r F»tuunem» iter. K MD Ob nedeljah K **— .TAISOli* Jxtuj* T*ak dan, ihth nedelja M prainikffr, ob 18. uri i d>.nnon nuUdqjep du* Ut etan* noseuno do pfliti h. 20-—. m ino-MinutT« K 4*—, dMtn^ja m d«* K 3>—, pr«jemn T upnri Jk SO-—. loMrmti pa dogorgra, Nwoč» ■« pri upi»ri »TABOHA‘, JUJUJBOB, Jorčii»T» lUM itn.*. EFETO POŠTisrrisrA pavša ijn&AJStA. Fossmenis čter. K 1*69 Ob nedeljah E 2*- UKKDSIŠTVO m aak^i* v *m+-twc, JurčičoTB ul. b(- 4, JU njui-»bropjfi. Toleton inter*rt). St. 276. UPRAVA M nahaja r Jaičičovi ult«i št. *, pritličje, desno. Telo* )M U. 24. UHS p#štnoe*lt*TOi n-mu itn. 11.7SJ. K« aaoroSiU hm dsnuji m n* uiii*. — Bokopisi te no jraiijo. mi < 11 m........................................ mn Leto: !1S. Maribor, torek 24. januarja 1922. Številka: 19. Za ati prot! sporazumu. Maribor, 22. januarja 1922 Tudi v 'Avstriji imajo vladno Krizo-Pravzaprav je to nov izbruh' staxe avstrijske bolezni, ki jo je mlada republika podedovala od svoje ranjke ma-itere Avstro-Ogrske. Dualistični sistem 30 vzgojil dva privilegirana naroda: £Jem prevratu, je moral spoznati, da je bilo sovraštvo do slovanskih’ nasledstvenih držav šo vedno najbolj aktivna f>ostavka v njeni bilanci. To sovraštvo, spojeno s precejšnjo mero zavisti, je sililo krščanske socijalce, da so pod* Dirali restavracijsko gibanje in da imajo deloma še danes simpatije za madžarsko legitimistc- Isti motiv je vodil velenemce v njihovi borbi za zedinjenje z Nemčijo. To zedinjenje ije bilo v njihovih oeeli demonstracija Proti vstrajajočemu Slovanstvu, vsled toga so mu dajali bolj politično-agita-toričnf, kakor pa nacijonalni značaj. Sporazum, ki jo bil sklenjen med Predsednikoma obeh drža/v Lan!, je Aplikacija Masaryk*BeneŠQve mirom© umrl. Preuranjene vesti o papeževi smrti. — Papež umrl komaj včeraj zjutraj ob 6. uri. — Papež na mrtvaškem odru. Odredbe italijanska vlade. DKU Rim, 22. januarja. (Agence Stefani.) Ob 6. uri zjutraj. Papež Benedikt XV., ki je ob 5 20 zapadel v agonijo, je ravnokar umrl. DKU Rim, 22.j anuarja. (Agence Stefani.) Včeraj ob 11*45 je celebriral monsignor Migone v kapelici poleg papeževe sobe mašo ter ob enem podelil sv. očetu tudi sv. zakramente. Proti večeru pa se je nenadoma raznesla vest, da je papež umrl. Vest se je razširila naglo po vseh italijanskih mestih, kjer so nekateri listi takoj izdali posebne izdaje. Vest pa ni odgovarjala resnipi ter je nastala najbrže vsled tega, ker so kmalu po 18. uri zagorele po vsej vatikanski palači luči ter so pričeli tudi zvoniti zvonovi po rimskih cerkvah, kar je smatralo ljudstvo za naznanilo papeževe smrti. Papež je umrl komaj danes zjutraj ob 6. uri. DKU Rim, 22. januarja. (Wolf.) Papež Benedikt XV. je v svoji zadnji volji določil, da se njegovo truplo izpostavi opremljeno s potifikalno obleko tri ure na papeškem prestolu, za tem pa dva dni v Petrovi cerkvi. Po papeževi smrti je prevzel vodstvo poslov kardinal Gaspari. DKU Rim, 22. januarja. (Stefani.) Italijanski ministrski predsednik je takoj po vesti o papeževi smrti odredil vse potrebno, da se ohrani popolna svoboda cerkvene vlade, kakor tudi posvetovanj svetega kolegija. Romunska kraBjica o zaroki. Pismo kraljice Marije. — Cas poroke in kronanja. LDU Beograd, 22. januarja. Dopisnik »Politike* javlja iz Bukarešte: Ze pri posetu v Sinaji sem prosil Nf. Veličanstvo kraljico Marijo, da naj kot mati pove kaj o možitvisatajg. hčerke. Kraljica Marija mi je dala pismo, da ga objavim kot izraz njenih čustev napram svojemu bodočemu zetu in napram narodu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerega kraljica bo v kratkem postala njena hčerka. Kraljica Marija, o kateri je znano, da je imela v vojni veliko vlogo v Rumuniji, vživa neomejeno zaupanje pri romunskem narodu in tudi na zapndu se ceni njena visoka sposobnost. V kratkem bo ^posetila Beograd in Dubrovnik in nekoliko časa ostala na obali našega Jadrana. Zato je, dasiravno je sicer zelo odlična poznavalka naše zemlje, začela še natančneje proučevati zemljepisne razmere krajev, katere bo posetila. Pismo se glasi: Velika radost, ki jo občutim, ko vem, da se bo naša ljubljena hčerka omožila z možem, kateremu se ves svet divi kot hrabremu vojaku in velikemu patrijotn, je povečana s srečo, ki jo ebo dal ta radostni dogodek našima dvema naro-Moja hčerka je navajena dela in bo vse svoje sposobnosti posvetila lepi zemlji, ki je toliko tr- pela, z vsemi željami svojega srca vedno pripravljena, da lajša bedo. Srečna bo, da bo delela za Vaš narod in za razvoj sijajnih sposobnosti, katere ima, s pospeševanjem umetnosti in poezije, po-seVno glasbe in narodne poezije, ki jo je vedno očarala. Velika njena želja, ko pride k Vam, bo posebno, da bi šfi-delovala s kraljem, svojim bodočim možem, vedoč, koliko je trpel, kako je njegov heroizem zadivll svet in je njegovo domoljubje in njegova hrabrost bila aureola tega slavnega naroda v njegovih najtežjih preizkušnjah. Moja radost bo še večja in še bolj upravičena, ako bom imela srečo, videti, da bo naša ljubljena hčerka nekega dne s svojimi vrlinami, ki jih je pridobila na svojem domu, postala res mati svojega naroda. To je moja najiskrenejša želja. Marija.* LDU Beograd, 22. januarja. Do-znava se, da se bo vršila poroka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z romunsko kneginjo Marijo morda na pravoslavno veliko noč. Ni še natančno znano, ali bo poroka v Beogradu ali pa po do sedanji tradiciji romunskega dvora v Bukarešti. Kronanje kralj, para in maziljenje krelja se bo vršilo ali na Veliko noč obenem s poroko, ali pa, kakor se govori, na Vidov dan 1922. Kronanje bo v Beogradu, maziljenje pa v samostanu Siči. Kraljevski letoviščarji na Hvaru. LDU Beograd, 22. januarja. V dobro informiranih krogih se govori, da namerava Nj. Visokost knjeginja Jelena s svojimi otroki bivati poleti na otoku Hvaru v Dalmaciji. Krst in politika. DKU Bukarešta, 22. januarja. Semkaj je dospela grška vojaška komisija pod vodstvom generala Duis-mansa. Razglašeno je bilo, da je ta komisija dospela z namenom, da prisostvuje slovesni krstitvi princa Mihaela. V resnici pa gre — kakor javljajo tukajšnji Ust iz Aten — za podpis vojaške pogodbe med Romunijo in Grško. Žita se ne sme vrnit) čez Pariz. DKU Pariz, 22. januarja. Bivša cesarica Žita ni dobila dovoljenja, da bi se smela preko Pariza vrniti na Madeiro. To prepoved je izdal že Briand v smislu sklepa poslaniške konference. Pred rešitvijo jugoslovcnsko-ltalljan-skih vprašanj. LDU Beograd, 22. jan. Na5 poslanik v Rimu, g. Antonijevič, je dospel v Beograd. Včeraj je imel dolg razgovor z ministrom za zunanje posle g. dr. Ninčičem. V informiranih krogih se trdi, da je prihod g. Antonijeviča v zvezi z nadaljnjimi pogajanji, da se likvidirajo vprašanja, ki so nerešena med našo državo in Italijo. Misli se, da je italijanska vlada sedaj pripravljena, povoljno rešiti vsa sporna vprašanja. Med drugim bo Italija v kratkem izpraznila tretjo cono. V Beogradu se pričakuje prihod italijanske delegacije, ki bo nadaljevala pogajanja za sklep trgovinske pogodbe. Vesti o zatvoritvi zagrebške borze Izmišljene. LDU Beograd, 22. januarja. Iz zanesljivega vira se doznava, da so vse vesti o zatvoritvi zagrebške borze izmišljene. Sodi se, da so te vesti izšle iz vrst beograjske Carli**. Konstruktivne politike na oni del src’d-je Evrope, ki do danes šo ni bil konstruktiven — na Avstrijo. Ta politika pomeni popolno likvidacijo tradicijo-nelnih odnosa jev med obema narodo* ma in vzpostavitev normalnega rav* bilo sovraštvo do slovenskih nasled* sporazum ni noben prejudic še vedno aktuelnemu problemu Avstrije: zedi- njenju z Nemčijo, je pa medsebojno priznanje, da je dosedanje razmerje odpravljeno in da se mora normalno razmerje gibati v mejah sporazuma Ta aplikacija je bila težka preskuš-nja za politično uvidevnost onih av« atrijskih krogov, ki so tragična žrtev prejšnje habsburške vzgoje in ne morejo razumeti današnjega problema Srednje Evrope- Ta moralno najmočnejši del avstrijske javnosti živi še danes v ravno istem razpoloženju, katero je doseglo svoj višek y prvih dveh’ letih svetovne vojne. Današnja vladna kriza priča, da sc Avstrijci šo vedno ne zavedajo sedanjega položaja. Njim plava pred' očmi stari politični ideal, ki jim zakri-* va jasno orijentacijo in jih vodi na pola, ki absolutno ne morejo koristiti splošni obnovi in ustvariti pogojev, za znosno politično življenje. Jasno je, da se avstrijski problem ne da več rešiti brez male antante ali celo proti njeni volji. Mogoče pa je, da bi se dalo ugoditi pravičnim avstrijskim aspiracijam, če no merijo za prejšnjimi fiktivnimi daljavami. Mala antanta ne bo mogla braniti avslrij< skim Nemcem, da zadoste svojim na« cijonalnim čustvom in se zedinijo z Nemčijo. Avstrijska javnost bi bila lahko že spoznala, da mala antanta ne nadaljuje avstro-ogrske imperijalistič-ne politike, marveč koraka za idealom politične vzajemnosti med vsemi ev< ropakimi demokraci jami. Kedaj se bo ta ideal ustvaril, je vseeno; treba pa, je, da po njem usmerimo vse naše politično življenje. Avstrijski Nemci žal še vedno tiče v predpotopnem nabiranju in nočejo spoznati, da mora ves nemški narod kreniti na nova pota, če hoče res živeti za človeštvo in civilizacijo. Češkoslovaška se toga' zaveda in' išče sporazum. Naravno je, da se ne more komplicirani problem nemške manjšino rešiti v onem smislu, kot s? ga predstavljajo Nemci. Češki držav« niki so pa pokazali dovolj resne volje, da ustvarijo na zunaj in na znotra; bazo za sporazum- Danes gre za vprašanje: ali za spo* razum ali proti sporazumu. To vprašanje marajo rešiti tudi avstrijski Nemci. Če ga bodo rešili v onem smislu, ki upošteva dobro voljo njihovih' sosedov in ki računa z vza jemnostjo v končnih ciljih mednarodnega življe* nja, tedaj bodo našli v svoji bližini tudi 6lovansko demokracijo. Sabotiranje sporazuma- bo samo zavlačevalo njihov tragični položaj* > „ • Stran j® !5! BOR' marnjor, z*, januarja 1922 Politične vesti. * Tiča Popovič o nasili odnošajih z Avstrijo. Naš poslanik na Dunaju, g. Tiča Popovič jo ob priliki sprejema pri avstrijskem predsedniku dr. Ilejnisehu izjavil med drugim sledeče: Po svoji geografični legi in medsebojnih interesih sta kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in avstrijska republika v svojem mednarodnem življenju veza* ni druga na drugo. Naša neposredna soseščina to medsebojno odvisnost le še povečuje- Vsled tega se morajo sedanji prijateljski odnosa ji med obema državama še bolj poglobiti in utrditi. Na ta način bomo v veliki meri doprinesli za razvoj normalnega življenja po eni najtužnejšib. period, kar smo jih preživeli in s tem tudi za obnovo srednje Evrope. Jaz sam hočem posvetiti vse svojo moči temu cilju ter sem si* guren, da me bo v tem podpirala tudi avstrijska republika. Ker so mnoge vezi, ki tvorijo normalno mednarodno življenje, med obema državama prekinjene, bi bilo želeti, da se te vezi na osnovi zakonov, mednarodnega prava in obstoječih pogodb zopet upostavijo. [Ureditev naših trgovskih odnošajevin medsebojnega prometa je nedvomno za obe državi glavno vprašanje, kajti trgovina in promet sta najvažnejša faktorja, ki zbližujeta odnošaje narodov. Moja glavna naloga bo torej pomagati, da sc na obeh straneh doseže5 jo povoljni rezultati- Jugosloveuska vlada spremlja z vso pazljivostjo težek gospodarski boj avstrijsko republike. Da še. natančnejše označim mišljenje svoje vlade, moram pristaviti, da je jjugoelo venska vlada pripravljena, da iPo možnosti avstrijskemu narodu s so-idelovanjem ostalih zainteresiranih oblasti ponudi pomoč, ter omogoči izhod iz gospodarske krize, v katero ga je pahnil razvoj dogodkov. Moji vladi 1)0 v največjo zadovoljnost, ča bo pripomogla avstrijski republiki do svo* bodnoga gospodarskega razvoja in izhoda iz obstoječega težkega položaja. * Poincare prijatelj Slovanov. Češki listi poročajo, da je novi francoski irffc uiieitrski predsednik Poincare velik prijatelj Slovanov. Zlasti ga zanima ruski problem, izmed ostalih Slovanov pa 60 mu posebno simpatični Če-hoslovaki. Poincare baje zastopa stojišče, da bi se naj angleško* francoski eilijanci pridružilo tudi Poljska, Češko slovaška in Danska, katerim bi bila v slučaju nemškega napada zagotovljena angleška pomoč. Med vojno se je Poincare zanimal tudi za jugoslov-problem. Drug prijatelj Slovanov v novem francoskem kabinetu je Louis Barthou- * Novi voditelj madžarskih Kar-/fstov. Iz Budimpešte poročajo, da je Štefan Friedrich cdložil voditelsko me- Doc. dr. I. Matko: Vzroki padca umrljivosti na Angleškem. »Salus populi suproma lex esto!“ (Ljudsko zdravje bod' naivišji zakon!) L. 1871. ustanovljeno ministrstvo za darodno zdravje in lokalno uprvao je 1. 1875. v toliko popravilo Public Health Act z leta 1848., da je postala u-stanovitev zdravstvenih uradov v vseh zdravstvenih distriktih obligatorična-Nadalje je razdelil zakon z leta 1875. državo definitivno v dve teritorijalni enoti in sicer v mestne distrekte in ene na deželi (Urban ia Em-al Sanita-ry Districts); ta zakon se nanaša med drugim na kanalizacijo mest in preskrbo ljudi z dobro, pitno vodo itd. — Izvršujoč funkcijonar lokalnih zdravstvenih organov je dobil naslov Medica! Officer of Health, njemu ob stran pa je stopil primerno izšolan uradnik kot Sani£ary-Inšpektor. Kakor prvotni ne tudi ta zakon izključil avtonomni London, ki pa je slednjič sprejel leta 1891. slično sanitarno upravo. Naloga zdravstvenih uradov je bila odprava nezdravih .sanitarnih nedo-staikov in kontrola ljudsko higijene. 1 odpiral jih je pred vse m narod sam in pa zanimiva točka zakona, ki je ob* segala pod Nuisanees različne,'občemu zdravju škodljive nedostatke kot: 1- Slabo n rojene ali razpadajoče bi’ še ali zemljišča, sto v legitimistični stranki in je bil na njegovo mesto izvoljen grof Andrassy. * Ruska vlada. Ruska sovjetska vlada se je preosnovala in je sedaj se* stavljena sledeče: Miuisterski predsednik je Lenin, podpredsednik Rykov, komisar za prehrano Bruchanov, komisar za zunanjo trgovino Krasin, komisar za prosveto Lunačarskij, komi« sar za notranje zadeve Džerdinskij, komisar za vojsko in mornarico Trookij, komisar za zunanje zadeve Cičerin-Imenovani so tudi komisarji za finance, zdravstvo, delo, pošto in brzojav. Zanimivosti. Plemič — tat. — Vila ljubezni. Nedavno jo stal ves Pariz prod nerazrešljivo uganko. Palači markiza de Croix in grofice Saint-Ala.ry sta bili na skrajno drzen način, pri belem dnevu oropani, in to v času, ko ni bilo nobe* nega doma. Iz elegantno opremljenih stanovanj in salonov so bili odnešeni dragoceni predmeti, nakit, srebrna posoda itd-, ter razni starinski, zelo dragoceni predmeti. Končno pa se je po naklučju ujel diY.cn tat. Ujeli so ga na sledeči način: Nekega dne krog .poldneva je izšel iz znane imenitne hiše v ulici Heuri-Martina elegantno oblečen gospod. Hišnica, gospa Bastiem se jo zanimala za tega gospoda, ker ga ni videla vstopiti, tem bolj pa še, ker je nesel s seboj lep rujav potni kovček, Siopiia je iz svoje »lože«, ter vprašala neznanca, kaj je delal v palači, kjer ni nikogar doma On se je nasmehnil ter momlja je odvrnil, da se vrača od ne« kega gospoda- Hišnici se je zdel neznanec vsled tega še bolj sumljiv. Hitola je k bližnjemu redarju ter ga prosila pomoči- Redar se je je res usmilil ter kmalu dohitel označenega tujca, ki je skušal pobrisati v stransko ulico. Pozval ga je v bližnjo stražnico. Ko je elegantni gospodič vstopil v stražnico ter odložil svoj kovček, je globoko vzdihnil: »Končno me je vendar-lo do* letelo!« Na policiji so najprvo posvetili pozornost velikemu potnemu kovčku. V njem so našli mnogo srebrnine in zlatnine ter razne druge dragocene predmete in ~ popolno vlomilsko o-rodje- Ko je »ptiček« spoznal, da je že v kleiki. je takoj sam izpovedal: Zevem ce Ser ge de Lenz tor sem star 27 let. Oženjen nisem ter stanujem pri svojih roditeljih. Sklenil sem, da po* stanem raondainski vlomilec. Iščem naslove l.oijših in imovitejših družin ter naiareno poizvem, kdaj so doma ali kdaj in kam odpotujejo. Kadar odpotujejo. ©1 iščem njihova stanovanja in iakiat je čas za moje »delo«. Od 12. novembra lanskega leta naprej sem na ta naun oropal že mnogo, mnogo stanovanj ter zaslužil nad dva milijona 2. Zdravju kvarne luže, kloake, jame, vodno toke in stranišča. 3- Živali brez nadzorstva, ki bi zamogle škodovati človeku. 4. Vsak kup smeti ali zbirališče odpadkov. 5- Nezadostna preskrbo hiš in stanovanj z vodo. . 6. Hiše, ki utegnejo s preobljude-njem ogrožati zdravja stanovalcev. 7. Tovarne, delavnico in vsi delu posvečeni prostori, ki so nahajajo v nečistem in nesnažnem stanju,° se nezadostno zračijo, so prenapolnjeni z delavci, in v katerih ee ne skrbi za odstranitev plina, pare in dima. 5. Kurilne naprave v parnih strojih, mlinih, pivovarnah, pekarijah, barva- rijah, plinarnah itd., katerim manj* kajo primerne naprave za odstranitev saj. 9. Slednjič vsak' dimnik, rt Ealere-ga se vali preveč gost in žrn di-m. Angleški zakonik pa ni bil strog samo v naštevanju »Nnlsances« ampak tudi neizprosen v izpeljavi postave. Zdravstveni inšpektor je stikal po nedostatkiih v svojem okraju in je imeI *5?anredno Pp«^co inšpekcije zemljišč, stanovanj in hiš ob vsaki uri in tudi po noži! Zdravnik lokalne sanitarne uprave pa je imel dolžnost, da inšpicira od časa do časa svoj okraj In stavi primerne predloge za odstranitev event, Nnisanee*. V »točaju, da se je branila munieipalna oblast izvršiti \cotrebuG saaiitarno zahteve ia naprav frankov. V*fl izvršene čine in plen som natančno zabeležil v svoj dnovnik, ki Vam je na razpolago. Po tej izpovedi je bi'a izvedena v stanovanju njegovih’ stari šev hišna preiskava. Pri tej priliki so našli ogromne množine zlat* nine in srebrnine. Preteklost tega ple* inenitega tatu ni ravno »plemenita«. 2e leta 191S jo bil radi tatvine obsojen na štiri leta ječe. Za časa vojne je služil tri leta na vordunski fronti ter bil odlikovan za hrabrost. Zato je bil ob priliki amnestije kot hraber vojak amnestiran, nakar se je vrnil k svojemu »rokodelstvu«. Sedaj čaka v zaporu na glavno razpravo. • V Bogliasco v Italiji je prišel pred nedavnim časom mlad parček ter na* jol za dalje časa neko tamošnjo vilo. Domačini so jih imeli za zelo premožna, kajti imela sta kuharico in kar dve slugi Čez par dni so dospeli za novo-poročenci veliki zaboji — Yia jbrž hišna opreinft itd-, so mislili domačini. Mlad par je živel vedno sam zase ter sta le redkokdaj zapustila vilo. Vsled tega so ju smatrali za zelo zaljubljena ter so imenovali vilo, v kateri sta sta?io-vala, »vilo ljubezni«. Vila pa, jo poleg ljubezenskih' skrivala tudi še druge skrivnosti. Novoporooenca s kuharico in slugi sta tvorila premeteno družbo ponarejevalcev denarja. Ko eo napravili za 90 milijonov ponarejenih' lir* skih' bankovcev, so brez sledu izginili. Nekomu detektivu se je končno posrečilo, da je zasledil mlado »gospo«, ki je končno vse priznala ter označila tudi ostale družabnike, ki so jo pa deloma popihali na varno. Dnevna kronika. — Zaroka našega kralja iu nenlšlu tisk. »Spolek česikych žuraalistu« objavlja sledečo izjavo: »Ob zaroki kralja Aleksandra z ruinunsko prancezi* njo je imel nemški tisk zopet priložnost, da je lahko pokazal svoj pravi obraz in razbrzdal svoje globoko sovraštvo do vsega, kar je jugoslovansko. Noben razsoden človek ni priča* koval, da bo nemška publicistika z ve* sel jem pozdravila dogodek, ki pomeni velik korale na potu h konsolidaciji nam tako prijateljske države, pričakoval pa je to, kar smerno po pravici pričakovati od žnrnalistike, ki hoče biti kulturna, torej tudi od nemške, da bo pokazala nasproti temu dogodku vsaj oni takt, ki je običajen v izobra* ženi družbi. Žal da se ni izpolnilo niti najskrouiuojše pričakovanje. Nemški listi, med njimi tudi »Prager Tag-liatt« (glej številko z dne 11. t. m.), so prinesli povodom zaroke kralja Aleksandra članek, ki so polni najosebnej-ših napadov, kakršnih bi ne prinesli za nobeno ceno o navadnem nemškem ro* ve, so imeli prebivalci dotičnega okraja pravico po § 299. zakona z lota 1875., so pritožiti pri minist. za zdravje 'in lokalne uprave, ki je pozvalo dotično muniešpalno oblast, da izvrši zahtova-no odpravo nedostatkov tokom določenega časa, Ako so jo obotavljala krajevna oblast še nadalje, potem je iz* dalo minnist. lokalnih uprav pismeno povelje >Writ of mandamus« in oddalo celo zadevo višjemu sodnemu dvoru »The Court of the Quocn’s Bcnch«. Angleški zakon ni razumel v takih zadevah nobene šale, kar najbolje priča zgodba mesta Lincolna, ki je v sporazumu z večino svojega prebivalstva in iz strahu pred visokimi davki odklonilo zahtevo ministrstva po zdravi kanalizaciji. Slednjič s® je vendarle moralo ukloniti mesto »urit of mandaniusc in izdajo za kanalizacijo 33 milijonov. V vseh takih ’n ®nakih slučajih sta se zakon in obiast postavila na stališče, da se mn-r*čuvati javen interes in nc privatnika! Glasom omenjenega zakona je bila lokalna oblast dolžna preskrbeti okraj in vsako slednjo stanovanjsko hišo z dobro, pitno vodo; skrbeti za zadostno število^ stranišč z vodno napravo! v hišah in za dobro kanalizacijo. Vsak hiSni posestnik je moral dati stanovalcem dovolj pitne vodo na raz pola* go, drugače je za to poskrbela lokalna obla«! na podlagi $ 35, in 46. saniletne- jak’u, k'er do skrajnosti nasprotujejo dobremu tonu. To dejstvo obsojaaič tembolj, ker se je nemškemu tisku oh tej priliki nudila priložnost, da vsaj v tej stvari, ki se ne dotika interesov tu-1 kajšnjega nemštva, pokaže, da stoji na tleh češkoslovaške države in da našim najbližjim zaveznikom, ne odreka tiste mere spodobnosti, katero narekuje najenostavnejši takt vsakemu izobraženemu novinarju in ki velja tudi za. največjega nasprotnika-« — Tako češ* ki žurnalisti. Pripomnimo, da so tudi avstrijski listi pozabili na takt in pisali v stilu »Simplicissimusa«. Izgloda todaj, da bivši avstro-ogrski Nemci sploh ne poznajo takta nasproti nam-Kako naj tedaj zaupamo Nemcem iu kako naj pride do sporazuma? V postopanju neodgovorno javnosti so naj* lepše zrcali pravi značaj, ki ga odgovorni Činitelji skrivajo. Staro sovraštvo k vsemu slovanskemu — to je p ra' vi obraz današnjega nemštva! — Letošnji novinarski kongres v Subotici. Letošnji kongres jugoslovanskih novinarjev se vrši meseca avgu* sta v Subotici. Kot gosti bodo prisostvovali kongresu tudi delegati češkoslovaških, poljskih, romunskih in francoskih novinarjev. Kongres so bo c* tvoril v veliki mostni posvetovalnici, zboroval pa bo najbrže na jezeru rali-1 razkuženja stanovanj, izolacije bolnikov in glede preiskav jedil itd- V toliko izvleček najvažnejših zdravstvenih zakonov, katere je vpo' ljala Anglija z neverjetno daiekovid-nostjo že ob času,* ko je bila sanacij*"1 razmer brez vsak znanstvene fudaci' je. Takrat še ni.kdo iia svetu ni vedel, da ima vsaka kužna bolezen svojega lastnega povzročitelja, nikdo ni znal za svojstvo teh bitij, in je bil na«11 razkuženja še neznan. V razdobju 1861 do 1881. jo pritisnila Anglija samo vmrljivost za jetiko od 25-3 na 20-1! I’1 to že do 1. 1882., ki je mejnik v boj}1 proti tuberlcuzi. V tem letu jo odkril Koch dotlej neznan bacil jetiko ste m šele položil pravi temelj boi11 jetiki. Ne vedeč za to modeme metod0 je Anglija žo leta 1840 prišla do pr»' vega zaključka, da so slabo sanitarO0 razmere podlaga razpnsitvi Kužnih bolezni in zvišanemu umiranju ljudi 7JS* radi toga jo posvetila vso svojo pozo'" n ost revnemu in delavskemu sloju temeljitemu negovanju statističnih V°' datkov. Ec^na stroga, statistika je bi^ prava smernica Anglizi v boju prot* proti jofiki.Nc vodne zn to mnd-meto^ ■ prava smernica \ngliji v boju p''?,*1 v-;wki umrljivosti Dalje 'ttatfbSr, 54." farittatf* CT925^ 'Stran h jzogibno čaka usoda 20 dinarslttS, bi Jahko poskrbeli za natis n ovili novca3 niia Nikakor pa no gre, da stare nov-čanice zamenjujejo z 30 dinarskimi in z dinarji. Samo ozkogledi birokrat, ki /proma-tra ves svet s stališča svoje zelene mize, jo mogel izdati tako nepraktično in nepsihološko odredbo, kakor je omenjena. Pomisliti je treba, da lavno taki slučaji zadevajo v najbolj občutljive živce širokih ljudskih vrst. •Politični prepir razvnema komaj par odstotkov ljudi, zmešnjavo z denarjem Pa čuti slednja starka v najzakotnejši 'vasi. Mi bi razumeli težave, ki jih ima Narodna banka s tiskanjem in izdaja« njem novčauic, no razumemo pa tako nerodnih odredb, ki jemljejo državi sned lastnimi državljani zaupanje in čast. Nezadovoljstva jo dovolj in ga ni treba netiti tam, kjer bi se z nekoliko uvidevnosti in organizacije lahko odpravilo napake. Seveda jo treba, da imajo razni sekeijski načelniki itd-poleg strokovnega znanja, paragrafov 'm eksibitov tudi nekoliko političnega distinkta! — Nova kožna bolezen, ki jo povzročajo vžigalice. Zadnje tri mesece sa pojavlja v Ljubljani in tudi drugod, pri moških kadilcih nova kožna bolezen, to trdovratno kljubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok tej bolezni škatljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko slrupeno snov (fosfor-Beskvisulfid). Po dosedanjih poskusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvornice za vžigalice v Osijeku. Bolezen se najpreje pojavi ra takih mestih telesa, kjer je šketljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku. — Proti preklinjanju na ulici. Zagrebško policijsko ravnateljstvo jo iz-idalo vsem podrejenim varstvenim or* Iganom nalog, da ustavijo vsakega, ki ibi na ulici ali v javnem lokalu prostaško p roki in j al ter ga prijavijo oblasti, ki bo take ljudi zaradi prestopka jproti javnemu redu kaznovala z glo-Ibami oziroma z zaporom. ■—Uradna inšpekcija okrajnih gla* Carstev. Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar bo tokom tega tedna o-jpravil uradno inšpekcijo okrajnih glavarstev Prevalje, Konjice, Litija in Kočevje. — Vzorni načelnik'. Iv »Orlom« v Predosljah je hodil telovadit med drugimi tudi učenec Franc Basaj, katere* ga je vzorni načelnik ondotnega »Or-Ba« imel kmalu popolnoma v svoji oblasti. Nagovarjal je dečka, naj ukrade doma denar, češ, da to ni greh, če dolina krade, ter naj ga prinese njemu, da mu bo kupil kroj. Deček je doma ttesv Pridno kradel ter znosil svojemu načelniku, nekemu Alojzu Krču, krog 0.000 K, ki pa je za ta denar veselo Popiva!. Končno je prišla cela zadeva iia svetlo in vzorni načelnik »Orla« se* pod ključem. Res lepa vzgoja mladine! Psrofrrodna zveza med Jaif.no Ameriko in Jugoslavijo. V Beogradu 6® 30 osnovala parobrodna družba »lransoceanska plovidba« (Sociadad Aransoceanica) z osnovnim kapitalom 80 milijonov dinarjev. Pri podjetju sodeluje tiidi znani bogataš Kristobal Mihanovic iz Buenos Airesa, ki jo prispel to dni v Beograd. Ta paroplovna družba bo vzdrževala redno zvezo med .Jugoslavuo, Brazilijo, Urugvajem in nike? m to za blago in za pot* p,ači!ni rok zdravniških hono- far.ev. »Zdravniško društvo v Mariboru" razglaša : Sedanje denarno stanje zahteva tudi pri zdravnikih plačilo v gotovini. Honorarji se lahko sprejmejo po vsakem posameznem zdravniškem opravilu. Po možnosti se naj honorarji poravnajo takoj po končanem zdravljenju, najpozneje pa po treh mcsecib. Honorarji ki se v teku štirinajstih dni po prejemu računa na poravnajo, se lahko zvišajo porazmerju s povišanjem cen vsakdanjim potrebščinam. ®0,8arskl zverinjak na prodaj. L-ror vIada namerava prodati del Prehranjevanie hote J i xdanes PrEC'i *»S° ter note na ta načm zmanjšati stroška ’ — Izza občinskih' volitev. Progovni delavec Franjo Čeh v Limbušu je bil hud republikanec, ki je svoje nasprotnike hotel na vsalc način uničiti. Trdil je, ‘da se nasprotniki zbirajo v gostilni g. Bobiča v Limbušu, kjer dobe pijačo in tobak. Uvedena preiskava je dokazala, da so te trditve neresnične- Vsled tega je bil Čeh obsojen na pet dni zapora, proti čemur pa so je pritožil. Vzklieno sodišče je na razpravi dne 19. t. m. obsodbo potrdilo in Čeh bo moral pet dni kašo pihati. — Odlična gosta. V Ljubljano je prišel glavni tajnik svetovne organizacije Krščansko zajednice mladih ljudi Y. M. C. A. gospod dr. Oliver Me. Ooven iz Ženeve- Istočasno je prišel v Ljubljano tudi glavni tajnik te za-jodnico za naso državo, gospod Dj. Aivandjelovič iz Beograda. Kdor se za* nima za delo K. Z. M. L., temu dasta omenjena gospoda radevolje vse potrebne informacije. Zglasiti se je med 4. in 5. uro v hotelu Union, soba št. 29. — Se enkrat: petdinarski bankovci. Na drugem mestu prinašamo pritožbo glede petdinarskih bankovcev. V sličnem smislu so pisali razni drugi listi, med njimi tudi nekateri zagrebški. Nedeljski .Slovenec* pa prinaša nastopno vest: Pred dvema dnevoma je poštno ravnateljstvo sporočilo vsem listom, da je finančno ministrstvo odredilo, da se vzamejo petdinarski bankovci iz prometa in da jih državne blagajne po 20. januarju 1922 ne smejo več sprejemati, pač pa da jih bodo zamenjavale podružnice. Narodne banke do 20. julija 1922, centrala pa celo do novembra 1922. Informirali smo se tozadevno na finančni delegaciji in smo pooblaščeni izjaviti, da finančna delegacija doslej ni dobila od ministrstva iz Beograda že nobene tozadevne naredbe. Finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdi-narske bankovce, dokler ne dobijo od finančne delegacije kakega drugega navodila. Ce kak davčni urad ne bi hotel sprejeti petdinarskih bankovcev, naj se to takoj jsvi finančni delegaciji. — Prosvetni minister proti plesu. Prosvetni minister v Angori je objavil, da mu ni no volji, da plešejo Turkinje razne moderne plese, ki za Turkinje niso prav nič prikladni. Angorska vlada se zgraža tudi nad tem, da hodijo Turkinje v Carigradu z roko v roki z neverniki, ker to uničuje krepost in uničuje stare turške običaje. Zenske naj bodo pri plesu zmerne ter naj pazijo na tradiciji. To bilo tudi že pri nas potrebno! — Tragična usoda dvorske dame. V Veneciji je umrla bivša dvorska gospa na Dunaju, grofica Hammer-Burgstall, vdova admirala Kappela v največji bedi od gladu. Nekaj časa je dobivala pomoč od papeža in italijanskega kralja. V žepu njene obleke so našli 10 centimov in skorjico suhega kruha, kar je predstavljajo vso premoženje nekdaj sijajne dvorne dame. Mariborske vesti. Maribor 22. januarja 1922. m Vsi v Mariboru bivajoči mlade’ niči rojstnega letnika 1902 se pozivajo, da se radi vpisa v rekrutni seznam zglase pri mestnem vojaškem uradu na. Slomškovem trgu št. 5. I. v naslednjem redu: 1- dne 2G. jan. t. I. mladeniči z začetnicami A—E priimka; 2. dne 27. jan. z F—Iv; 3. dne 28. jpn. z L—P; 4. dne 30. jan- z R—.T; in 5. dne 31. jan. z L—Z. Popisovanjo se vrši v navedenih dnoh od 8. do 14. uro. S seboj mora vsak pozvanih mladeničev prinesti na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in istovetnost (identiteta) nanašajoča se dokumente. Ker so za rodno prijavijo* nje v smislu člena 12 iz zakona o u-strojstvu vojske soodgovorni tudi starši nabornih obvezapcev, se pozivajo, da nadzorujejo, čo so se vsi obvetsanei v njihovi družini v resnici javilL V svrho lažjega ^nadzorovanja obvozan-cev se bo vsakemu, ki so zglasi, po vo* jaškem uradu izstavilo potrdilo, Katero mora obvezaneo imeti pri sebi tn na zahtevo pokazati načelniku družine, kakor tudi varnostnemu organu. Mladenič, ki bi se točno v določenem roku ali pa sploh temu porivu ne odzval, bo čimnajstrožje kaznovan* m Protest mariborskih banic proti prisilnem zidanju- Pod zgorajšniai naslovom smo v zadnji številki poroačli, da je vlada pritožbo mariborskih bank proti odredbi stanovanjskega urada v Mariboru radi zidanja lastnih poslopij za svoje urade kakor tudi za svoje u-službence zavrnila. Kakor smo kasneje izvedeli, to poročilo ne odgovarja popolnoma resnici. Vlada je namreč ugo* dila pritožbi bank v toliko, da so jim pustijo poslovni prostori, pa« pa morajo banke zidati poslopja za stanovanja svojih uslužbencev v določenem roku. Tudi v nekaterih drugih' točkah' je vlada pritožbi bank proti naredili stanovanjskega urada glede pretiranih in neutemeljenih določb popolnoma u-godila. Toliko v pojasnilo. m Izvoščck, ki je vozil v petek zvečer s kolodvora do Prešernove kleti nekega gospoda in mladega dečka, se naproša, da izroči v vozu pozabljeno palico, ki je zaznamovana z A. D. čira-preje v Prešernovi kleti. m Popravek. V nedeljski številki »Tabora* naj se glasi zadnji stavek v notici »Zdravniška vest*: »Vsi tovariši, prijatelji društva, so dobrodošli!* in ne: »Vsi tovariši in prijatelji . . .“ m Cianom mestne bolniške blagajne za posle se naznanja, da bo te dni v to določen uradni organ pobiral članarino za leto 1922 na domu. Celoletna zavarovalnina za enega posla znaša v smislu sklepa mest. sveta z dne 14. jan. t. 1. št. 250 30 dinarjev. Člani se naprošajo, da imajo predpisani prispevek za prijavljeno število poslov doma pripravljen. Vsak član dobi o izplačanem znesku takoj pobotnico. V ostalem veljajo pravila v članskih knjižicah še nadalje. m Darovi. Jugoslovenski Matici so darovali: Julij Cegledi 100 K, Miroslav Prull 48 K ter Armin Posti, restavrater v Bistrici pri Limbušu 20 K. Srčna hvala. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. m Dr. Pavlu Turnerju je priredil moški zbor »Glasbene Matice« v petek, dne 20. t- m. na predvečer njegove osemdesetletnice, pod vodstvom svojega koncertnega vodje, g. svetnika-O« Deva pred slavljenčevo vilo v Petrovem selu podoknico. Okrog štirideset pevcev jo z globokim čuvstvom in u-metniško preciznostjo zapelo veenole-po Ipavčevo »Imel sem ljubi dve«, ljub* ko koroško narodno »Gor pez izaro« v krasni Bovovi harmonizaciji in pa »Slovansko pesem« (Kaj doni, sladko ko glasa). Pesmi so bile jako sročno izbrane, ne le po božajoči melodiji, ampak še bolj po prikladnem besedilu, slavljencu gori v srcu samo ena ljube-zen_ požrtvovalna ljubav do domovine in otroška vdanost do jezika, v ka* tereni mn jo zapela mati ob zibeli prvo slovansko pesem. Ko so si glasovi v zimski, noči porazgubili in so ugasnile v narodnih barvah plapolajoče svečico, je stop*l gospod pevovodja k slavljencu in mu imenom »Gl. M.« v globoko občutenih, izbranih besedah čestital, želeč mu k redki sreči obilico let vsega, česar moro hvaležen otrok želeti dobremu očetu- Obenem mu je izročil tri cvetočo vejice siringe. Slavljenca je lepo uspela ovacija ganila do solz. Zahvalil se ne v toplih besedah pevcem in njih neumornemu voditelju — umetni* lcu. Pevcem naj ostane v zadoščenje zavest, da so se poklonili možu, ki si je pridobil v delu za ves narod, posebno pa za slovenski Maribor uevenlji-vih zaslug. Dal mili Bog. da bi se njih divna pesem zopet čez deset let razlegala iz svežih grl našemu Nestorju v znak’ srene ljubezni }n neomejene vdanosti. „ m .Mala policijska kronika. Tekom včerajšnjega večeTa je morala nastopiti policija v štirih slučajih proti pijancem, ki bo v svojem posurovelem stanj« razgrajali in motili nočni mir. Aretirani pijanci so bili kaznovani z obctPtnlani denarnimi globami. — Po* lici ja jo notirala več oseb, ki niso ob poostreni policijski uri hotele zapustiti javnih lokalov. Notirane osebe bodo kaznovane. — Policijskemu komisari-jatu ro dan©* prijavili tri osebe, da so izgubilo svoje denarnice. Dve denarnici Se je našlo ter ju lastnika lahko dobita pri komisarijatu zopet nazaj. m Posipanje zmrzlih pločnikov. — Bazni hišni lastniki in lastniki klav- skih’ in drugih lokalov se v zadnjem’ času ne drže predpisov, po katerih so dolžni zmrzle pločnike posuti. Ker se je radi tegd. zgodilo že več nesreč, se opozarjajo omenjeni lastniki hiš in lo* kalov, da nemudoma posujejo pločnike pred svojimi hišami, ker bodo sicer kaznovani. m Klub jugoslovenskih rezervnih častnikov v Mariboru je imel dne 18. t. m. svoj redni občni zbor. Za tekoče leto si je izvolil sledeči odbor: predsednik: prof. I- Mravljak; podps-: poštni ur. M- Zemljič; tajnik: učitelj A. Osterc; blagajnik: bančni ur. Fr. Skaza; odborniki: kontr. j. ž. F. Repič; fin-tajnik I. Volčič; železn. ur. I- Goršič; namestnika: prof. dr. L. Pivko; učitelj Zm. Bode- Klub šteje danes 80 članov; želeti bi bilo, da se včlanijo vsi jugo-slovensko čuteči rez. častniki; saj znaša članarina na leto le 5 dinarjev. Čim močnejši bo klub tem, uspešnejše se bo lahko zavzemal za interese svojih čia* nov in tem lažje bo deloval na tem, da se iztrebi ljulika, ki se v Mariboru neguje pod pokroviteljstvom različnih odgovornih' in neodgovornih činiteljev. Oni tovariši, ki so voljni, svoje vojaško dnevnice od 18. sept. 1921. darovati Jugoslovenski Matici, naj izvolijo zneske čim prej izročiti predsedniku ali blagajniku- Jutri v torek 24. t. m. zvečer ob 18. uri se vrši v Narodnem do' mu odborova seja. Krščanska zafednica mladih ljudi. V času, ko se je pričelo med nami razveseljivo gibanje za nravni prerod naroda, smatramo za potrebno, da opozorimo slovensko javnost na delo krščanske zajednice mladih ljudi, ki je danes gotovo naj večja svetovna organizacija za nravni preporod ljud' stva. Krščansko zajednico mladih ljudi (M. Z. M. L) jo osnoval 1. 184-1. v Londonu lSietni trgovski pomočnik Geor* ges Wj]ltams. Iz Londona se je razširila po Angliji in odtod v Ameriki. L. 1852. je bila storjena enaka organizacija že v Parizu in tri leta pozneje se je sestala v Parizu že prva svetovna konferenca, ki je utrdila osnovne misli te organizacije, ki se niso premenile niti do danes. Danes je udruženo v sve* tovni zvezi M.Z,M.L. nad 40 narodov s preko poldrugim milijonom članov. Osnovna misel K. Z. M. L- je, da je treba mladino, kot bodoče voditelje naroda vzgojiti tako, da bo v resnici kos tej svoji veliki in odgovorni nalogi. Ni zadosti, da je mladina naobražena, treba je tudi skrbeti za vzgojo njenega značaja in ne na zadnje tudi za njeno zdravje. Zato je geslo Iv. Z. M. I.-. da je treba enakomerno razviti duh. značaj in telo mladine. Kot viden simbol te osnovne misli si je določila K-Z..M. L- kot svoj odznak rdeč enakostraničen trikot, ki ga prepleta vodoraven pravokotnik z napisom K. Z. M. L. Tudi vodoraven pravokotnik ima svoj veliki pomen. Spominja na križ in na nauk onega, ki jo dal svojo življenje na križu za blagor človeštva. In v teni jo izražen cilj K. Z. M- L. Vso mladino je treba vzgojiti v tem zmisln :la vidi svojo nalogo v delu za narod, za človeštvo. To delo pa mora sloneti na veliki ljubezni, kakor jo je učil največji ljubitelj človeštva Jezus Kristus. Vse naše življenje mora preplesti ljubezen in šele tedaj se bo naše življenje izboljšalo. Ljubezen do vseh, strnljivost napram nasprotnikom, po* žrtvovalno delo za bližnjega, i.o so osnovni nauki K. Z. M. L- Odtod pride tudi njen pridevek »krščanska« Vsi katerim je Kristus ideal in ki nočejo stremeti, da se v njegovem duhu izpopolnijo, ko poklicani, da se oprimejo dela K. Z. M- L. Povdariti pa je treba, da se K- Z. M. L. ne meša,niti v cerkvene, niti v politično zadeve posa* moznika ali pa celih narodov.' Vseskozi nepolitična organizacija je to, k’ pozna le kulturno in soeijalno delo. J\er pa posebno odlikuje K. Z. M,L', to je način njenega dela. Vidi se, da so ustanovili to organizacijo najbolj praktični narodi, to so Angleži in Amerikanci. Zato K.Z M L. ne debatira mnogo, temveč zagrabi takoj za delo, ker ve, da ni nobeno delo b*ez uspeha in ker se zaveda, da besede mi-tod?- dejanja vlečejo Odgovorni urednik: R u d o 'l f 0 z i m* ■ ' v „Orient“d. d., Maribor Telefon št. 90 Meljska c. 12 Telefon št 90 in njena 1911 podružnica v Ljubljani, St, Petra cesta 27, 'Poseliao se je to 'poSasalo za Sasa eivctovne vojne. Koliko našim ujetnikom je rešila K. Z. M. L. življenje! V, najbolj za/puščene in oddaljene kraje v Sibiriji in drugod so prišli njeni odposlanci ter osnovali kuhinjo 'jed bolnike, knjižnice za ujetnike ter 'skrbeli v vsakem pogledu za uboge ^ujetnike. Dajali so zdravila, knjige, instrumente, sploh podvzeli vse, da •iatrgajo ujetnika iz duševnega, mrtvila in da ohranijo ujetnikom voljo 'in moč m spoznejše delo- Srbska vojska, kakor tudi naši dobrovoljei so Plašil v K Z- M. L. enako svoje najbolj-•tšp jn zanesljive prijatelje. Delo Iv. Z. ■M. L. , ali da jo zaznamujemo po ans gleskih začotnicah Y- M. C. A. . pa je bilo to po vojni v obilni meri namenjeno nam- V Skopi ju je vzdrže* . vala Y. M’. C. A. dom za siromašno «srednješolec. Enak dom jo osnovan v Beogradu. ICljub temu, pa ni K. Z. M L v naši (državi dosti pognana. Vendar pa se opaža y zadnjem casu precejšnje zanimanje za to organizacijo in v Srbiji šteje K. Z. M- I> že nreko 1000 elanov. Da, doseže K. Z. M- L. svoj cilj. to je, da vzgoji mladino v dobre in prave voditelje naroda., se poslužuje vseh kulturnih sredstev, ki jih pozna danes človeštvo. Prireja predavanja in koncerte, ustanavlja knjižnice in šole, skrbi za strokovno naobrazbo mladine, goji telovadbo in šport, gradi klube in dome ter jih opremlja z vsem, kar more f? In žit; naobrazbi mladine in podpreti njen razvoj. Kinematografi eo • ravno tako v njeni službi ko priproste igre, raasiavo enako dobro došlo sred* sivo ko teča ji, skratka, človeštvo danes ne pozna kulturnega sredstva, ki ne bi. bilo v službi K. Z. M. L. za prerod ljudstva. Na.som ti narodu so posebno ■potrebni dobri voditelji in zato bi 'želeli,, da se tudi pri nas udomači K. Z. M. L-. naj večja, svetovna organizacija za prerod ljudstva. naj ženejo vola k bližnjemu posestniku, da se prepriča, ali imajo res živinski potni list. Na videz so ga ubogali, naenkrat pa so napadli orožnika z oko-ranimi gorjačami ter ga pretepli tako. da je padel v nezavest. Ko je prišel k zavesti, je ležal v potoku. Puške in in kape ni bilo nikjer, bil je zaboden v zadnjico in ves zbit. Splazil se je k bližnjemu posestniku, od tam pa so ga zapeljali v bolnišnico. Dolgo se ni zvedelo, kdo so napadalci na orožnika in šele črez skoro poldrugo leto je bil po popisu Alojza Regula aretiran Ivan Lešer. Priznal je dejanje in navedel, da je Jakob Krenčnik prvi udaril orožnika s tako silo po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla, nato pa sta ga pretepla še on in hlapec Cepe. Slednji je nezavestnemu orožniku vzel tudi puško in kapo, ga z nasajenim bajonetom zabodel in ga sunil v potok. Ivan Lešer se je moral radi tega napada na orožnika zagovarjati pred sodiščem in je bil obsojen na pet mescev zapora. Zoper Krenčnika in Cepeja se je kazensko postooanje izločilo, ker se oba nahajata v Nemški Avstriji. Cepe je namreč vstopil v službo pri Krenčniku v Eichbergu, da ga ne bi mogli izslediti, toda roki pravice tudi v Nemški Avstriji ne bode utekel. Brejc: Pravni položaj imovine dežele Kranjske. — Pregled. Program soeia* listiSko prcrtije' Jugoslavije. — Naša kriza. — Svetovna politika. — Socialno vprašanje in gibanje. — Socialna izobrazba. Verstvo. Revije- — Vzhodno vprašanje. > Narodno gledališče. Repertoar: Torek 24.: »Svet“. Ab. A. Četrtek 26.: .Favn". Ab. C. Petek 27.: ,Ptičar". Ab. A. Sobota 28.: *Parižanka“. Ab G. Nedelja 59.: Ob 15. uri »Za narodov blagor”, ljudska. Ob pel 20. uri »Poljska kri“. Izven. Pondeljek 30.: Produkcija dramatične Sole. Izv. Torek 31 : „Dedi6i velikega časa“. Ab. B. Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatične šole se vrši danes v pondeljek, dne 23. jan. točno ob pol 20. uri Sokolstvo. o Telovadno društvo Sokol v Ptuju ima svoj redni občni zbor v soboto dne 28. januarja 1922 ob 20. uri v spodnji dvorani Narodnega doma z 'običajnim dnevnim redom. — Sveta dolžnost vsakega člana in članice je, da se ga zanesljivo in točno udeleži. Zdravo! izpred sodišča. Crez sedem let se vse izve. Dne 8. junija 1920 zvečer so tihotapili Jakob Krenčnik, posestnik v Etch-bergu blizu Lučan, njegov svak Ivan Lešer, dninar v Velikem Bočn in hlapec Josip Cepe iz Selnice vola v Nemško Avstrijo. Pri tihotapstvu pa jih je k*ke po! ure tostran takratne demarkacijske črte na potu ob Safarjevem potoku zasačil orožnik A. Regul, ki je bil prideljen eksp. orožniške postaje pri Sv. Duhu. Ustavil jih je in jim ukazal, Zahvala. v V svojem, kakor v imenu sorodnikov, izrekam ▼*em prijateljem in znancem za Številno udeležbo pri pogreba mojepa soproga, gospoda Ivana Temerl in za tUvilne venca svojo naji3krenejžo zahvalo. Oso-bito se zahvaljujem čast. g. stolnemu župniku za pre' tre*Ijiv nagrobni govor, kakor tudi zadrugi kovinskih obrtov. društvu katoliških mojstrov, pevskemu društvu *Frohtinn‘ in požarni brambi ter vsem, ki so mi izrazili »voj« sožalje. 121 Marija Temerl. ICuiturain umetnost x Socialna misel. Prejeli smo prvo številko »Socialne misli«, ki izhaja v Ljubljani kot klerikalni mesečnik za vso panoge socialnega in kulturnega življenja. Kulturni del urejuje Prane Terseglav, social n in ostalo pa dr- And. Gosar. Prva številka prinaša sledečo vsebino: Socialna misel. — Dr. A. Go* sar: Cilji in pota krčanskega socializma. — Fran Terseglav: Vera životvo-ren Čiuitelj kršanskega življenja. — Janko Kralj: Progra min taktika ljudske stranke. — Dr. A. Tominc O. F. M.: Sv. Frančišek in socialno vprašanje. — H. Vodopivec, nač. min- financ: Izenačenje neposrednih davkov. Ada Negri: Pesem. —- Dr. Janko lala oznanila. Učenec sa sedlarsko, jermenar-sko in torbar=ko ohrt se sprejme pri tvrdki Iv. Kravos, Koroška cesta 17. 106 2-1 Natolčena jabolka, kg od 4 K naprej, za oddati. Josip Serec, Aleksandrova cesta 57. 109 2-1 Iščem mlinarja za mlin na vodo, enostavno mletje. Službo lahko nastopi takoj. Lahko je starejši, Plača po dogovoru. Ponudbe na: Josip Juriša, mlinar, Zlatar, Hrvatska. 92 3-3 Žepne ure, precizi)ske in stenske popiavlia najsolidnaje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. Einsteinovi filmi. V kratkem izdela neka nemška filmska firma film oEin-steinovi teoriji relativnosti. Glasom neko vesti iz Pariza se sestanejo v kratkem tamkaj najznamenitejši francoski učenjaki, ki bodo razmotri* vali o smernicah za izdelavo Einsteinovi! i filmov. P n posnemanju teh sen-zaeijonelnih poučnih filmov se bodo posluževali izredno kompliciranega Sabre]yjevega aparata, ki edini omogoča posnemanje tega genrea. Z Ein* Kleinovimi filmi pa se pečajo tudi v Švici. I. Mariborski bioskop. V torek, sredo in četrtek eo predvaja v I. Mar. bioskopu »Erotikon« ali »Zgodba modernega zakona«, prekrasna žaloigrav 5 dolgih' činih- Krasne slike norveške obali, izborni posnetki mesta Berlina in izvrstni igralci povzdigujejo ta film med prvorazredne. V petek prične »Katastrofa, nadzemske železnice« II. velikanski Harry Hill film v 6 činih. Razno. •Vajlepši ženski hrbet. Amer j kanci so čiflni ljudje in si zmislijo vsega šmenta Sedaj so razpisali 5 /nilijr.nov frankov nagrade za nijlepši beT. S«s* avl jena je vosebna komisija zdravnikov, ki bo preiskovala hrbta Amerikank. 'Klub optimistov. V NewyorkV s< ustanovili »Klub optimistov«. Geslo kluba je: Osmeši se! Vsak član mora podpisati nastopno izjavo: Obvezujem sc, da bom po svojih močeh skrbel za izboljšanje sedanjih gospodarskih in družabnih razmer- Obvezujem se, da bom smešil sam in da bom skrbel za to, da me smešijo drugi. Od kolporterja do virtuoza. Sest' najstlcfcni ruski emigrant Loban jo ■» nokem kanadskem mestu prodajal č;v sopise in igral na gosli. Slučajno se ja zanimal zanj neki bogataš, ki mu j3. preskrbel dveletno brezplačno študira-nje na. londonskem konservatoriju-kjer se profesorji čudijo njegovi u-metnosti in mu proroku je jo veliko bo* dočnost. Ameriške ženske za razorožitev, Nad 200.000 ameriških žensk, med ka' feritni so tudi zastopnice ženskih' uj druženj, ki štejejo nad dva mil j on;* članic, je predalo državnemu tajniku spomenico, v kateri se zahvaljujejo a-meriško ženske za. sklicanje razoro-žitvene konference. Spomenica je dok ga 2000 m. » :■ ■ . PosEamo.* Izjava. S tem naznanjamo, da razpustimo, odnosno likvidiramo našo lesno ekspozituro, katere vodja je bil gosp. Anton Sarh v Mariboru. Opozarjamo vse one» kateri imajo katerekoli zahteve, da jih prijavijo najkasneje do 15, februarja k nam, v Novisad, ker se na poznejše re* klamacije ne bo oziralo. Izjavljamo, da za eventuelna nadaljnja podjetja gosp* Sarha v našem imenu, ne odgovarjamo. Maribor, dne 23. januarja 1922. Za Srpsko zadružno banko Novisad i Oiener. * Za ,,Poslano" prevzame uredništvo le 1. toliko odgovornost, v kolikor to določa zakon. Glavni urednik: Radi Cesalni salon za onduliranje, česanje, umivanje glave s kamilico, barvanje las s henno-pig-mentinora in veseno, manikiran je rok in masiranje obraza se priporoča cenjenim .m i i — damam 1 ■ ■1 - 11 — Perica katera bi tedensko prevrela pranje perila, naj se zlgasi v brivnici Novak, Aleksandrova cesta 22. 123 2-1 Potni list Slov. 26.185, vi. Stev. 1110, izgubil dne SO.jan. 1822. Prosim oddati polic, komisa-rijatu, 121 Proda se malo posestvo, obstoječe h 4 oralov zemlje, hiše in gospodarskega poslopja Skoke pri Hočah 9t. 1(5. 122 jp! Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev r Marija Škrabi, Maribor, -S Odtaposka ulica lili.'levo Tvornica kola i industrija drvene robe d. d. Tovarna v Mariboru ■■ izdeluje VOZOVE, poljedeljske v lahkem in težkem izdelovanju, POEDINE DELE KOL, kakor kolesa, lestve i. t. d„ talige, ukovane in neukovane, ROČNE VOZIČKE, vse izdelano s stroji v serijah, vsaka količina in v najkrajšem dobavnem roku. Dopisi: TVORKOLA — MARIBOR , ^ " ■ Poštni predal 27. ».—.. 35 fflUZlKHLHO-OPERHl lfECER :: Torek ». fen Lastoik in izdaiatel* • i^orcij .Tabor-. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d