DELOVNA PRODUKTIVNOST Neizkoriščene rezerve za povečanje delovne produktivnosti Ko je Marx navajal činitelje, ki vpHvajo na proizvodnost de-la, jih je razvrst.il v pet osnov-nih skupin: povprečna stopnja delavčeve spretnosti, razvojna stapnja znanosti in njene tehno-loške uporabnosii, družbena or-ganizacija procesa proizvodnje, obseg in tvornost sredstev ta proizvodnjo in naravne okoll-ščine. Ker je industrializacija paC najučmkovltejše zdravilo proU gospodarski zaoslalosti, se je prl nekaterih ljudeh udomačilo mnenje, da brez novih strojev n! mogoče povečatt proizvodno-sti. Pozabljajo na številne ne-tzkoriščene rezerve, fci se lahko aktivizirajo brez dinar&k.ih in devlznib. sredstev. O tem prl-čajo rezultati merjenj o pro.t- vodnosti dela v nekaterih naSih podjetjih. Navajamo samo dva primera. Novembra lanskega leta so r Žagah v Bosni in Hercegovini posamezni činitelji tekole delo-vali na znlžanje uporabe delov-nega Caaa: boljša orgaaizacija dela 37 odstotkov, normalen do-tok lesa 37 odstotkov in odpuat odvečnih delavcev 26 odstotkov. Kot vidimo, je organizacija dela učinkovito sredstvo prt dviganju storUnosti dela. To morajo upoštevati tako tlsti strokovnjaki, k; se b-avijo z or-ganizacijsko in tehnično proble-maUko v podjetju, kakor sudi organi delavskega upravljanja. Drobne vsakdanje raokmaliza-ctje pri krajšanju in poenostav-ljanju notranjega transporta, eliminiranje odvečnih gibov pri delu, redno mazanje In preven-tivna popravila strojev, vse te »malenkosti« prispevajo k iz-boljšanju delovnih rezultatov kolektiva. Zaradi slabe organi-zacije dela je v Stevilnih pod-jetjih precej odvečnih delavcev, kj niso dovolj izkoriščenl ln pogosto drug drugega ovirajo. To zmanjšuje delovno intenziv-nost in namesto da bi negovali delovno kulturo in dissiplino, se Ijudje navajajo na lenobo. Iz primerov vidimo, da vetkrat n.1 dovolj razumevanja za vlogo nabavnega sektorja v podjetju. Drugi primer. — Naši tkald upravičsno postavljajo vpraša-nje obnove in rekonstrukcije zastarelega Ia obrabljenega strojnega parka. Z ozirora na razpoložljiva sredstva ne more-mo tako hitro rešiti tega vpra-šanja. Toda ali to pomeni, da «s tek&tilci ne morejo udeležiM splošnih naporov za povečanje proizvodnosti dela, dokler ne bodo dobili novih statev in pre-dilnih strojev? Anketa Inštituta za proUvodnost dela kaže, da takšno stališfe ne bi bilo upra-vičeno in da bl naših 80 tek-stilnih podjetij lahko iz.boljšalo svojo današnjo organizacijo de-la. Amketa jo na primer poka-zala, da ]e trenutno proizvod-nost dela v naših bombažnih predilnicah v večji meri Odvl-sna od načina dela, kakor pa od tipa opreme. V bombažnih tkalnicah }e podobno. Zato pat ni naključje, da angleški bom-bažai tkalci s strojnlm parkom približmj isle starosti dosegajo za 90 odstotkov večjo proizvod-nost dela. Ti In drugi primerl pričajo,