20. štev. V Ljubljani, sobota 28. maja 1921. Leto II. Izhaja tedensko. PoStnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru. "'^raezna štmlfta stane R VSO. '"^o: »: Ljubljana, Gra-Telefon št. 77. ■5 Sran. Glas l»x Jugoslavija. Naš parlament. Ljubljana 27. maja 1921. Ko čitamo poročila drugih parlamentov moramo pripoznati, da je nas malo sram, ker primerjanje kaj :lelajo drugi, nam še le predoči neznansko nizko stopnjo našega parlamenta v Beogradu. Svet se prenavlja in odsev tega prenavljanja vidimo v parlamentarnem življenju velikih narodov, kakor so to Angleži, Francozi, Ameti-kanci in Nemci. Vlade, kakor posamezne politične stranke pazno motrijo vse porajajoče se dogodke, da ne zamudijo trenotka, ki je poln važnosti za življenje posameznih narodov. I11 naš parlament, kaka revščina, kaka duševna ničla, proti pred našimi očmi razvijajočimi se dogodki. Iz Beograda nam ne javljajo drugega kakor vedne ministrske k/ize, ki niso nič drugega kakor navadno koii-stolovstvo posameznikov, kakor tudi političnih strank. Parlament in stranke se bavijo tedne in tedne z „vele-važnim" problemom bo li postal policist Pribičevič, minister notranjih zadev ali ne. Vse mišljenje naših tako-zvanih državotvornih strank gre za tem, koliko ministrov bodo dobili demokrati, koliko radikali, v oza iju pa stojijo banke, ki so zvezane z državotvornima strankama, že računajoč, ko ■iko dobička bo prineslo, ko dobi ta stranka ministre. Žalostno, nesrečni ljudje, nesrečen narod. Dve in polleti obstoji naša država, pa še nismo slišali govora od našega ministra zunanjih zadev. Vse kar smo slišali o naši zunanji politiki je, da se nam od naših ministrskih predsednikov vedno in vedno zatrjuje, da gremo roko v roki z našimi velikimi zavezniki. Reče se nam celo, da moramo biti hvaležni vsem, predvsem seveda še Italiji. V našem parlamentu ne slišimo ničesar o velikih stvareh, ki se godijo pri naših sosedih, če pa slišimo kedaj vendar enkrat kaj, potem slišimo, da smo zopet enkrat pogoreli, pravijo, da so nas drugi prekanili, v resnici smo pa mi vse zaspali. Tako daleč nas je privedlo kori-stolovstvo posameznikov, tako daleč je nas privedla strankarska strast. Stranke vidijo le strankarske koristi, pri tem pozabljajo na državo, na narod. To je politika nezrelih ljudi, pa naj se še tako imenujejo »državotvorne" ali kakor že hočejo. Ta politika bo nas pripeljala do poloma., Ali ne vidijo ti nesrečni državotvorni ljudje, da so jo v svoji slepoti in nezmožnosti1 pripeljali celo tako daleč, da danes podpira Francija Bul-garijo in to ne samo na ško3o Jugoslavije, tudi celo na škodo Srbije same. Na Ogrskem dela Francija s polno paro, da uredi in konsolidiraj ogrske razmere, da gre celo tako daleč, da propagira personalno unijo med Ogrsko in Romunijo. Da, za vse toni časa, najbolj važna je Pribičevieeva oseba, bolj važni so pOlicajparagrafi, domovino naj vzame vrag, samo da bodo gotove^ stranke in osebe dosegle to, kar hočejo. Državno posojilo. Zahteve, ki se stavijo na državne blagajne so vsaki dan \rečje in vlada premišljuje kako bi se "rešila iz te vedno večje zadrege. Na vsaki način državi ne bode preostalo drugega, kakor najeti posojilo ali od lastnih državljanov ali v tujini. Znano je, da so poskusi najeti posojilo v tujini spodleteli in sedaj se vlada pripravlja, da najame posojilo od svojih državljanov. Pomočnik finančnega ministra dr. Kostrenčič je že potrkal na vrata vseh vodilnih denarnih zavodov. Vlada bi rabila za enkrat 500 milijonov dinarjev ali 2 milijardi kron. Denarni zavodi so pri tej priliki opozorili vlado, da je za uspešno posojilo nemudoma potrebno, da se reši zadeva o 20 odstotnemu odtegljaju ob času zamenjave kron v dinarsko - kronske novy gleško svetovno gospodarstvo je zopet za dolgo vrsto let zagotovljeno. Rusija pa je danes slaba in za an^ gleško svetovno gospodarstvo ne pride toliko v poštev, radi tega se Anglija čisto nič ne obotavlja postaviti se proti Rusiji. Če bode pozneje enkrat Rusija zopet močna, bo Anglija seveda tudi z Rusijio prijazna, do tedaj pa je še čas. Za sedaj pa si hoče Anglija zagotoviti Indijski in Atlantski ocearp obenem pa hoče, da bode imela glavni vpliv v Tihem oceanu Amerika. Japonski pa prepusti, da se peča z eventualnim naraščanjem ruske premoči v Aziji. Važno je tudi ■ vprašanje, ki ga bodo reševali angleški ministrski predsedniki, to je vprašanje nove konstitucije angleške svetovne države. Angleško kraljestvo se naj spremeni v resnično zvezo držav s skupnimi posli in notranjo neodvinostjo v najširšem obsegu. Francija. Pred več kot io leti je prekinila Francija z papežem vse zveze, ter odpoklicala tedaj tudi svojega poslanika, Po svetu. Novi bogataši ha Japonskem. Tudi dežela vzhajajočega solnca ima svoje neštevilne verižnike. Ti japonski verižniki so vtisnili japonskemu glavnemu mestu nenavadno sliko.. Koliko je število japonskih verižnikov in koliko imajo nagrabljenega denarja to nam štatistika ne pove. Vendar pa menda prav lahko verjamemo časnikarju Challaye, ki pravi, da japopski verižniki v nobenem oziru prav nič ne zaostajajo za verižniki v Evropi. Kakor hitro so 'se naučili Japonci drugih stvari od Evropejcev, tako hitro so upeljali tudi verižnike, ki danes prav lahko konkurirajo z najbolj perfri-ganimi evropskimi verižniki. Japan zavzema na vzhodu isto mesto, kakor pri nas Anglija, zraven pa še dela Angležem inAmerikancem sicer tiho pa tem bolj uspešno konkurenco. Japonci imenujejo verižnike ,,Narikin“. Narikine se dobi v vseh poklicih in slojih. Narikin veriži z rižem, usnjem, ribami, muničijo, ladjami, grahom in celo z pogrebnimi podjetji, kajti na Japonskem je divjala pred poldrugim letom precej močno španska bolezen in se je veriženje s krstami prav dobro izplačalo. Nariki-nov, ki posedujejo 400 do 600 milijonov Yenov je vse polno. Cel Tokio ki ga je imela pri sv. stolici. Sedaj pa prihaja vest, da je stopila Francija z Vatikanom zopet v diplomatsko zvezo ter je imenovala za svojega izvanred-nega poslanika pri sv. stolici g. Jon-narta. Rusija. (Angleško prijateljstvo. — Lenin potuje na Angleško. — Angleško - ruska trgovinska pogodba.) Anglija je bila prva država, ki je začela prijazno postopati s sovjetsko Rusijo. Znano je, kako je svoj čas hvalil angleški ministrski predsednik Lloyd George ruske boljševike kot pametne ljudi, znano pa je tudi, da se je Lenin o angleških kapitalistih jako pohvalno izrazil. Čisto gotovo je, da ta medsebojna hvala ni bila odkritosrčna ne od strani Lloyd Georg-a, ne od strani Lenina. Lloyd George je hotel prevariti Lenina in Lenin je zopet hotel prevariti Lloyd Georga. Lenin hoče, da zmaga njegova ideja, Llovd George se boji, da bi Anglija ne zgubila svetovnega gospodarstva. Lenin pa potrebuje, da privede svojo idejo do zmage, neobhodno angleške industrije, Lloyd George pa na drugi strani potrebuje, ako hoče, da bode Anglija ostala kar je bila, ruske odjemalce za angleško industrijo. Tako sta postala Lenin in Llovd George na zunaj velika prijatelja, na tihem pa delata oba. neumorno, kako bi eden drugega prekanil. Sedaj hoče Lenin posetiti celo Anglijo in so pogajanja za ta poset že skoraj popolnoma dozorela. In zopet upa Lenin, da bode imela od tega potovanja njegova ideja koristi in Lloyd George misli, da bo koval iz tega potovanja koristi za Anglijo. Poročali smo že, da se je sklenila med Rusijo in Anglijo trgovinska pogodba. Anglija je dopustila, da se sme v Rusijo izvažati vse, kar Rusija .zahteva. In Rusija je takoj naročila veliko potrebščin za armado. Zakaj ne? Lenin misli, da bo bil s temi puškami Angleže v Aziji. Mogoče Angleži to vedo, toda oni si mislijo, če pušk ne damo mi, jih bodo dali pa Nemci. Tako ima vsaj angleška industrija dobiček. V Londonu se osnuje velika ruska banka, kajti Lenin je rekel, da brez kapitalizma ne gre. Angl. firme pa so stopile vse v trgovsko zvezo z rusko vlado. Nemčija. (Odškodnina Nemčije. — Antanta in Nemčija. Nemška politika. Kakor smo že poročali, je sprejela Nemčija ultimat, ki ga je njej stavila antanta. Poglejmo si enkrat kake obveznosti si je nakopala Nemčija s sprejetjem ultimata. Letni obrok, ki ga mora plačati Nemčija antanti znaša z eksportno oddajo 3 milijarde v zlatu, ali 45 milijard v papirju. Letni proračun Nemčije za leto 1921 pa znaša pozna onega Narikina, ki je zaslužil na borzi z eno samo potezo 45 mil. Yenov.. Časopisi so odprli posebne kolone, v katerih dajejo Narikinom dobre nasvete, kako naj porabijo svoje bogastvo, da bode to v prid državi in narodu. Toda Narikini nočejo o tem ničesar slišati, oni se hočejo le zabavati. Radi tega so se v Tokio neizmerno pomnožile gejše* (ženske, ki prodajajo ljubezen). V Tokio je do 50.000 gejš, za katere žrtvujejo Narikini letno približno eno miljardo Ye-nov. Pred 10 leti je bilo na japonkem prav malo avtomobilov. Le zastopniki tujih držav so imeli avtomobile, bilo jih je v celem Tokio le dva tucata. Danes je v Tokio 9000 avtomobilov, v katerih se vozijo Narikini in dvigaj0 prah po ulicah glavnega mesta. Nenavadna uredba. „Amerikan-sko parobrodno društvo'* misli uvesti na osobnih parnikih po enega dobro plačanega zabavača. Njegova naloga bode, da bode zabaval potnike na dolgi vožnji. Število izseljencev v Ameriko pojema. Statistični izkazi na Ellis Island velike naselitvene postaje Amerike izkazujejo precejšno pojemanje izseljencev' v Ameriko v prvem četrtletju leta 1921. V mesecu marcu se je, kakor pričajo izkušnje, priselilo v Ameriko vedno največ ljudi. Letos pa je okroglo 42 milijard državnih davkov. Nemčija mora oddati antanti vse davke. Interesantno je v tej zadevi mišljenje merodajnih nemških krogov. Vsi so mnenja, da bode Nemčiji nemogoče plačati take ogromne vsote in se tolažijo s tem. da bodo postale v kratkem času razmere popolnoma druge in trdno upajo, da bodo potem te nove razmere prinesle Nemčiji olajšanje, morebiti pa tudi. da se Nemčija popolnoma otrese vseh dolžnosti, ki jih je prevzela. Gotovo je danes, da hoče antanta Nemčijo popolnoma uničiti, tako lepo tiho njej zavija vrat. Nemčija seveda tudi ni mirna in tudi ona dela z vso močjo kje da bode zadela antanto najhujše. Nemčija računa nedvomno na boljševike in z njimi zvezane Turke. Večkrat smo že povedali v našem listu, da se vršijo sedaj v Mali Aziji velepomembne stvari. Vodi se tam sicer samo turško - grška vojna, toda za to vojno tičijo vse druge stvari. Zvedeli smo od popolnoma zanesljive strani, da pošilja Nemčija veliko število vojakov v civilnih oblekah preko Italije v Jdalo Azijo za turško armado. Ker je torej v Evropi nemogoče priti antanti do živega, hočejo zadati Nemci antanti udarec tam. kjer je antanta najbolj občutljiva in to jo Mala Azija, kot most k angleškemu imperiju in jako nevarna točka radi islamske solidarnosti. Kakor se vidi, se igrajo velike igre. Avstrija. (Glasovanje o priklopitvi k Nemčiji v Salcburgu. — Koroško vprašanje.) Deželna vlada v Salcburgu je hotel« izvesti 29. maja 1921 ljudsko glasovanje o priklopitvi Salcburške k Nemčiji. Antanta je proti temu glasovanju nastopila z vso energijo in tudi dunajska vlada je prav milo prosila Salcburžane naj odstopijo od nameravanega glasovanja. I11 saleburška deželna vlada je v resnici odstopila od glasovanja, to se pravi deželna vlada Shod Nar. - soc. stranke. V ponedeljek zvečer se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani dobro obiskan- shod Narodno-so-cijalistične stranke. Shod je otvoril tov. Deržič, pozdravil vse navzoče in nato govoril o stikih med našo in češko - narodno - socialistično stranko in o delovanju iste. H koncu svojega govora je govoril tudi o ustavi in razložil, zakaj stojita naša dva poslanca v opoziciji. Kot drugi govornik je nastopil tov. Juvan, ki je poda) poročilo o delu naše delegacije v-Pragi in pred javnostjo razkrinkal delovanje JDS v th- prišlo v marcu v Ameriko samo 43-H4 ljudi, medtem ko jih je prispelo v januarju 56.465 in v marcu 1. 1914 84.000. V februarju je prišlo v Ameriko le 34.595 tujcev. Številu priseljencev 134.174 v prvem četrtletju, stoji nasproti 81.986 tujcev, ki so se v prvem četrtletju iz Amerike izselili in sicer v januarju 37.442, v februarju 22.404 in v marcu 22.140. Od 1. aprila 1920 pa do3i. marca 1921 sc je naselilo v Ameriki 652.000 tujcev, 336.000 oseb pa je.v enakem času zapustilo Ameriko. Voditelji naselbinske postaje na Ellis Island pravijo, da se je število priseljencev zmanjšalo radi tega, ker parobrodne družbe v marcu niso sprejemale priseljencev, to pa radi tega, ker se je pojavljal legar in bi morale ladje radi tega obilo časa ostajati v kvaranteni. Avtomobilisti v ženski spalnici. Te dni se je pripetila, kakor poročajo angleški časopisi nenavadna avtomobilska nezgoda. V Kesington - u je napravil lekarnar Walter Falding s popolnoma novim avtomobilom zgodaj zjuraj poskušno vožnjo. Ko se je pripeljal v. Prince Consort Road je zgubil vodstvo nad avtomobilom in avtomobil se je zaletel z vso močjo proti neki hiši, ki je imela železno Ograjo. Avtomobil je prodrl ograjo in ne bode vodila glasovanja. Ker pa ljudstvo hoče, da se mora glasovanje na vsak način vršiti bodo vodile glasovanje pol. stranke in sicer krščanski so-cijalci, vsenemci in socijalni demokrati-Glasovanje se bode vršilo na vsak način na 29. maja 192.1. Izjava ministrskega predsednika Pasiča radi Koroške, ki smo jo prinesli v zadnji številki, je močno vplivala na Avstrijce. Listi vseh struj in barv se bavijo-na široko in dolgo s Pašičevim govorom. Samoobsebi umevno, da kričijo avstrijski listi v svet, da se hoče napraviti Avstriji velika krivica. Toda nič ne bo pomagalo. Avstrija bo morala dati Koroško Jugoslaviji. Poljska vstaja v Šleziji. (Upelii vstaje. — Francija in Anglija.) Poljska vstaja v Šleziji dobro napreduje. Vršijo se borbe, ki so včasih’ jako krvave, toda vstaši se držijo izborno.. Radi vstaje v Šleziji je prišlo do ostrega spora med Anglijo in Francijo. Medtem ko stoji Francija odkrito in odločno na strani Poljakov, je imel angleški ministrski predsednik Lloyd George oster govor proti Poljakom.Za-grozil je celo, da bi se dalo Nemcem priložnost, da z nemškim vojaštvom zadušijo poljski upor. Temu govoru se je uprl francoski ministrski predsednik Briand in se postavil popolnoma na poljsko stran. Nemci so se tega spora prav razveselili in so mislili, da bodo oni tisti srečni tretji, ki se bode smejali. Toda stvar ni tako tragična in Nemci se prehitro veselijo. Anglija si. bode dvakrat premislila nastopiti proti Franciji, ki je edina sila v Evropi/katera dela za Anglijo angl. politiko. Spora med Francijo in Anglijo, Angleži gotovo ne bodo riskirali in to zaradi tega ne, ker nimajo, ako zgubijo Francijo nobenega nadomestila. Raditega že danes lahko rečemo, da bode zmagalo francosko in s tem poljsko stališče v Šleziji. snij a. jini. .Poročal je, da so JDS-arji poslali enega zastopnika v Prago, da bi spletkaril pri bratih Cehih proti naši stranki, češ, Narodno - socijalistična stranka je sestavljena iz državi nevarnih elementov. Tov. Fakin je poročal o programu češke NSS, ki je enak programu naše stranke. Nadalje je govoril o narodnosti in socijalizmu, Tov. Kozinc je poročal o mladinskih organizacijah Nar. - soc. stranke na Češkem in pri nas, dalje o važnosti teh organizacij in koliko iste koristijo narodu. Nato se je tov. Deržic še enkrat zahvalil vsem udeležencem in jih pozval zadel ob zid hiše. Falding in ž njim se vozeči mehanik sta zletela črez glavo skoz okno, ki se je razbilo na tisoče delov v sobo gospodične Craige. Padla sta na pisalno mizo, katero sta popolnoma zlomila. Gospodična Craige je ležala še v postelji in čitala ravno nek roman, ko sta jo zmotila pri čitanju lekarnar in njegov mehanik. Gospodična se je obiska ustrašila ter začela takoj jecljati, da denarja nima doma, temveč da ima vse shranjeno v banki; mislila je da so vdrli roparji. Ko pa je spoznala skrajno neugoden položaj „gostov“, kako sta se pobirala vsa krvaveča in pobita od tal, ter sta njej povedala, na kak način, da sta prišla v obiske,)jih je gospodična prosila, da naj gresta v drugo sobo, da bo mogla ona vstati. Ko se je gospodična potem oblekla, je ponesrečene avtomobiliste lepo obvezala ter poskrbela, da so prišli na svoj dom. 2ene v cerkvenih službah. Na občnem zboru presbiterijanske cerkve na Angleškem je bilo s 156 proti 126 glasov sklenjeno, da se smejo od sedaj naprej sprejemati v cerkveno službo tudi ženske kakor starešine in dekanice. Zena, ki hoče biti sprejeta v cerkveno službo mora imeti dober govorniški dar (jeziček ima vsaka na pravem mestu) in se ne sme omožiti. na vztrajno delo za narodno-socijali-stično stranko. Vsi govorniki so želi viharno odobravanje. Lepo uspeli shod sc je zaključil ob io. uri zvečer. Občinske volitve. Na Bledu je bil izvoljen županom tov. Tominc pristaš NSS. V Slovenjgradu je bil izvoljen županom tov. Franjo Marčič pristaš NSS. V Mošnjah je bil izvoljen županom J. Stupica pristaš NSS. Izzid občinskih volitev v nekaterih občinah. Hotič: NSS 52 glasov 4 občinske odbornike. Pri volitvah v konstituanto v novembru 1920 je dobila NSS v tej občini 25 glasov. Šoštanj: NSS 3 občinske odbornike. Sevnica: NSS 86 glasov 5 občinskih odbornikov. Pri volitvah v konstituanto v novembru 1920 je dobilar NSS v tej občini 70 glasov. Gomiljsko: NSS 52 glasov 4 občinske odbornike. Št. Pavel pri Preboldu: NSS 52 glasov 3 občinske odbornike. Pri vo-litvi v konstituanto v novembru 1920 je dobila NSS v tej občini 8 glasov. Vuzenica: NSS 33 glasov 3 občinske odbornike pri volitvah v konstituanto v novembru 1920 je dobila -NSS v tej občini 6 glasov. Tržič: NSS 1 občinskega odbornika, izvoljen v gospodarski stranki. Občinski odbor v Lučah v Savinski dolini razpuščen. Občinski odbor v Lučah je, ker po razpisu občinskih volitev ni bilo pravočasno vložena nobena kandidatna lista, razpuščen. Za gerenta je imenovan Franc irontelj. Voltev novega občinskega ■odbora 'se mora razpisati najpozneje v šestih tednih. Slovenska sramota in nemška perfidnost. Takozvani „slovenski“ socijalde-mokrat dr. Korun je imel žalostno korajžo, da je govoril 12. maja 1921 v konstituanti sledeče: „Za Slovenijo lahko mirno trdim, da so Nemci v Sloveniji brezpravni.11 („Naprej“ z dne 23. maja 192,1, štev. 114.) Človek skoraj svojim očem ne verjame, kljub temu, da vidi to črno na belem v „Na-preju“. To je povedal takozvani slovenski" socijalni demokrat dr. Korun in ni se našel nobeden slovenski poslanec, ki bi tega človeka na licu mesta justificiral. Ni se našel nobeden državotvoren list naših demokratov, da bi to izdajalsko početje enega Slovenca pismeno zavrnil. In tak človek še hodi danes po Sloveniji, ne da bi kdo obračunal ? njim, kakor bi on zaslužil. To je naša slovenska sramota, tc je naša gnjliloba, ki smrdi do neba. Nemci so pri nas brezpravni, ali ste že slišali kaj tacega. Cela so-cijalna demokracija, cela demokratska stranka, ne delata nič drugega, kakor da ščitita Nemce v naši državi. Mi smo radovedni, kaj bodo rekli k temu izreku Koruna naši štajerski delavci, ki jih Nemci še danes preganjajo. Da brezpraven je danes v Jugoslaviji slovenski delavec, ki ima še nemškega gospodarja. Dr. Korun je zagovarjal torej tiste Nemce, ki še danes bijejo z bičem po naših delavcih. Namesto, da bi zagovarjal socijalni demokrat delavce je šel in je zagovarjal nemške kapitaliste. Za to, da so delavci brezpravni, za to sc socialdemokrati ne brigajo, svoje govore v parlamentu porabljajo za to, da ščitijo nemške kapitaliste. Seveda, Kristan milijonar, Korun milijonar, ne bosta nastopala proti drugim milijonarjem — delavca imajo pa tako za neumnega, da mislijo. delavec itak ne ve, kaj mi delamo, na shodu se delavce malo nahujska in po tem so itak zadovoljni. Vsi vemo, kako delajo koroški Nemci s koroškimi Slovenci. Koliko Slovencev so Nemci na Koroškem že ubili, kolikim Slovencem so Nemci zažgali domove. Štejte uboge koroške begunce, ki se potepajo po svetu, pregnani z domače grude. Ne smejo na Koroško, ne smejo k svojim dragim, ker ako bi se kdo zdrznil, da bi hotel na Koroško, ga v najmilejšem slučaju oropajo in potem” zaženejo črez mejo, ako pa pride v roke malo hujšim Nemcem, ga pa pretepavajo, trpinčijo ali pa celo ubijejo. Za vse to imamo*sto-tine prič. In glejte, kaj pišejo nemški listi, navajamo tjukaj „Neue Freie Presse1' z dne 21. maja 1921. V enem članku o Koroški piše: ,,Vesti o zatiranju slovenskega prebivalstva: (na Koroškem) so neresnične in lažnjive." Tako pišejo nemški listi, kljub temu, da vemo vsi, da je vse resnično kar pišejo naši listi o grozotah, ki se godijo na Koroškem. Pri nas pa se godi Nemcem bolje kakor Slovencem, bolje kakor Nemcem v Avstriji in Nemčiji in „slo-venski" (?) socijalni demokrat ima dr.znost, da pove v konstituanti na javnem mestu, iz katerega sliši ves svet, da so Nemci v Sloveniji brezpravni. In Slovenci se čudimo, da smo povsod zasmehovani: ali je mogoče drugače, ko imamo v svojih vrstah toliko Korunov. Slovenski delavci, zapomnite si dr. Koruna, ki zagovarja nemške kapitaliste. zapomnite si ga, in ko pride med vas, obračunajte z njim. Se mora zmešati, ko so kase skupne. V zadnji številki smo poročali, kako je hotel popraviti tako lepo nedolžno mariborski „Tabor“ ljubljansko ,,Jutro‘\ ki je odstopilo demokratske občinske odbornike socijalnim demokratom. Sedaj se je pa ,,Naprej" re-vanžiral in podpisal v štev. 113 z dne 2i. maja en članek naslovljen z „Naši kadri“ z JDS. Najbrže so pri „Na-preju“ mislili na kadre pri Jadranski banki in na JSDS in JDS milijonarje. Ko so knjigovodstvo in blagajne skupne je pač križ, tu in tam se pač zmeša. Sicer bi pa že čisto lahko nastopili pod eno firmo, bodisi JDS ali JSDS, saj že itak vsi vemo, da sta JDS in JSDS poročeni. Kar z naznanilom ven, pa bo. T edenske Neslovanski uradniki se odpuste iz državne službe. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sklenil odpustiti vse uradnike-tujce. Izkazalo se je namreč, da so nezanesljivi ter da rovarijo proti državi. Delavci in drugi delojemalci, katerih spore z delodajalci sodi obrtno sodišče, se opozarjajo na to, da bodo smeli voliti prisednike v obrtno in prizivno sodišče le tedaj, če jih bodo delodajalci pravočasno prijavili mest-n.en?u. rna8'*stratu, da se vpišejo v volilni imenik. Interesirajte se torej sami, da ne bodete izpuščeni iz volilnih imenikov in opozorite na svojo volilno pravico tudi delodajalca, da vas pravočasno naznani magistratu. Delodajalci in delojemalci, ki imajb pravico voliti prisednike in namestnike v obrtno in prizivno sodišče, ki razsoja spore med delodajalci, se opozarjajo — c]a |J0 mestni magistrat zalozil posebne tiskovine za prijavo novice. delodajalcev. Kdaj se bodo dobile te tiskovine, bo objavljeno v listih. Delavske borze. Minister za soci-jalno politiko bo predložil ministrskemu svetu za odobritev novo uredbo o delavskih borzah, ki bo vsebovala vse važnejše odredbe giede javnih odnošajev med delavci in delodajalci. Izdelana je na isti podlagi, na kateri je temeljila stara delavska .borza v Belgradu. Predvideno je osnovanje novih delavskih borz v vseh večjih mestih. Nova uredba bi- stopiia v veljavo s 1. junijem. Tovorni listi. Ker si stranke niso na jasnem glede nabave tovornih listov, se razglaša, da imajo postaje juž. železnice dovolj veliko zalogo tovornih listov, ki se lahko naroče pri postajnih načelnikih v poljubni mr: oži ni. Zamenjava bankovcev. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Občinstvo se v smislu odloka ministrstva financ z dne 7. maja 1921 J broj 5729 opozarja, da se v lastnem interesu točno drži predpisanega roka za zamenjavo 10, 2 in 1 K bankovcev, ki se vrši do vključno 4. junija t., 1., ker se po poteku tega roka brez izjeme ne bo nikomur dovolila naknadna zamenjava, 2480 birmancev je bilo o bin-koštnih praznikih v ljubljanski stolnici. Volka je ustrelil dne 14. t. m. lovski čuvaj Anton Lavrič v Veliki gori nad Sodražičo v lovišču dr. Lovrenčiča. Volk, star samec, je tehtal 34 kg. To je že drugi volk, ki ga je ustrelil ta neumorni lovski čuvaj. Izvoz tobaka ali tobačnih izdelkov do 2 kg prost pristojbin. „Uradni list“, piše, da je privat. izvoz tobaka ali tobačnih izdelkov do^2 kg dovoljen brez plačanja davka na poslovni obrat in brez zavarovanja valute. Muha ustavila avtomobil. Blizu Gor. Radgone je na bink. ponedeljek navadna muha utavila avtomobil 38 konjskih sil. Muha sc je namreč zarinila v malo odprtino, iz katere se Vbrizgava bencin v razplinjevalca, vsied česar jf motor nehal, delovati. Vintgar začasno za občinstvo zaprt. Poprava močno razdejanega Vintgarja se je te dni pričela in bo delo v treh tednih izvršeno. Do tega časa pa ostane Vintgar za občinstvo zaprt. Umrlo je v Celju v mestu ter v celjski javni bolnici ‘tekom meseca aprila skupno 28 oseb. Težka nesreča. Rudarskega delavca Feliksa Fakina v Trbovljah je med vožnjo po tiru voz s premogom podrl na tla. Premog mu je zmečkal obe nogi. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnico. Smrtno se je ponesrečil v hrast-niškem rudniku Fr. Brinar- Padec z vlaka. Zena krojaškega pomočnika Marija Sitar, stanujoča na Trnovskem pristanu št. 4, je med vožnjo na progi velike Lašče-Dobre-polje tako nesrečno padla z vlaka, da si je zlomila levo nogo. Neznanega utopljenca so potegnili iz Save pri Poganiku blizu Litije. Uopljenec je okrog 30 let star. Samomorilni poskus. Posestnikov sin, 22letni stari France Bergant iz Zlep pri Medvodah si je v divjem obupu in jezi pognal kroglo iz vojaške puške skozi prsno stran. Zadeti se je hotel v srce, a se mu ni posjrečilo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Premeten goljuf. Jovan Jankovič, ki se izdaja tudi za Jovana Jovano- viča, potuje po raznih hrvatskih in slovenskih krajih z neko žensko, ki jo izdaja za svojo ženo in ioletnim dečkom. Izvršil je v Zagrebu več goljufij, v znesku 80.000 kron, izdajajoč se za vojaškega dobavitelja. Neki Vilmi Blacy v Zagrebu je ukradel poročni list ter ni izključeno, da bi se izdajal in legitimiral s tem ukradenim poročnim listom. Mesto manufakture premogovo žlindro so našli pri tvrdki Rozman in Tschurn, ko so odprli po železnici do-šli zaboj manufakture. Iz zaboja je izginilo 7 zavojev blaga, za nadomestilo ukradenega blaga se je pa nahajala med blagom vreča s 40 kg premogovne žlindre, katera teža je točno odgovarjala teži ukradene manufakture. Na potovanju okraden. Med Logatcem in Borovnico je ukradel doslej neznan tat potniku Adorno Giorgio iz Smirne 280 do 300 lir. Tatvine sumljiv je neki „Franceko“ ki govori slabo italijanščino in bo najbrž iz okolice Gorice doma. Umor. Pri Sv. Emi na Štajerskem je v nedeljo zvečer hlapec Valentin Herci z vozno ročico s tako bilo uda: il v pijanosti nekega čevljarja iz Sv1 j k* so v centrumu in ki so bili do sedaj pro-pagatorji edinstva, so za tri imena. Prosim Vas, to ni nikaka logika. (Minister dr. Kukovec: »Logično je, če se glasuje- za ustavo.) Ako se ustava našim zahtevam primerno izpremeni., Ce je močna opozicija, sc dajo doseči kake koristne izpremembe, če pa ni močne opozicije, se ne doseže ničesar. Gospodje, včeraj smo slišali, da bi bilo tudi v interesu Bosancev, Ma- cedoncev, Bunjevcev itd., sploh vseli onih, katerih narodna zavest še ni močho razvita in ki pravzaprav ne ločijo še vere od narodnosti, ako bi se naša država ne nazivala SHS, ampak bi imela eno samo ime. Na ta način bi se pridobili tildi ti za našo državo. Ti se čutijo sedaj zapostavljene, ko vidijo, da niso zastopani v imenu države. (Ugbvori.) Oni se sedaj še ne prištevajo ne k Hrvatom, ne k Srbom in ne k SlOVencem. Ce bi imela naša država enotno ime, bi bili tudi ti zadovoljni. Pbleg tega se je govorilo tudi o Slovanih, ki še niso v naši državi. Nočem gOvoriti o Bolgarih, ker vem, da Vaš tO boli, ker vem, da rane, ki so jih Vam zadali Bolgari, še niso zaceljene. Toda prepričan sem, da bo prišel čas, ko bomo vsi Jugoslovani zjedi-njeni v eni državi. Mi moramo že danes gledati na to, da polagoma pride do tega. Gospodje, g. Davidovič je bil, mislim, ki je rekel v svojem govoru pri načelni debati, daje treba pozabiti, kar je bilo med nami. Dobro! Ako to velja za nas v tej državi, mora v isti meri veljati tudi za one Slovane, ki so izven te države. Treba je pozabiti, kar je bilo. Ne smemo nositi maščevalnosti v srcu in na jeziku, ampak Treba je odpiiščati. Ce ne bomo odpuščali, ne pride nikoli do tega, da bomo Slovani združeni. Jaz sem torej za eno ime države. Do sedaj se je o tem mnogo razpravljala v časopisju in culo se je o imenih „Velika Srbija" in ,,Srbohrvaška"., Kar se tiče ,, Velike Srbije", mi-mislim, da naša država s svojimi 13 milijoni prebivalci ni tako velika, da bi ste mogla nazivati „Velika Srbija" kaikot ti. pr. Velika Britanija. (Dr. Momčiio Ivabič: „Izraz .Velika' pomeni, da smo največji, kar moremo biti.") Prosim, kdOr se povišuje, bo ppnižan. Tako se glasi neki izrek, kaj ne? (Veselost.) ..SrbbhrvaŠka" tudi ni pravo ime. Logičneje bi bilo „Srboslovenija", ker itoate Srbi in Hrvatje en književni jezik' Zato ni treba Srbov in Hrvatov posebej naglašati. Mi Slovenci, ki se sicer razufnemb s Srbi in Hrvati, imamo ppspehren književni jezik. (Minister d/ Kukovec:: ,,E), ej!“ — Dr. Mo ničilo Ivanič: „ Treba gaje opustiti.") Itne „Srboslovenija“ b’i bilo torej logično. Jaz nočem za to ime predirati. Kecem samo, da bi bilo tO ime logično, dočirn ime ..Srbohrvaška" ni logično. Za svojo osebo bi bil jaz v gotovem oziru za to, da se naša država imenuje Srbija. In sicer grem s tega stališča, ker imajo Srbi v svetu že ime in ker Srbe ves svet pozna. Srbi imajo svojo zgodovino in sicer častlji-vo zgodovino. S tega stališča bi bil jaz za to, da *bi se imenovali Kraljevina Srbija, ker bi kot državljani Srbije v sveTu mnogo več pomenili, nego po-rhettiiao kot Slovenci arti kot Jugoslo- j vanS. Toda, gospodje, če hočemo biti popolnoma enakopravni, ako hočemo brž pTOti vsem privilegijam, kakOr je rdkdl gbsjpod Davidovič v svojem go-Vorb, pdtem tudi za to ime ne moremo nastopati. Biti proti vsem privilegijam m za popdlno enakopravnost, to znači, da ne moremo sprejeti ne imena Srbija, ne imena Hrvatska in ne imena Slovenija, ako hočemo biti dosledni, ZatO moramo 'biti za neko drugo ime. Gospodje, razumem, da Vas Srbe •boli, ako bi se motali ločiti od svojega imena, ker imate Vi tako preteklost, kakršne Slovenci nimajo, kakršne tudi Hrvatje nimajo, preteklost kakor jo 'ima malokateri narod. Zato je meni težko Vam reči, da se naj Vi odločite za kako drugo ime. Toda vem pa tudi, da ste Vi takrat, kadaT gre za državo in njene interese, požrtvovalni in da znate doprinesti velike žrtve. (Medklici: „A to se je sedaj poza- bilo") Vi ste tako delali do sedaj in jaz bi Vas prosil, da pokažete ~ svojo požrtvovalnost tudi sedaj glede imena, (Medklic: ,,Zakaj pa Vi niste pokazali požrtvovalnosti za domovino s tem, da bi bili glasovali za ustavo?") Saj sem Vam že rekel, da je dobro, če imamo tudi nekaj opozicije. Ako se ustava izprcmeni, je še vedno dana mogočnost, da bom glasoval za njo. Nisem rekel, da sem proti ustavi; mislim pa, da je dobro, če imamo opozicijo, ki dela na to, da se ustava nekoliko iz-premeni. Toda jaz sem med onimi, ki so za pozitivno delo v opoziciji, ne za negativno. (Ploskanje. — Poslanec dr. Momčilo Ivanič: „Vam to pri- znam.") Jaz govorim iskreno in kar govorim, prihaja iz srca. Govorim iskreno in kar govorim, prihaja iz srca, Govorim iskreno, ker se ne čutim r tej zbornici tujca, ko govorim^ (Mi- nister, dr. Kukovec: „Povejte, ali bodete glasovali za ustavo, pa je vse. dobro. Povejte, ,da čujemol") Povedal sem Vam že, da bomo to videli na koncu, če se bo kaj spremenilo. Toliko Vam lahko rečem, da bom storil svojo dolžnost. Gospodje, kolikor sem Jaz mogei do sedaj pregledati položaj, je za ime Jugoslavija v naši državi precejšnja večina. (Dr. Laza Markovič: „Ni res)”) Slovenci, moram reči, so vsi za Jugoslavijo, Hrvatje so za Jugoslavijo in včeraj smo videli, da je tudi precejšen del Srbov nastopil za Jugoslovan- ‘sUTt tlrvPttD nrP'/ Oviro no Tino Im sko državo brez ozira na ene Srbe, ki so glede narodnega imena neopredeljeni, kakor sem poprej rekel in ki so tudi za enotno ime. Iz tega sklepam, da ima ime Jugoslavija mnogo privržencev, da ima večino. Vem pa tudi, da je med nami velika mržnja proti temu imenu. (Klici: „Istina!“) Imel sem priliko govoriti z nekaterimi gospodi iz radikalnega kluba, in sem videl, da mislijo, da se pod imenom Jugoslavija skrivajo samo slabi, antidr-žavni elementi. Morebiti je to pri Vas v Srbiji tako, totja pri nas v Sloveniji so naši Jugoslovani, kakor vem za gotovo, pravi in resnični Jugoslovani, Gospod minister dr. Kukovec mi mora pritrditi, kajti on je Jugoslovan in njegova stranka je za ime Jugoslavija. Tudi gospod ar. Vošnjik iz samostojne kmetske stranke je v generalni debati izjavil, da bi mu bilo ime Jugoslavija ljubše, nego SHS; toda on je bil primran, da glasuje za SHS, ker Je njegova stranka stopila v vlado in-mora držati disciplino. Jasno je torej, da je mnogo razpoloženja za ime Jugoslavija. Toda, če ste Vi tako protivni temu imenu, moramo pač najti drugo ime, samo da bo to ime enotno. Na vsak način pa moramo imeti za našo državo enotno ime. To je v interesu našega edinstva in naše države. y Gospodje'! Za ime Jugoslavija so tudi naši neodrešeni bratje, za Jugoslavijo so Primorci in za Jugoslavijo so naši Korošci. Ime Jugoslavija je tudi že uradno priznano. V časopisju se piše vedno o Jugoslaviji. In, bratje Srbi, ne bojte se, da bo Vaše ime izginilo, če piše časopisje o Jugoslaviji, če se naziva naša država Jugoslavija. Srbsko ime ne bo izginilo nikdar. Podoben primer imamo na Angleškem, Tam se tudi država imenuje Velika Britanija, toda vi vedno čujete o Angležih in angleškem narodu. Tako se bo tudi Vaše srbsko ime slavilo še v poznih časih, če tudi se država ne bo tako' imenovala kakor narod, ki v njej prebiva. Gopodje, glejte tukaj glasovnico od koroškega plebiscita! Naša država je uradno priznala ime Jugoslavija To ime so priznali tudi naši zavezniki v medzavezniški komisiji. Za Jugoslavijo je glasovalo 15 278 koroških Slovencev. (Medklic: „A večina je glaso vala za Nemško Avstrijo.") Vi ste o položaju na Koroškem zelo slabo in- formirani, Vaše časopisje, na primer ,,Politika", je pisalo: glasovali so za Nemško Avstrijo, sedaj naj trpijo! Tako se je pisalo v časopisju. Toda gospodje, tako se ne dela! 15.278 ljudi je glasovalo za Jugoslavijo z dušo in srcem in naša država je dolžna, da tem ljudem pomaga. (Klici: ,,Tako je.“ — Ploskanje.) Ti ljudje sedaj trpijo od avstrijskih oblasti, ker so glasovali Jugoslavijo. Trpijo predvsem tisti, ki so glasovali za Jugoslavijo, Na tem mestu sta govorila o Koroški komunistična poslanca dr. Markovič in Fabjančič. Dr. Markovič je rekel, da so- koroški Slovenci glasovali proti Jugoslaviji radi one naredbe o ,,redu i radu." To ni resnica! Reči moram: Kolikor je na Koroškem delav- cev, so socialni- demokratje, ki stoje pod vplivom nemških soc. demokratov, ki so nacijonalni in ne internacionalni. I11 ti bi v vsakem slučaju glasovali za Nemško Avstrijo-. Naši ljudje so pa kmetje in ti so glasovali za nas. Da Je nekoliko kmetov glasovalo za Nemško Avtrijo, temu je kriva medza-vezniška komisija, ki je delala za Nemce. Medzavezniška komisija se je postavila na stran Nemcev proti našemu narodu. Gospod poslanec Jovanovič, ki je bil predsednik plebiscitne komisije, nam lahko pove, kako je bil naš narod na Koroškem prevarjen, in da ta narod ni želel v Nemško Avstrijo, kakor je rekel komunist Markovič. Ta narod želi biti v Jugoslaviji in prosi, da bi se ga čimprej odrešilo. To je resnica. (Živahno ploskanje.) Gospod ministrski predsednik nas je baš danes informiral glede Koroške in jaz sem s to informacijo jako zadovoljen; zadovoljen sem, da je v teku neka akcija, ki nam bo, če bomo stali odločno, dala nazaj zaenkrat vsaj one kraje na Koroškem, kjer smo imeli pri plebiscitu večino. (Viharno odobravanje.) Pri nas so iste razmere kakor na Poljskem. Poljaki so Slovani kakor mi in tudi Poljaki so izgubili plebiscit proti Nemcem. Proti Nemcem je težko plebiscirati. Plebiscit je stvar, pri kateri mišljenje ljudstva ne pride do. iz- raza. Plebiscit je stvar, pri kateri odločujejo ekonomske, kulturne in soci-jalne razmere. Tako je bilo na Koroškem in tako je bilo tudi na Poljskem. A kaj so storili Poljaki? Oni okupiranih krajev, kjer so imeli večino, niso zapustili. Oni niso pustili, da poljski narod trpi, da ga Nemci ropajo in pobijajo, marveč so s svojo armado zasedli one kraje. Tako delajo Poljaki. Mi smo pa potegnili našo armado nazaj, ne da bi se dala narodu garancija, da se mu ne bo ničesar zgodilo. Sicer se mu je dala neka garancija, toda ta garancija je ostala samo na papirju, ki se je Nemci ne drže, marveč pobijajo naše ljudi kakor pse. Imamo mrtve, imamo ranjence, imamo oropane, imamo begunce, preganjcne od Nemcev. Gospod finančni minister je rekel, da se ic za ruske begunce izp1ača’o ?3 milijonov dinarjev podpore. Toda za naše koroške begunce se ni dalo ničesar, proti čemur moram najodločneje protestirati. (Dalje prihodnjič), # Listnica uredništva. Gosp. A. P. Polemike radi samcev z najboljšo voljo ne moremo priobčiti; veijemite, da oženjenim ne 'gre nič boljše, kljub temu, da imajo družinske doklade. Prepričani smo, da bi marsikateri zakonski mož odstopil rad družinsko doklado, ako bi hotel kdo prevzeti v oskrbo njegovo družino. — Vuzenica. Pišite nam večkrat. Poročajte nam zlasti dogodke in novice, katerih še drugi listi niso priobčili. Listnica uredništva. — R, Celje. Odgovorite nam takoj, ali naj natisnemo Vaš članek z Vašim podpisom?, Listnica uredništva: Ptuj. Zali- bog- članek prepozno dobili, pride prihodnjič. Radi preselitve tiskarne so-velike tehnične zapreke. Dolžnost naš»h somišljenikov je, da poročajo važne dogodke in novice, hitro in povsem resnično ,Novi Pravdi*. Odgovorni urednik: H. Sever. Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, Primarij Or. Hup Robič dolgoletni asistent univerzitetne klinike za kožne in spolne bolezni prot. dr. Matzenauerja v Gradcu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2, II. nadstr. od 14. <2) ure do 16 (4) ure. Pnevmatike za avto in kolesa v vseh deni izijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični inatefial in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—I5t M. HI Ljubljana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podružnica: tlteFibur Jurčičeva Ulica št. 9. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko Tone Malgaj 13—14 pleskar in ličar Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 6. Franc Branut > Ljubljana 6—12 Mestni trg ^ štev. 25, 1. n. Somišljeniki! Prispevajte za tiskani sklad! LJUBLJANA Šelenburgoua ul. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje, banko1* v Zagrebu. Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskompt menic, terjatev, faktur - Akreditivi - Borza 9(1—5