SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-SlSKA
Skupina deiegatov
Ljubljana, 24.4.1985
INFORMACIJA 
o uresničevanju sklepov, stališč 
in priporočil, sprejetih na sejah 
zborov skupščine v letu 1984
Spremljanje uresničevanja sprejetih sklepov je trajna na-loga zborov občinske skupščine. Namen je ugotoviti in oceniti, ali in kako pristojni dejavniki uresničujejo zadol-žitve in politiko delegatske skupščine, ki jo sprejme ob obravnavi posameznih aktualnih vprašanj s področja go-spodarstva, družbenih dejavnosti, uresničevanje politične-ga sistema in drugih področij. Le z doslednim, pravočasnim in po vsebini ustreznim uresničevanjem sprejetih skepov v praksi je mogoče zagotoviti učinkovito delovanje dele-gatske skupščine. V ta namen pa je potrebno ustrezno povratno informiranje v časovnih obdobjih, ki so dolga, da posameznim pristojnim in odgovornim nosilcem omo-gočijo sprožitev ustreznih aktivnosti in tudi že oceno učin-kov podvzetih ukrepov.
Ihformacija vsebuje uresničevanje sklepov zborov za leto 1984. Pripravljena je na podlagi pisnih odgovorov posa-meznih nosilcev izvrševanja sprejetih sklepov. Zaradi ra-cionalnosti niso navedene vse ugotovitve in stališča iz skle-pov, temveč le konkretne naloge, katerih uresničevanje je mogoče spremljati. Tudi niso posebej obdelana delegatska in bi jim bilo potrebno glede na vsebino vprašanj, ki se poskušajo reševati s tem institutom, nameniti posebno obdelavo. Vsi sprejeti sklepi pa so bili tudi ustrezno objav-Ijeni v delegatski prilogi Javne tribune oziroma v zapisni-kih zborov občinske skup^čine ter so na ta način delega-tom v celoti dostopni.
Skupina delegatov, ki so jo imenovali zbori skupščine za pripravo informacije, ugotavlja, da nosilci nalog v pre-majhni meri sledijo sklepom skupščine in so nekateri spro-žili ustrezne aktivnosti šele takrat, ko so bili pozvani, naj poročajo o realizaciji sklepov. Skupina nadalje ugotavlja, da so odgovori o realizaciji sklepov pogosto preohlapni, premalo konkretni in iz njih ni mogoče razbrati, v kolikšni meri je sklep oz. delovna zadolžitev uresničena.
O stanju in razvojnih usmeritvah kulture v Šiški je skup-ščina razpravljala na sejah zborov 30. januarja 1984. V sklepih je zadolžila izvršni svet in komite za družbene dejavnosti, da pripravita predlog rešitev v gradivu nakaza-nih odprtih problemov in določita konkretne nosilce in roke, zadolžila OK SZD, da organizira akcijo darovanja knjig za potrebe knjižnice šiška ter zavzela stališča, da jo potrebno problem ureditve delovanja Vodnikove domači-jo in gradu v Goričanah reševati v okviru mesta Ljubljane.
Konstituiran je bil odbor za ogled obstoječih kulturnih objektov, ki je pripravil informacijo glede prioritete obnov objektov, ki jih bo potrebno postopoma sanirati v letu 1985 in v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Akcija darovanja knjig se ne izvaja; kot razlog je nave-deno dejstvo, da centralna knjižnica nima primernega pro-stora za uskladiščenje knjig. Proučuje pa se možnost, da bi v okviru navedene akcije povečali fond knjig v podruž-ničnih enotah.
V zvezi z ureditvijo in delovanjem Vodnikove domačije so bile v letu 1984 aktivnosti usmerjene v zagotovitev manjka-jočih finančnih sredstev. Poravnane so bile obveznosti vzve-zi s tekočim vzdrževanjem, izdelan pa je bil tudi program nadaljnjega delovanja Vodnikove domačije, ki je delno vključen v občinsko in mestno kulturno skupnost. V pro-gram Ljubljanske kulturne skupnosti so vključena tudi obnovitvena dela gradu v Goričanah, ki se bodo morala glede na razpoložljiva finančna sredstva izvajati v več fazah.
(Iz odgovora ni mogoče sklepati, da ie ustrezno razre-šen tudi status Vodnikove domačije, kar je pogoj za nor-malno ureditev in delovanje objekta.)
Ob obravnavi informacije o družbenoekonomskem sta-nju v DO Gorenje-Tiki je zbor združenega dela dne 27. fe-bruarja 1984 v sklepih med drugim zadolžil delovno orga-
nizacijo Gorenje-Tiki, da do 30.3.1984 predloži sanacijski program, da v primeru, da ne uspe zagotoviti pogojev za novo proizvodnjo, pripravi program za zaposlitev delavcev oziroma prerazporeditev ter zadolži delovno organizacijo, da takoj pristopi k razreševanju perečih kadrovskih pro-blemov.
Delovna organizacija Gorenje-Tiki v odgovoru navaja, da so realizirane vse naloge, razen izdelava sanacijskega pro-grama za pripravo katerega pa so aktivnosti v teku, delo-ma po projektu »Obnova Gorenja«, deloma pa z nalogo SOZD o programskih usmeritvah. Poleg tega pa bo po mnenju delovne organizacije potrebno zagotoviti, da bo DO vnešena v celotno sanacijo velenjskega dela SOZD, ker sama ne bo sposobna realizirati nalog, ki jih bo pri-nesel projekt »Obnova Gorenja« in programska usmeritev, katera bo morala vsebovati tudi delno prestrukturiranje proizvodnje in s tem tudi večje investicije. Leto 1984 je delovna organizacija končala brez izgube.
Poročilo o delu izvršnega sveta in poročilo o delu uprav-nih organov in strokovne službe skupščine občine Ljublja-na-Šiška za leto 1983 ter poročilo o izvajanju akcijskega programa za odpravo problemov in pomanjklivosti v orga-niziranju in delovanju upravnih organov in strokovne službe je skupščina občine obravnavala na sejah zborov dne 8. oz. 15. maja 1984. Delegati so zahtevali, da je potrebno kljub limitirani splošni porabi v mejah dohodka, s katerim razpolagajo posamezni upravni organi, že v letu 1984 ure-sničiti nagrajevanje po delu ter pri tem še zlasti zagoto-viti ustrezno nagrajevanje kreativnih delavcev. Izvršni svet naj v mejah razpoložljivih možnosti poskrbi za razrešitev prostorske problematike organov ter skupne strokovne službe.
Ugotoviti je potrebno, da naloge še niso realizirane. De-lovne skupnosti še niso sprejele ustreznih samoupravnih aktov, ker v dveh upravnih organih in skupni strokovni službi še niso sprejeti pravilniki o sistemizaciji del in na-log in ker še ni sprejet panožni sporazum o skupnih osno-vah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih UO in pra-vosodnih organov v SR Sloveniji. Samoupravni akti delov-nih skupnosti so izdelani na podlagi določil osnutka samo-upravnega sporazuma in bodo takoj po sprejetju spora-zuma posredovani v obravnavo in sprejem delavcem de-lovnih skupnosti upravnih organov in skupne strokovne službe.
Razrešitev prostorske problematike je pričakovati v letu 1985.
O stanovanjskem gospodarstvu je skupščina razpravljala v mesecu februarju 1984 in maju 1984, ko je sprejela skle-pe, ki jih je predložila medzborovska komisija, ob tem pa zadolžila izvršni svet, da skupaj z nosilci nalog opre-deli roke in jo o tem obvesti. Ugotoviti je potrebno, da skupščina o rokih za izvedbo posameznih nalog ni bila obveščena.
V sklepih in stališčih, ki jih je skupščina sprejela na predlog medzborovske komisije, je zadolžila stanovanjsko skupnost, da v sodelovanju s komitejem za urejanje pro-stora podrobno analizira vzroke prepočasnega izvajanja srednjeročnega plana na področju prenove, odprave sta-novanj VI. in VII. kategorije, prehoda na ekonomske sta-narine in izterjave. Samoupravno stanovanjsko skupnost je zadolžila, da v okviru skupnosti socialnega varstva pre-veri uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti ter politike subvencioniranja stanarin in takoj pripravi analizo o izvajanju solidamosti III. in IV. natečaja, poročilo o raz-polaganju s stanovanjskim fondom »Splošnega ¦Ijudskega premoženja« ter poročilo o zbiranju in porabi sredstev vzajemnosti ter ga predloži skupščini v obravnavo.
Analiza o izvajanju solidarnosti ter poročilo o razpola-ganju s stanovanjskim fondom »Splošnega Ijudskega pre-moženja« skupščini še ni bilo predloženo. Glede prenove Stare Šiške, solidarnostnih stanovanj ter uvajanja ekonom-skih stanarin pa navaja samoupravna stanovanjska skup-nost v svojem odgovoru naslednje:
Stanovanjska skupnost Šiška je  leta 1982 sklenila  po-godbo z GlPOSS-inženiringom za izdelavo dokumenlacije o prenovi Stare Siške. Pripravljena je bila prva faza pro-jektne dokumentacije za prenovo kareja D-5: ;;— Medvedove 22,
— Medvedove 24 s prizidkom,
—  Lepodvorske 22 s prizidkom,
—  2ibertove 23.
Dokumentacija obsega arhitekturo, statično presojo var-nosti, posnetek obstoječega stanja ter študijo osončenja. Zahtevano zaklonišče je v projektiranju. Prvotni dogovor s SO Ljubljana-šiška o pridobitvi lokacijskega dovoljenja ¦in gradbenega dovoljenja za prenovo posameznih zgradb je bil ovržen s pogojem o sprejemu zazidalnega načrta za Staro Šiško. Tako bo možno šele po sprejetju tega za-zidalnega načrta pridobiti gradbeno dovoljenje za prenovo.
Za prenovo v kareju D-8, ki obsega:
—  Medvedovo 18,
—  Frankopansko 23,
—  2ibertovo 22 s prizidkom,
so izdelani posnetki objektov in predlog projektne naloge, ki je v obravnavi odbora za prenovo Šiške.
Vzrok zastoju s pripravo in prenovo objektov v Stari Šiški je torej v sprejemu zazidalnega načrta.
Glede solidarnostnih stanovanj pojasnjuje, da so upra-vičenci za ta stanovanja 3. in 4. natečaja z območja obči-ne stanovanja prejeli po sprejetih listah do konca zadnje-ga trimesečja 1984. V skladu je ostalo celo nekaj stano-vanj, ki jih bodo prejeli po potrditvi liste 5. nalečaja. Solidarnostni stanovanjski sklad je v obdobju od 1.1.1981 do 3Q. 6. 1984 pridobil skupno 566 stanovanj. Inventura so-lidarnostnih stanovanj za omenjeno obdobje je bila že opravljena. Dokončno poročilo o realizaciji plana izgradnje in finančnimi podatki pa bo pripravljeno do meseca marca 1985.
V zvezi z uveljavljanjem ekonomskih stanarin je potreb-no, da je imela Ljubljana ob sprejemu samoupravnega spo-razuma o prehodu na ekonomske stanarine določeno pred-nost, ker je v letih pred sprejemom tega sporazuma redno letno poviševala stanarine v dokaj enotnem odstotku (25 do 30°/c), kar bi pogojevalo možnost dosega ES leta 1985. To, kar smo dosegli, pa se je pričelo rušiti zaradi admini-strativnih posegov in določanja višine povišanja stanarin izven meril SaS o TP Ijubljanskih občin in izven vpliva ustanoviteljev stanovanjskih skupnosti. Tako je realna vred-nost stanarin pričela upadati, namesto da bi se dvigala. Iz teh razlogov so bili na skupščinah stanovanjskih skup-nosti sprejeti sklepi o podaljšanju prehoda na ES do kon-ca 1987. Zadnji dve leti pa je bil ta upad še toliko moč-nejši, tako zaradi prenizkega povišanja, kakor tudi časa povišanje stanarin. To praktično onemogoča, da bi eko-nomske stanarine dosegli do konca leta 1987. Ob tem se postavlja vprašanje vsakoletne visoke inflacije, poviša-nja cen storitev, naglega dviganja cene m2 zgrajene sta-novanjske površine in ostalih faktorjev, kot so skokovito naraščanje komunalnih storitev stanovalcem in padanje standarda občanov na sploh. Prav zaradi upadanja stan-darda občanov je bilo normalno zviševanje stanarin vsako leto nižje od predvidenega. Na ta način se nivo stanarin zvišuje počasneje kot revalorizirana vrednost stanovanj-skega sklada (npr. 1. 9. 1984: stanarina 30 %, RV 45 %). Stanarine bi v skladu s SaS o temeljih plana za obdobje 1981—1985 v Ljubljani morale znašati 2,17 % od RV, kar bi pomenilo 17% povišanje s 1.1.1985 glede na stanarino v decembru 1984. Na takšno povišanje pa ni nihče raču-nal, še zlasti ne, ker tudi ocena majske analize ni pred-videla možnosti, da bi se stanarine v letu 1985 povišale več kot za 34,9%.
Iz navedenega izhaja, da je gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami v družbeni lastnini odtujeno ekonomskim za-konitostim in da dejanskih potreb za vzdrževanje stano-vanjskega fonda ni mogoče pokrivati. Za amortizaci/o se odvaja vedno več sredstev in znaša v letu 1984 ta delež že 50,48%. Za vzdrževanje in funkcionalne stroške, kot so: zavarovanje, dimnikarske storitve, deratizacija, civilna za-ščita, storitve za SDK in drugo ter upravljanje, pa ostaja 49,52 % sredstev. Če od tega odštejemo še funkcionalne stroške hiše in stroške upravljanja, ostane za vzdrževanje le 21,8% od ugotovljenih potreb za vzdrževanje v letu 1984. V tem letu bi bilo namreč potrebnih 808 mio din, medtem ko je bilo na razpolago le 192miodin. Zadnja leta uporab-niki nimajo vpliva na oblikovanje stanarin, kajti če bi jih imeli, bi se stanarine postopno zviševale v ustreznejših odstotkih in bi z njimi dosegli, če že ne ES, vsaj nujno stroškovno stanarino, to je stanarino, ki bi pokrivala vsaj najpotrebnejša sredstva vzdrževanja, stroške upravljanja in funkcionalne stroške.
Po zakonu bi morala amortizacija že v letu 1985 znašati 1 % RV stanovanja, to pa pomeni, da bi od sedanje viši-ne stanarin ostalo komaj kaj za pokrivanje ostalih potreb, razen tistih, za katere se troši amortizacija. Zato je tudi v predlogu sprememb in dopolnitev zakona o stanovanj-skem gospodarstvu predlagano, da se leto prehoda na 1 °/o amortizacijo prenese v poznejša leta. Glede na vse si je težko zamisliti, da bi bilo možno do leta 1987 doseči raven predvid^ne ekonomske stanarine, ne da bi stopnja inflacije pričela občutpo upadati. Menimo, da bi bili zado-voljni, če *bi dosegli v tem času ustrezno stroškovno sta-narino.
Skupščina je zadolžila IS, da takoj imenuje predsednika štaba za odpravo barakarskih naselij ter v sodelovanju z drugimi dejavniki podvzame ustrezne ukrepe za odstra-njevanje barak in stanovanj VI. in VII. kategorije.
Predsednik štaba za odpravo barakarskih naselij je bil imenovan, drugih informacij v zvezi z realtzacijo sklepa pa nismo prejeli.
Samoupravna stanovanjska skupnost je bila zadolžena, da prouči možnost evidentiranja nezasedenih stanovanj in sprejern ustreznih ukrepov proti takšnim pojavom na nivo-ju Ijubljanskih občin.
Stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška v povratni informaciji navaja, da teh evidenc še nima in da bi bilo potrebno s tem v zvezi sprožiti razgovore z lastniki oz. razpolagalci stano^anj.
Ugotavlja, da prazna stanovanja so in da je del teh v za-sebni lasti. Lastniška stanovanja so prazna, bodisi zaradi odsotnosti lastnikov ali zaradi predhodnih nakupov za ožje družinske člane.
Od družbenih stanovanj pa so prazna predvsem nado-mestna stanovanja komunalne skupnosti teh stanovanj, ki jih zapuste graditelji hiš ali kupci večji stanovanj ter iih pogosto ne izpraznijo iz raznih osebnih nagibov. Vendar občani in hišne samouprave v takšnih primerih dokai te-koče obveščajo samoupravno stanovanjsko skupnost o iz-praznitvi stanovanj.
Za kvalitetnejši razvoj stanovanjske izgradnje je potreb-no zagotoviti zazidljive lokaciie. Samoupravna stanovanj-ska skupnost naj poveže vse obstoječe in novoustanov-Ijene stanovanjske zadruge v okviru svojega odbora za graditev ter pripravi ustrezne kriterije in merila pri dolo-čanju prioritetnega vrstnega reda pri dodeljevanju stavb-nih zemljišč.
Tudi k temu sklepu smo prejeli povratno informacijo le od samoupravne stanovanjske skupnosti, v kateri oceniuje, da je združena gradnja v Siški dokaj razvejana in plani izgradnje ustrezno uresničevani. Ni pa povratne informaci-je o tem, ali je skupnost že sprejela ali vsaj pristopila k izdelavi kriterijev in meril za določanje prioritetnega vrstnega reda pri dodeljevanju stavbnih zemljišč.
Skupščina je zadolžila samoupravno stanovanjsko sXup-nost, da organizira ustrezno službo za posredovanie za-menjavanja stanovanj v družbeni lastnini.
S samoupravnimi skupnostmi Ijubljanskih občin in SSS Ljubljana je stanovanjsko podjetje Ljubljana že organizira-lo službo za zamenjavo stanovanj. Ta je pričela delovati decembra 1984 in ima sedež na Miklošičevi 18.
0 sanacijl stanovanjskih objektov v soseski ŠS-10 — Draveljska gmajna je skupščina razpravljala v mesecu fe-bruarju 1984 v okviru problematike stanovanjske gradnje ter sprejela sklep, da je potrebno za dokončno sanacijo Draveljske gmajne poiskati vse možne vire sredstev, od premostitvenih kreditov pri Ljubljanski banki ter pri izva-jalcih gradbenih del, uporabnikih stanovanj ter stanovanj-ski skupnosti.
Aktivnosti za izvedbo II. faze sanacije Draveljske gmaine so v teku. V postopku sprejemanja ie samoupravni spora-zum o financiranju potrebnih sanacijskih del in izboljšave slanovanj.
14. junija 1984 je skupščina kot posebno točko dnevne-ga reda obravnavala »Informacijo o sanaciji stanovanjskih objektov« v tej soseski ter zadolžila komunalno skupnost občine in sanacijsko komisijo, da ugotovita vzrok proble-ma kanalizacijskega omrežja, ki ga je v informaciji izpo-stavila sanacijska komisija.
Pristojne službe so septembra 1984 očistile in pregleda-le delovanje sekundarnega kanalizacijskega omrežja ter ugotovile, da le-ta ni vzrok kakršnih koli zastojev pri od-vajanju odplak in stanovanjskih objektov. Vzroke za teža-
ve pri odvodnjavanju je potrebno iskati na hišni (notranji) kanalizaciji, ki pa jih rešuje izvajalec skupaj s hišnimi sveti, in sicer po programu, ki ga je sprejela sanacijska komisija.
Ob sprejemu spremembe lokacijsklh pogojev za gradnjo avtoceste Naklo—Ljubljana na območju občine Ljubljana-šiška je skupščina na sejah zborov 14. junija 1984 med drugim zahtevala od republiškega komiteja za urejanje pro-stora in varstva okolja ter investitorja avtoceste, da pred odprtjem le-te odpravita vse poškodbe na lokalnih cestah, kj so bile prekomerno obremenjene v času gradnje. V ta namen je zadolžila izvršni svet skupščine občine, d.a pri-pravi najkasneje do I.julija 1984 seznam vseh poškodo-vanih cest ter ga posreduje investitorju in izvajalcema gradnje.
O izdelavi seznama ni povratne informacije. SOZD Zdru-ženo cestno podjetje Slovenije pa pojasnjuje, da je inve-stitor prenesel, izvajalec pa prevzel vso odgovornost ter se obvezal poravnati materialno škodo, ki bi nastala na javnih prometnicah zaradi transportov pri gradnji avtoce-ste. V skladu s tem so bili v vseh prizadetih krajevruh skupnostih že organizirani sestanki z izvajalci gradnje.
Ob obravnavi poročila o problematiki motenj vedenja med mladino v občini 28. junija 1984 je skupščina med dru-gim predlagala, da se pri skupnosti socialnega varstva oblikuje koordinacijski odbor za preprečevanje odklonske-ga vedenja mladih ter ga zadolžila, da na podlagi danih pripomb in predlogov iz razprave pripravi stališča in usme-ritve ter konkreten program aktivnosti pristojnih dejavnikov na tem področju.
Koordinacijski odbor je bil imenovan v mesecu novem-bru 1984, akcijski program za izvajanje potrebnih aktivno-sti v smislu sprejetega sklepa skupščine pa je še v pri-pravi.
Ob obravnavi informacije o gospodarskih gibanjih v I. polletju 1984 je skupščina na sejah zborov 27. septembra
1984  sprejela vrsto ugotovitev, stališč in sklepov.
0 realizaciji teh nalog je bila skupščina podrobneje se-znanjena s poročilom komisije za spremljanje izvajania dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v obči-ni Ljubljana-šiška na seji zborov 7. marca 1985.
Poročilo komisije za spremljanje uresničevanja družbe-nega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politi-ke v občini je skupščina obravnavala oktobra 1984.
Delegati so zahtevali, da je potrebno zaradi primerjave pri izvajanju družbenega dogovora z ostalimi Ijubljanskimi občinami čimprej izdelati enotno metodologijo za sprem-Ijanje izvajanja družbenega dogovora; da se določila druž-benega dogovora glede oblikovanja mnenj o kandidatih za imenovanje poslovodnega organa dopolnijo tako, da bodo navodila za delo razpisnih komisij sestavni del do-govora, za zagotovitev enotnega pristopa pri ocenjevanju uspešnosti poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili pa na nivoju mesta Ljubljane izdelati enolno metodologijo, ki naj bo sestavni del družbenega dogovora. Delegati so tudi menili, da je potrebno podrooje priznanj, ki jih podeljuje občinska skupščina, urediti z enim odlo-kom. Skupščina je postavila zahtevo, da je potrebno ka-drovske službe v OZD in v občini organizirati tako, da bodo v celoti sposobne izvajati svojo funkcijo.
Kadrovska služba je izdelala izhodišča za pripravo meto-dologije za spremljanje uresničevanja družbenega dogo-vora. Enotna metodologija, ki se pripravlja na nivoiu me-sta Ljubljane, pa še ni sprejeta. Prav tako še ni izdelana enotna metodologija za ocenjevanje poslovodnih organov. Nekatera vprašanja ocenjevanja se rešujejo v okviru enot-nih navodil za delo razpisnih komisij. Dopolnitev določil družbenega dogovora glede oblikovanja mnenj o kandida-tih za imenovanje poslovodnega organa bo predvidoma izvedena v letu 1985.
Celotno področje priznanj je ustrezno normativno ure-jeno, sai je skupščina občine na sejah  zborov 26. marca
1985  sprejela odlok o priznanjih, ki precizneje opredelju-je tudi kriterije ih merila za podeljevanje priznanj.
Sekretariat za občo upravo v odgovoru navaja, da je občinska kadrovska služba organizacijsko usposobljena za opravljanje vseh dogovorjenih funkcij, za ostale pa nima-mo podatkov.
Problematiko preventivnega zdravstvenega varatva je skupščina obravnavala  novembra   1984  in  priporočila,  da
tudi SlS za zdravstvo obravnava navedeno problematiko ter zadolžila komite za DD, da spremlja preventivne aktiv-nosti posarneznih subjektov in jo o svojih ugotovitvah obvešča.
Komite za DD v odgovoru navaja, da bo izvajanje pro-grama preventjvnih zdravstvenih dejavnosti spremljal po tromesečjih. TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Siška ima že izdelane programe preventivnih dejavnosti za leto 1985, ki so usklajeni na nivoju zdravstvenega doma Ljub-Ijana.
Na novembrski sefi je skupščina obravnavala tudi ure-sničevanje svobodne menjave dela v SIS družbenlh de|av-nostl. Terjala je, da vse SIS družbenih dejavnosti kritično analizirajo obstoječe stanje samoupravne organiziranosti s poudarkom na krepitvi neposrednega vpliva delavcev, uporabnikov kot tudi izvajalcev pri odločanju o vsebinskih vprašanjih s področja svobodne menjave dela do konca januarja 1985. Na podlagi takšne analize naj sprejmejo svo-ja stališča o reorganizaciji posameznih SIS v občini in mestu Ljubljana.
Odgovor nam je na ponovno zahtevo posredoval komi-te za družbene dejavnosti v obliki povzetka obravnave s sej skupščin interesnih skupnosti. Ugotoviti je potrebno, da nekatere SIS, kot so: izobraževanje, zaposlovanje in kultura niso oblikovale konkretnih predlogov, pripomb in stališč oz. se strinjajo z obstoječo organiziranostjo. Ostale interesne skupnosti pa so kritično ocenile obstoječe sta-nje in predlagale konkretne možne rešitve.
Delegati skupščine SIS otroškega varstva so menili, da delo in organiziranost interesnih skupnosti v Ljubljani ni ustrezno ter so predlagali dve možni variantni rešitvi. Po prvi naj bi na nivoju mesta Ljubljane delovala le ena skup-ščina skupnosti otroškega varstva, v katero bi vsaka obči-na preko konference delegacij delegirala ustrezno število delegatov. Kot drugo možno rešitev so predlagali ukinitev mestne skupnosti otroškega varstva in oblikovanje koor-dinacijskega telesa na mestni ravni, ki bi usklajevalo delo občinskih skupnosti otroškega varstva. V primeru, da se ohrani obstoječa organiziranost tudi v bodoče, pa so bili mnenja, da je nujno potrebno razširiti krog pristojnosti delovnih teles in s tem razbremeniti delo skupščine ter zmanjšati število njenih sej.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti predlaga, da celotno tehnično-finančno službo za potrebe občinske raz-iskovalne skupnosti prevzame strokovna služba mestne raziskovalne skupnosti. Predlaga tudi spremembo oziroma reorganizacijo interesne skupnosti, in sicer tako, da bi zbor izvajalcev sestavljale le tiste OZD, ki po zakonu iz-polnjujejo registracijske pogoje. Namesto sedanjih 43 kon-ferenc delegacij, ki delegirajo v zbor uporabnikov, pa naj se oblikuje le ena občinska konefrenca delegacij.
Skupnost socialnega varstva meni, da je potrebno okre-piti vlogo občinske skupnosti socialnega varstva, na nivoju mesta Ljubljane pa oblikovati koordinacijsko telo, ki bi ga vsako leto vodila ena od občinskih skupnosti socialnega varstva. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti podpi-ra večjo pristojnost mestne zdravstvene skupnosti oz. ra-cionalnejšo organiziranost SIS na nivoju mesta Ljubljane.
O soclalnem položaju občanov, kl prejemajo družbeno denarne pomoči in druge prejemke, je tekla razprava na decembrski seji skupščine. V sklepih je skupščina zadol-žila komite za družbene dejavnosti, naj obvesti o aktivno-stih za izboljšanje stanja na področju regresiranja prehra-ne v OŠ ter prouči možnosti za sistemske rešitve na tem področju, priporočila socialnim komisijam v KS tesnejše sodelovanje z družbenim delom in centrom za socialno de-lo ter sprejela pobudo za proučitev možnosti večkratne valorizacije socialno-varstvenih pomoči in pobudo za pro-učitev možnosti večkratne valorizacije cenzusa za oprosti-tev plačila samoprispevka III. Skupščini socialnega var-stva je predlagala, da informacijo o socialoem položaju obravnava na eni od svojih sej.
Odgovor nam je posredoval le komite za družbene de-javnosti, ki navaja, da je pobudo za sistemsko rešitev vprašanja regresiranja prehrane v osnovnih šolah posre-doval koordinaciji za spremljanje svobodne menjave dela pri IS SML.
Glede zahteve po večkratni valorizaciji socialno-varstve-nih pomoči navaja, da se le-te med letom valorizirajo z možnostmi.
Center za socjalno delo je intenziviral povezovanje cen-tra z združenim delom in s sOcialnimi kom/sijami v KS, ki bodo ponovno preverile dosfedanje prejemnike družbe-no denarnih pomoči in usmerjale aktivnostj v tekoče od-'krivanje socialno najbolj prizadetih občanov.
Glede valorizacije cenzusa za oprostitev plačila samo-prispevka III je potrebno ugotoviti, da bo skupščina mesta Ljubljane na seji 7. maja 1985 sprejemala osnutek sklepa o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III.
O tem, ali je skupščina skupnosti socialnega varstva obravnavala informacijo o socialnem položaju občanov, ni-mamo povratne informacije.
Ob obravnavi gradlva »Krajevna skupnost in združeno delo« je skupščina zadolžila krajevne skupnosti, da v sa-moupravnih sporazumih o temeljih plana za obdobje 1986 do 1991 skupaj z organizacijami združenega dela, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ugotovijo skupne potrebe in interese ter konkretno opredelijo tiste skupne naloge, ki jih bodo glede na realne možnosti zdru-ženega dela in družbe kot celote mogle uresničiti.
V fazi priprave planskih dokumentov za naslednje sred-njeročno obdobje SIS družbenih dejavnosti nimajo izho-dišč oz. kriterijev in meril, na podlagi katerih bi lahko na-črtovale sofinanciranje izvajanja skupnih nalog v KS. Ures-ničevanje načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zavezuje SIS družbenih dejavnosti, da s samo-upravnimi sporazumi o temeljih planov načrtujejo prioritet-no izvajanje osnovnih programov na posameznih področ-jih, pri čemer pa bi bilo potrebno na nivoju mesta Ljub-Ijane proučiti vse možnosti, da se v sporazume o temeljih planov v SIS družbenih dejavnosti vključi tudi sofinanci-ranje skupnih nalog v KS, ki se po vsebini nanašajo na družbene dejavnosti.
ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Iz obrazložitve k posameznim sklepom izhaja, da so ne-katere naloge v celoti realizir&ne, še več pa je takšnih, kii so ostale neizvršene. Pri tem je verjetno nujno ločiti subjektivne in objektivne razloge, kar pa je vsled pomanj-kanja informacij oziroma vsebinskih odgovorov uresniče-vanja posameznih sklepov in stališč skupščine težko oce-niti. Potrebno je namreč ugotoviti, da povratno informiranje ni zaživelo.
Tudi ponovnemu pozivu nosilcem nalog, da poročajo o realizaciji, se nekateri niso odzvali oziroma niso podali od-govorov na vsa vprašanja. Do 24. aprila 1985 nismo prejeli vseh potrebnih odgovorov od: izvršnega sveta občinske skupščine (glede realizacije nekaterih nalog, za katere je bil zadolžen ob obravnavi stanovanjskega gospodarstva; ugotavljanjem odgovornosti za škodo, ugotovljeno ob sa-naciji v Draveljski gmajni; izdelave seznama poškodovanih lokalnih cest ob gradnji avtoceste Naklo—Ljubljana; v zve-zi z reševanjem prostorske problematike upravnih organov in skupne strokovne službe in glede zahteve o zaposlova-nju kreativnih delavcev v občinski upravi, sprejete ob ob-ravnavi poročila o delu izvršnega sveta in upravnih orga-nov); komiteja za urejanje prostora (naloga v zvezi s pro-blematiko nadomestnih zemljišč, ugotovljeno ob sprejemu osnutka zazidalnih otokov ŠS12 — 2a in SO12 — Pod-utik; posamezne zadolžitve, sprejete ob obravnavi stano-vanjskega gospodarstva); SIS za zdravstvo (zadolžena za proučitev kadrovskih normativov v zdravstvu in obravnavo problematike o preventivnem zdravstvenem varstvu na skupščini SIS); skupnosti socialnega varstva (uvedba enot-ne evidence socialno-varstvenih porhoči).
Zaradi tega ugotovitev je bila skupina delegatov mnenja, da je v bodoče vpeljati metodo tekočega spremljanja ures-ničevanja sklepov ter zaostriti odgovornost vseh nosilcev in zlasti izvršnega sveta, ki je kot izvršilni organ skupščine prvi dolžan spremljati in skupščino obveščati ali in kako se njeni sklepi izvajajo.
Ugotoviti je potrebno, da tudi delegati in delegacije pre-malc' pozornosti namenjajo realizaciji sklepov, saj bi tudi sami morali bolj intenzivno spremljati niihovo uresničeva-nje ter od pristojnih dejavnikov zahtevati dosledno uresni-čevanje sprejetega.
In ne nazadnje je potrebno kritično ugotoviti, da so ne-kateri sprejeti sklepi in stališča skupščine še vedno pre-splošni. Zato tudi ni mogoče v celoti spremljati njihovega uresničevanja. Temu vprašanju bo v bodoče posvetiti po-
sebno pozornost, saj le kvalitetno pripravljena stališča in sklepi, z jasno opredeljenimi nalogami, konkretno oprede-Ijenimi nosilci in roki za njihovo uresničevanje, lahko omo-gočajo učinkovito uresničevanje ter uspešnejše in lažje preverjanje njihovega izvajanja.