblastveno dovoljena
razprodaja
vse vrste mannfaktnrnega blaga izpod nabavne cene pri
Oblačilnici „Ilirija"
Mestni trg 17/1, Ljubljana
Vložne knjižice
kupite ali prodaste na|-bolie pri Komanditni družbi M Jankole. L|ubl|a-ua. Selenburgova ul. 6/11. Teleton 30-52.	|dl
4—5000 Din
iščem takoj na 8 mesecev. Razen pravice intabula-cije, plačam obresti v vsa-Ki zahtevani višini. Cenj. jonudbe pod »Hišni po sestnik in uradnik« štev. 347 na upr. »Slov.« (d)
(itajte in širite »Slovenca«!

Smučarji!
Snega pršiča, trda podlaga 35 cm, temperatura 16 C. Smuka idealna. Na razpolago hrana, kurjene sobe. Cene nizke. Restavracija Mrzli Studenec, (r)
Olupljena lesovina
ali star stavbeni les, toda zdrav, se išče za nakup. Kupim tudi rabljeno toda dobro ohranjeno strojno stiskalnico za seno. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN ■ Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, brat, dedek in stric, gospod
IVAN MIKI,
poštni rač. revident v pokoju, rezervni stotnik, občinski odbornik, posestnik itd.
dne 9. januarja po kratkem in mučnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 65. letu nenadoma umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 12. januarja ob 9 dopoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče, kjer ga položimo k večnemu počitku.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev!
Sv. Marjeta pri Moškanjcih, dne 10. januarja 1933.
MARTA, hčerka; ing. BRANKO JOKANOVIČ, zet; SLAVKO, vnukec; FRANJO, ALOJZ, brata; ROZA, AGNEZA, svakinji; nečaki, nečakinje ter vse ostalo sorodstvo.
Prostovoljna javna dražba.
V nedeljo 22. januarja 1033 ob dveh popoldm se bo na prostovoljni javni dražbi, na licu mesta v Ponikvah št. 41 pri Velikih taščah, prodalo posestvo dedičev umrle Tereeije Koenecke. Posestvo obstoji iz enonadstropne hiše, katera meri na dolžino 32 in, na širino pa 10 m. V hiši je 13 velikih in dobro ohranjenih sob, tri kuhinje in razne druge shrambe. Poleg hiše je zemljišče, ki meri tri johe in leži vse v ravnini. Na tem zemljišču se nahaja lep smrekov park, ki je zasajen v ravnih vrstah. Hiša in zemljišče je v mirnem kraju, tik ob tekoči vodi, in ima zelo primerno lego za letovišče, bolnišnico ali kako večje industrijsko podjetje.
Posestvo je 200 m od državne ceste in samo 2 km oddaljeno od železniške postaje Dobrepolje, ali 45 minut od Velikih Lašč.
Kupci, ki se zanimajo za nakup lega posestva, se obveščajo, da se pri nakupu plača eno polovico kupne cene, za ostalo polovico se sprejmejo hranilne knjižice.
Dražbeni l>ogoji se bodo isvedeli prod piričot-kom dražbe.
Kupec, ki si želi posestvo ogledati pred dražba naj se oglasi pri Ivanu Lenarčiču, krojaču v Ponikvah št. 16. pošla Videm-Dobrepolje. Izstopiva železniška postaja: Dobrepolje ali Velike Lašče. Tam se dobijo tudi vsa pojasnila.
Zahvala
Vsem, ki so nama v bolesti polnih dneh, ko sva izgubila najino ljubljeno sestro
Heleno
stali ob strani ter nama na katerikoli način izrazili svoje sožalje, se tem potom najtopleje zahvaljujeva. — Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so ji poklonili prekrasnega cvetja, zlasti pa še onim, ki so prihiteli od blizu in daleč ter jo v tako častnem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 10. januarja 1933.
ROZA in LUDOVIK FIRKOVIČ,
žalujoča sestra in brat.


I
Pohištvo
I
Mizarstvo
Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni.
_(S)
Za 5000 Din
novo masivno politirano spalnico, 11 komadov — proda Joža Vižin, mizarstvo, Škofja Loka, kolodvor.	(š)
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje
ARBEITER Maribor, Dravska c, št. 15
^EBSSEEHl
Če avto svoi stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mnogo prižene Slovenčev najmanjš' inserat
Seitz filter
se ugodno proda. Dopise na upr. »Siov.« pod zn. »Filter« št. 304.	(1)
Prvovrstno
rženo moko
kupite najceneje le pri
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin — Domžale.
Mestni pogrebni zevod v Ljubljani
Vsemogočni je poklical k Sebi v ponedeljek zvečer ob 9 našega predobrega soproga, očeta, dedka, brata, strica, tasta, zeta in svaka, gospoda
Janka Nep. Je
šolskega ravnatelja v pokoju, dolgoletnega občinskega svetnika in meščana ljubljanskega
v težki bolezni vsak dan krepčanega s Kruhom močnih.
K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 12. januarja ob pol 4 popoldne iz njegovega doma Ilirska ulica 27.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 13. jan. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Vsem, ki ste ga poznali, spoštovali in ljubili, ga priporočamo v molitev. V Ljubljani, dne 10. januarja 1933.
MINKA roj. MAL, soproga. MARIJA, CIRIL, JANKO, MILKO, STANKO, MIRKO in FRANCI, otroci.
NE2IKA PAPLER, sestra.
'ia »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel če»
Izdajatelj: lvun Rukovoo
llreduik: Frane Kromžar.
■ - l-
\