16. štev. V Ljubljani v soboto 11. februarja 1882. Letnik X. Inserati se sprejemajo in volja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, » i» » >• " !> ■t® >> if » tf 3 „ Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. Rokop isi se ne vračajo, nefrankovana pisma so 110 sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za colo leto . . 10 gl. — Za jpolleta . . 5 „ — Za četrt leta . 'J Političen lisi za slorenski narod 50 V administraciji velja: Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredni&tvo je Florijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Prosimo, iščimo, trkajmo. Dunajski dopisnik ,,Narodov" poživlja slovenske občine, naj se same prizadevajo za narodno ravnopravnoat s tem, da gpošilja,o prošnje do državnega zbora. Ob inem dopisnik očita slovenskim časnikom, da se za to stvar niso še zmenili, ter rešitev vedno le od vlade in od poslatcev pričakovali. Kar se našega lista tiče, moram'.) timu oporekati, ker se dobro spominjamo, da smo slovensko ljudstvo več ko enkrat k tak m prošnjam poživljali in tudi dostavljali, da poslanci ne morejo nič 'doseči, ako se ne morejo skl cevati na ljudski glas. Naš klic je tačas ostal brez odmeva; morda bo zdaj bolje, ko se jo izrekla enaka želja od bolj merodajne osebe. Ta klic v , Narodu" podpiramo tudi mi in prav z veseljem, ker narn omenjeni dopisnik obeta, da naše prošnje ue bodo brezuspešne ostale. Dopisnik priporoča slovenskim občinam in družtvom, caj prosijo v prvi vrsti za vstu-novo više deželne sodnije v Ljubljani. Niši bri.lci se bodo spominjali, da smo mi to željo ž« dostikrat v našem listu razpravljali; toraj nam služi le v veseije, da Be ta ptvar od vseh Ktrani za potrebno pripoznava, Ako je upanje, da bi naše prošnje kaj zdale, potem je stvar pač vredna, da pošijkih vlad k Ruaiji. V vaeh slojah evropejskega občinstvu veje Rusiji in Slovanstvu sovražni duh, in vzrok tej občnej antipatiji, zgodovinakih načelih in nalogah narodov. Z eno besedo, vso politično, kakor občinsko sovraštvo Rusije zamoremo pojasniti le b tem, da Evropa nas ne priznava za svoje, da so tuji silni element. obeta da bodo naše prošnje vsaj nekoliko izdale, da se bo nanje ozir jemal. Mnogo je občin na Slovenskem, kterim stoje na čelu vrlo narodni župani. Ti naj gredo z dobrim izgledom naprej, drugi bodo sledili. Toraj brez zamude na delo l Politični pregled. V Ljubljani 10. februarja. Avstrijske dežele. V gosposki zbornici imajo važno stvar v pretresu, namreč češko vseučilišče. Večina odseka predlaga Čehom jako nevgodno postavo, hoče premoženje ohraniti za nemško univerzo in zahteva, da bi češki študentje izpite delali v nemškem jeziku. Manjšina odse-kova pa priporoča postavo, kakor jo je sprejela zbornica poslancev. Za predlog manjšine, za kterega poroča grof Schonborn, so govorili grof Belkredi . prof. Randa, minister Taaffe, minister Konrad in prof. Miklošič. Upati je, da se bo sprejel predlog odsekove manjšine, ker bo osrednja stranka z vlado glasovala. Zbornica poslancev pretresa postavo o davku na petrolej. Levičarji si obetajo, da bodo vtaj pri tretjem branji postavo vrgli, ker klub sred šča neče ves za vlado glasovati. Treba je toraj, da se naši poslanci vsi vdeleže glasovanja, da jih nasprotniki ne iznenadijo. ,,Politik" obžaluje, da novi središni klub krha slogo in moč desnice, ker se je razdvojil pri glasovanji o petrolejskem davku in s tem napravil levičarjem veliko veselje V tem je nekaj resnice. Tudi nam je sicer težko, odobravati davek na petrolej, katerega rabijo revni ljudje in tudi delavci pri svojem delu, vendar je zopet to resnica, da se večn primanjkljej ne bo prej odpravil, dokler se ne povikšajo dohodki ali pa znižajo stroški. Bolje je pa še zmirom, da nekaj več davka plačamo, kakor pa da bi se delali novi dolgovi, da bi država morala judom vedno veče obresti plačevati. Že zdaj plačujemo 130 miijonov na leto za same obresti od dolga (tedaj več ko za vse vojake), ali si hočemo želeti še več državnega dolga? Hvalevredno je toraj prizadevanje ministra DunajevBkega, da se hoče primanjkljeja znebiti in novih dolgov obvarovati. Ako bi udje središnega kluba to bolj prevdarili, morda bi se ne branili toliko tega davk8. Vnanje države. Trdi 8e, da se je ruska vlada pogodila z ono sv« očeta zaradi stanja katolikov v Rusiji. Ruska vlada se je zavezala, pomi-lostiti katoliške škofe Felinskega, Krasinskega, Borovskega in Rjenskega; BorovBki postane vnovič škof, drugim trem se bodo dale pokojnine. V poljskih semeniščih ostane ruščina obligatni predmet, zato bo pa poljšč na obli-gatni predmet v katoliškem semenišču petro-gradskem. Ruska vlada ne bo več nadzorovala pastirskih listov in pridig katoliške duhovščine. Kar nemški liBti poročajo o zbiranji ruske armade na avstrijski meji, je menda vse izmišljeno. Vsaj „Poiitik" uvrstuje vse te novice med izmišljene časnikarske race, da bi se ščuvalo proti Slovanom. 8rl>i so vsi prestrašeni zavolj pada francozke banke „union generale', s katero so imeli dosti zvez, zlasti zaradi zidanja železnic. Mislilo se je, da bo Srbija pri padu te banke mnogo zgubila, zdaj se pa nasprotno trdi, da Srbija ni dosti zgubila; ali je res, bomo še le videli. Srbski finančni minister Be je pom podal v Pariz, da vidi, kako stvari stojč. Nemški kancelar Bizmark je bojda zagrozil Rusiji, da bo svojega poročnika iz Petrograda poklical, ako bo ruska vlada dopustila, da bodo ruski časniki tako ojstro proti Avstriji pisali. Ta vest se nam malo verjetna vidi, ker Vi po isti logiki Rusija že davno morala svoje poročnike iz Nemčije poklicati, če se pomisli, koliko so nemški listi že čez Rusijo zabavljali. V nemškem državnem zboru se je pričela debata o novi cerkveni postavi, ki obeta katoličanom nekaj olajšav, pa veudar še ni prav po volji katoliške stranke. Izvirni dopisi. \ ljubljani, 7. fabr. (Prehudim maharjem.) Iz dijaških let, iz tistih časov, ko je bilo še ljudskim učiteljem dovoljeno s palico uporne učence ubogljivosti učiti, se spominjam nekega prizora, ki se mi je ne vem zakaj tako globoko v spomin vtisnil, da ga še zdaj niBem pozabil. Bil je namreč v nekem razredu součenec, skor za glavo veči kakor mi drugi, in tega korenjaka si je naš učitelj izvolil, da je navadno palico pokladal (kam, že vsak lahko vgane) tolikrat, kolikorkrat mu je bilo ukazano. Zgodilo pa se je nekega dne, da je ravno ta součenec — ki je druge tepel — sam jih moral nekoliko držati. Če ravno pri tem nisem bil nič prizadet, le nepristranski opazovalec, me je vendar nekakšno veselilo, da jih je ravno ta (uaš , profor') tudi enkrat dobil. To mi pride na misel, če prevdarjam nektere „Zvonove'' napade; kajti „kembelj" „Ljubljanskega Zvona" je včasih le pretežek, in če kembelj preveč bije, pravijo zvonarji, se ne sliši lepo. Kaj, k o bi prišel kakšen hujši, pa bi enako namahal tistega, ki je n. pr. lani pl. Kleinmajerja, Koseskega in kar jih je še druzih mogel od ondod doseči, tako neusmiljeno pestil in hibal, ali pa onega, ki je spet letos začel „Matičin odbor" tako surovo napadati ? Pa bi zDabiti kdo menil, da bi ga ne mogel. Kaj bi ga ne? Vsak človek ima Bvoje napake. Naj pride kdo, ki ima voljo vse njegove hibe preiskati in razglašati, dobro stran pa zamolčati, — in udarjen je, ko bi bil tudi najboljši človek. Shakespeare je dobro ljudi poznal in on trdi: „Use every man afcer his desert, and who thall 'scape whippiug? (Ravnaj z vsak m po zasluženji, in kdo ne bo te-pen? Hamlet.) Kdor se tedaj čez druge za sodn ka postavlja, naj jih sodi po pameti, ne brezozirno in naj se spominja tudi svoje slabosti. če pa kdo hoče vsemu svetu hlače merit', bi skoraj privoščil, da bi se tudi njemu enkrat enako pomerile. Jaz seveda bi Be tega dela ne lotil, da bi kol s kolom odbijal, a privoščil pa bi, da bi se povrnilo, kakor se posojuje. Kar posebej „Matičine" odbornike zadeva, se mi res že skor smilijo, da se neka stranka ne neha zaletavati vanje. Ne rečem, da bi ne žele! sam od Matice boljših knjig sem ter tje; ali tega trezen človek ne more le Matiči-nih odbornikov dolžiti: če naš prvi parodni zavod ni tako dober, kakor bi moral biti, je tega kriv cel narod in ao krivi zlasti tisti, ki se sodijo za boljše, kakor ao vsi dru'i. Koli-krat je pokojni vitez Trsteniški vabil vse pisatelje, naj pošljejo dobrih spisov. Pa med tem, ko se je vsako ieto udrihalo po odboru, ni bilo nikjer brati, da je »staroslovenski" odbor kakemu „mladoslovencu" zavrgel ta ali oni izvrstni spis. Če se tedaj narodu škoda godi, godi se po vas, ki pravite, da znate. Kar pa zdaj „Zvon" zoper italijansko slovnico bfje, ni drnzega, kakor nadaljevanje stare navade. Kakor je namreč lani kritikoval Matičine knjige, tako bi jih lehko tudi vsak dunajski Žid, ki zna popir devati na tehtnico, m vendar je lani izdala Matica knjigo, o kteri ne more noben količkaj pravičen rodoljub reči, da ni čast narodu in Matici — pa tudi leto je mahalasto pomečkal med „Fiiofi£reuzerbib-liothek" ali jo saj ignoriral! Kakšna reč je bila nekdaj zoper hrvaško slovnico itd.! To je že stari „bellum civile", ki prihaja iz strasti in rodi strast, narodu pa škoduje, kakor vsaka domača borba. Di pridem spet k italijanski slovnici, naj pred opozorim, da taki izrazi: ,.Potem naj pa odbor z Matičine hiše v Zvezdi sname baha-časti zlati napis „Matica Slovenska" ter zapiše naj na njo s črnmi črkami: Zavod za potujčevanje naroda slovenskega in dr." se v krčmi pri kozarci vina utegnejo porabiti, ali v resnem listu jih olikancem ponujati, ne gre, ko bi bili tudi resnični. Tem menj, ker niBO resničui. Kdor se tujih jezikov u'či, ta še ni z a t o naroda zatajil , in z učenjem tujih jezikov se ce manjša ljubezen narodoega jezika, ampak le vekša, zlasti če se jih kdo uči na podlagi maternega jezika. To tudi skušnja uči. Vsi, kar nas se sme med olikane šteti, smo se tujščine učili mrtve in žive, kajti Slovenec je dober jezikoslovec in se primeroma lahko nauči tujih jezikov : pa kako vroče ljubimo pri vsem tem materinščino 1 Vsaj jaz moram po svojem čutilu soditi, da čutim tem večo ljubezen do maternega jezika, čem bolj sem se soznanil a tujimi jeziki in Blovatvi, in če berem v tujih knjigah, kako tujci ljubijo in hvalijo svoj jezik, mi je to vselej opomin: ljubi tudi ti svojega tako goreče I O r e n e-gatstvo raste na drugih tleh! Tedaj ni tako goropadna predrznost, če Matica izda italijansko Blovnico za olikane Slovence in više šole, ker je znano, da se po vsih naših srednjih šolah že dokaj let prav veliko učencev uči laščine na podlagi nemščine, pa vsled tega niso ».povlaščeni"; tudi gospo-dičin se mnogo uči laškega jezika itd. Za slovenščino bi bilo le koristno, če bi se taki slo vensko-laške slovn ca posluževali. Jaz sam bi z veseljem sprejel tako matično knjigo, in drugi udje so mi tudi rekli, da bi je bili veseli. Če pa tudi ni taka Blovnica neobhodno potrebna iu vsim udom znabiti ne bo postreženo ž njo, kakor v nobeni družbi z nobeno knjigo ni vsim vstreženo, bi vendar ne storil odbor prav, ko bi se „Zvonovega" in „Narodovega" teroriziranja zbal ter to slovnico odstranil, ker bi ne bilo lepo, da se tako hitro pogazi in pohodi spomin blagega moža, pod čegar predsedstvom je odbor naprosil pisatelja, da je kakor čujemo, jako dobro spisal in z velikim triletnim trudom sestavil jako koristno knjigo. Kateri pisatelj bi Bicer hotel še kaj trudapolnega pričeti ? Zastran „Somiitologije" je imel res že | rajni vitez jako Bitne skrbi; če je pa knjigo ; dal sloveniti znanemu gospodu , si pri tem s 1 svoj m odborom nikakor ni ,,oči zavezal in ušes zamaši, da ni vidil niti slišal, kar somu drugi s prstom kazali in na glas pripovedovali." Če čisla onega gospoda in spoštuje ves narod slovenski, mu je prvosednik smel zaupati tudi tako prestavo, ker ga je imel v tej reči za strokovnjaka. Olbor morda sam obžaluje to zaupanje, pa kaj more zato, da je tako malo pisateljev, ki bi res gladko in lahko-umevno pisali tudi izmed tistih, ki „šolske razmere poznajo" ; če pa morebiti vlada še drugo lete ne bo knjige vpeljala, menda ne bo odbor kriv, ker je izročil reč profesorju strokovnjaku, kteri je v milosti pri „Zvono-vem" dopisniku. P r i s t a v e k v r e d n i š t v a. To pač ni „glasnik slovanski", mislili smo si tudi mi o onem Zvonovem dopisniku, ki Slovence in Matico Slovensko, naš prvi književni zavod, tako smeši in p-uje pred svetom. Tega ne dela Boben olikan narod sam sebi, in ako je pisatelj onega psovanja slučajno profesor, sname naj si pač reB svoj bahačasti naslov! Nedo-vršene razprave iz odborovih sej javuo razpravljati , kdo mu je neki svetoval? Je-li to modro? Po naš h srednjih šolah — gimnazijskih, realnih in drugih — se učijo mnogi slovenski dijaci lašč oe, pa jim ne pr.vošči, da bi se učili na naravni podlagi — v materin ščiui! Kar tiče slovensko-nemško in slovensko-madjarsko Blovnico, bila bi velika dobrota m prva celo krvava potreba. Kako se muči sedaj slovenska mladina na pr. s prof. Heinrichovo slovnico nemško, ni dopovedati in ne popi. ati, in zadnji čaB je, da kteri profesor sloveosk apiše njej primarno dotično knj go Bistri Čehi so si napravili češko madjarako slovnico in slovar, ne da bi se pomadjarovali, marveč da bi Bopernike opazovali, umivali in se jm vspešno branili. Tako morejo tudi Sloveuc z istim orožjem ovarovati se bližnjih sosedov — nevarnih Talijanov. Da, želeti je, da naše Blovatvo dobf skoro knjigo, po kteri bi Slovenec mogel spoznavati laško klasično književnosti Romanja ali potovanja na Laško so dan denes vedno pogostnejša, in kako mnogim Slovencem bi dobro služila enaka koj'gi. Ko likor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš, je star pregovor. Marsikaj bi se še lahko reklo, ali — svesti smo si, da bode odbor Mat čin storil tudi v tej reči, kar je prav, koriBtno iu potrebno. ITIotnik, 6. februarja. Mnogo se sedaj govorf iu pretresuje, kako bi se kmetiškemu in obrtniškemu stanu breme polajšalo; ker visoki gospodje v mestih le od dalječ nižje stanove gledajo, ko davke plačujejo, naj mi bo dovoljeno kratko besedo spregovoriti. Redni c. k. davek se je kmetom po novi cenitvi res nekaj zuižal pri na8 na Kranjskem, kar je hvale vredno. Pa vbogi kmet se še na mnogo viž lahko v pest dobi. Kakor davek mora plačevati deželno in okrajno priklado. Naloži se mu občinska, šolska in kaj vem ktera priklada še. Kadar sin po očetu kmetijo prevzame, ali pa če jo oče za se ali za sina kupi, tukaj so noviatrašanski davki , bodi si že v davkariji, pri notarju, prepisi in koliki itd. biti, tako da mora človek obupati pri vsi svoji dobri volji, če je imel tudi gotovih sto-takov na razpolaganje; se zadnjič skoraj mora zadolžiti in namesto si po dokupu stanje zbolj-šati, si le nenosljivo breme naloži. Da bi se kmetu kaj zdatnega pomagalo naj bi se procenti za prepis čisto odpravili, ali saj primerno znižali. Kolek naj bi se saj pri nižjih svotah za polovico znižal. Davek od patentov naj bi 8e sploh obrtnikom nekai znižal. Tudi notarska taksa naj bi ae znižala, ker ni več tako dobro za denar, kakor je znabiti nekdaj bilo. Ker imajo gg. notarji toliko reči v svojem področji, bodo zaupljivo še zmirom dobro stali ter se prošnikovza notarske službe gotovo ne bo manjkalo. Gotovo privoščimo vBakemu svoje; pa da bi se eden od vbožnib, mnogokrat Btradajočih kmetovalcev celega okraja debelil, po naših mislih ni niti krščansko, niti politično. Da pa ne bom zmerom pravil, kako bi Be davek znižal, naj tudi povem, kje najsi država pridobi, Ce kmetom in obrtnikom nekaj bremena poiajša. Na lotarijo naj se , če Be že nikakor ne more odpraviti, veči davek naloži, dobitki pa /.manjšajo, tako da bo država saj polovico dohodkov imela. Komur ni všeč in so mu dota tki premajhni, naj se pa mašuje ter več ne stavi. Davek na tobak in smodke naj bi se tudi za polovica povikšal, saj tabak ima vedno svoj krajcer, pravijo. Ce pa bi znal komu predrag biti, dobro, naj ga pusti, zato še niao nikogar pokopali, pa ga tudi ne bodo. Kdor pa na vsaki način hoče denar z dimom v zrak poganjati, naj pa tudi davek plačuje; vbogemu ljudstvu je pa kruha za življenje potrebno in «ato naj se mu breme poiajša. Tudi gizdavost v vseh rečeh (luksus) naj bi se mnogo bolj obdačil. Nepremožnim bi se pač meja prevzetnosti malo višje postavila, kar bi jim prav dobro dejalo, premožuim bi nič ne škodovalo, država bi pa lepe dohodke pridobila. Prav je naredila vlada, da je vpeljala vojaško takso; davek na šnops in karte zvikšala. Ti davk', če kmet in obrtnik hoče, ga ne zadenejo nič, ali pa jih rad in lahko plačuje. Kmetje imajo za vojake navadno sposobne sinove, ni jim treba tedaj tako plačevati, mehkužna gospoda pa, ki za vojaštvo ni, naj plačuje, saj mora vsak to svoje Btoriti. S Primorskega, 8. februarija. Na Primorskem imamo uže Simone Zelote, imamo uže Pavle! In kod ta nagli, ta hitri prekuc, tak nagli, tak hitri prevrat? Menda od tod ker drugače luna sije kot je sijala, ker dru 2BČe kladvo bije, kakor je bilo na strune poprej. Žolske strune se popravljajo, hočem reči: potrgane 8truue šolskih postav, zato da bi mi-leje, Bkupneje, složneje donele med šolo, med cerkvijo. Ali pa pride do tega, dvomim, posebno, ako imam pred očmi novične postave ali predloge šolskih postav, predloge, kateri so sicer boljši, toda oni vendar ne kličejo in vabijo kateheta in učitelja, učitelja in kateheta k složnemu delovanju in sicer uže zato ne, ker po tem predlogu ne bodo še šole postavljene na-konfeaijolno podlago. Zopet: učitelj nima pravice poklicati kateheta k konferenci-jam vsak mesec in tudi dotičui dušni pastir učitelja ne in vendar brez tega ne pojde naprej, ako pomislimo, da ima učitelj ravno tiste otroke v odgojo izročene, kakor katehet. Res je Bicer, da se tudi predmeti križajo, ali vendar se tudi ujemajo in to ali v branju, ali v razlaganju, hočem reči: v metodi. Posebno lepo razjasnuje to težavo kristjansko pedago- šolski katalog zapisati 1, 2,3,4, posebno, ker gočni list na Dunaju izhajajoč teč. V. št. 1. 2 dobim v šoli še celo pero iu rdeče? črnilo in Ali bi ae ne dalo tudi to težavo razmotati, \ vse to zastonj. Ali jaz ne porajtam samo le tako, da bi imel pravico enkrat učitelj me-; na obliko, temveč gledam v prvi vrsti na srce, sečno konferencijo sklicati, drugikrat pa do- { na odgojo, kakor tudi na pripomočke odgoje tčni župnik ali vikar, tako, da bi moral priti j in napredek v odgoji doseči; zato dvakrat na k nji tudi katehet, recimo, ako je katehet — (leto klasificiram v šolski katalog, večkrat v kaplan? Je mogoče po tem kopitu tudi druge:svoj katalog, in zraven delim tudi podobice in konferencije, kakor krajne in okrajne, hočem j to med letom, tudi ne vsem h kratu, temveč reči: Dobro bi bilo, ako bi se posvetna in j teden za tednom, mesec za mescem in to vse dubovska oblast vrstila. Na tak način bi prišla i zato, da bi vzbudil veselje do nauka. Sicer pa, v delokrog zopet sloga in ljubezen. Dalje: ko pride od v. č. ordinarijata ukaz, da bomo ali bi ne privoščili tudi toliko pravice av. ka- \ morali tudi v šolski katalog štirikrat na leto toliški cerkvi, da bi imel tudi duhoven mero- j klasificirati, gotovo storim to tudi jaz, — do dajni glas pri reviziji šolskih knjig in tudi pri Izdaj je prišlo le, da moramo klasificirati. Še drugih konferencijah? Slovenski poslanci jprev- ) nekaj : kaj mi je rekel nek izkušen mož?! darite! zdaj bode Čas. Ia le v tem smislu bi se dala tuli postava od dne 18. maja 1. 1869 (inštrukeja za provizorne okrajne nadzornike) §. 2, prav v lepi harmoniji izpeljati. Dokler ne bode postavue sloge, tudi ne pojdemo naprej. Toda, kam si zabredel? Hotel si pisati o Simoaib, o Pavlih, in si prišel na paragrafe. Kar Bmo zamudili, popravimo pa zdaj. In resnično I ako nimamo zdaj na Primorskem drugega S.moua, imamo vsaj nadzornika, kateri je začel kontrolirati, čujte! kaj? šolske rede, zadevajoče krist. nauk. Čestitam! Toda, kdo ga je postavi za duhovna,? za dekana? ali je morda izvoljen za škofi? Kaj bi on rekel, ako bi mu duhoven ali dekan revidiral golski katalog? Ali je to menjava? ali ni to v znan-atvo dekanom? Res, čuden prevrat! Pri neki konferenciji je nadzornik kar preziral še celo korekturo v molitvi in sicer na terorizem nekega učitelja, zdaj pa se je lotil kar naenkrat še celo klase revidirat i. Smolka bi zakričal rekoč: Tintin ! Gospodine! kličem Vas v imenu postave k dostojnemu redu! Vi ostanite pri svojem, mi ostanemo pri svojem. „Mir" pravi: Vsakemu svoje. Gospod moj! nikar ne bodite tako farizejsk, nikar ne gledajte na franže, na rese, na c fe, kakor so gledali hebrejski farizeji, ker drugače Vam zadoni Jezusov glas, rekoč: Vae vobis pharisaei! Non scholae, sed vitae discimus. Iu za to moramo navduševati otroke. Glejte! ako bi bila dosledna novo-šegna pedagogika, morala bi odpraviti na podlagi latinskega nauka ne le samo premije, temveč tudi klasifikacijo, posebno pa bi ne bila smela vpeljati štirikratno razdeljevanje spričeval na leto, k večemu bi bila morala vpeljati dvakratno razdeljevanje na leto in ne več: in ako bi se hotela prav logično dosledno obnašati, bi bila morala vpeljati navado, po kateri bi se konec leta b katedre moralo imenovati učence ali učenke, kateri so za daljno izobraževanje sposobni in kateri niso: Non scholae, sed vitae discimus: Se ne učimo za šolo, temveč učimo se za živenje in življenje. Jaz moram javno objavit', da se držim navade drugih duhovnov pri klasifikaciji, klaBificirovaje namreč dvakrat na leto v šolski katalog in večkrat pa v moj katalog č; poleg tega pa imam še navado, da razdeljujem pridnim učencem in pridnim učenkam med letom tudi lepe podobice, opiraje se na logiko, rekoč: Ako se daje rede, se smč dajati tudi redove, hočem reči: premije ali darove, kajti obojno je le nagib ali motiv k pridnosti, enako tako kakor dela cesar in kralj. (Stokl-Paed. p. 175 §. 32.) Gotovo pa je, da upljivajo bolj podobice in tudi mašne bukvice na srce in odgojo kakor pa štirikratno razdeljevanje spričeval. Kaj porajta otrok na 1, 2, 3, 4, saj še mladeneč večkrat malo porajta? Zraven tega pa je res, da me stanejo več podobice, kakor bi me stalo „še" dvakrat v Rekel je: Prej so gg. učitelji in nadzorniki prezirali popolnoma vsled novih postav krist. nauk, zdaj pa, ko vidi nadzornik, da je začelo drugače kladvo biti, kakor je bilo, — kaj naredi zviti mož? Hitro zasukal je plašč po vetru, kakor češ: Jaz se še bolj zanimam, kako otroci v krist. nauku napredu.ejo, kakor duh. oblastnije. To so vam lisice! Nadzornik hoče tako rekoč prehiteti novo postavo. Bene Toda stoj! Contradictio ! Čujte ! naš nadzornik, ko pride na vizitacijo, kaj naredi? Najprej praša ali krojača ali kovača ali krčmarja, za gotovo ne vem za zdaj kakšnega ustanovnika, to pa vem, da praša in to meni zadostuje, namreč: Ali so pogostoma na leto črne maše z orgijami? Zakaj prasa? Ehej! — Telegram „Slovencu." Z Dunaja 10. februarja. Petrolejski davek je sprejet s 160 glasovi proti 146. Burgstaller in Vucetič nista glasovala. Gospodska zbornic je nespremenjeno po nasvetu odsekove manjšine sprejela postavo praske univerze z večino 25 glasov. Domače novice. V Ljubljani, 9. februarja. (Vabilo za Sokolovo maskarado) počele so Be te dni razpošiljati in, kakor se nam po odboru maskaradinam poroča, sklenilo se je letos strogo paziti, da se odvrnejo vse ooe osobe, kojim bi ta večer ne pristojal vhod v čitalnično dvorano. — Da bode pa mogoče stvar natanjko nadzorovati, izdavajo se letos vabila, glasujoči na imena, s katerimi se bode moral vsakdo izkazati, ako bode želel prejeti vstopnico. — Tudi pri vhodu bodo maske letos še strogeje kontrolirane nego lani, in preverjeni smo, da bode odbor po svojih močeh vse skušal storiti, da slavnemu občinstvu ko likor največ mogoče ustreže ter mu napravi zadnjo in lepo zabavo na dan neizogibljivega nam pusta. (Nenadna smrt.) V četrtek zjutraj je nagloma po mrtvoudu umrl vojaški v.ši živinski zdravnik Krooavvetter. Mož je bi krepkega života in čvrstega zdravja, pa šel precej mlad, toraj nihče ni hotel verjeti, da] bi bil tak korenjak tako nagloma umrl. Dol nas je to resen klic: čujte toraj, ker ne veste,I ob kteri uri Gospod pride. Gosp. Kronavvetterj je bil jako ljubeznjiv, vsem priljubljen mož. j Akoravno trd Nemec, je vendar rad slovenski] govoriti slišal in vedno rad govoril t'8th par; slovenskih besed, kterih se je v Ljubljani pri-j vadil, Slovence je rad imel in ni pustil čez j nje zabavljati. Naj v miru počiva! (.Zadnji živinski somenj) je bil dobro obiskovan. Volov je bilo prignanih kak h 400, pa malo pitamh; prodali so se drago. Konj je bilo do 200; nekaj so jih pokupili Korošči, nekaj pa Lahi. Prešiči so bili dragi, kakor ni drugače mogoče, če se pomisli, koliko jih e bilo letos že iz dežele prodanih na Bavarsko in kdo zna, kam še prodanih. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. K obilni vdelsžbi vabi častite ude in goste najuljudneje odbor. — Družba rudečega križa razpošilja Bledeči oklic: Naši vrli vojak', ki stojd pred sovražnikom za veljavo in čast države, morajo se boriti v strmih hribih pri nevgodnem vremenu v trdi službi noč in dan. Za ohranenje zdravja bi jim kaj dobro služila gorka spodnja obleka, zlasti jopice in fllanele, gorke nogovice in take reči. To naznanja občinstvu vodstvo rudečega križa ter se nadeja, da mu bodo patriotični m usmiljeni ljudje kmalo ua pomoč prihiteli. Toraj Be obračamo s prošnjo do vseh prebivalcev Avstrije, zlasti do blagih gospej, naj nam v obilnosti dopošiljajo takih gork h oblačil, ali neposredno nam na Duouj I Herrengasse 6., ali pa dotičnim deželnim podružn cam. S tako pomočjo se bo marsikteremu vojaku zdravje ohranilo. Na Dunaji 5. svečana 1882. Društvo rudečega križa. Mi to prošnjo gorko podpiramo in opo-zorujemo, da je v Ljubljani podružnica tega družtva, katera bo darove rada sprejemalo. Tajnik podružnice je g. J. Muruik. —■Ne dražite vojaške straže. V Berlinu so trije poredni fantalini dražili na straži stoječega vojaka. On jih je svaril; pa fantiči, mis!eči, da jim ne sme nič storiti, so začeli celo kamne v njega lučati. Vojak raz srjen pomeri in streli po fantih ter zadene tako dobro, da je ena kroglja enega od funtov do smrti ubile, ostala pa dva ranila. — Število zgorelih pri požaru dunajskega gledišča je zdaj uradno določeno na 383. Igralka gospa Geistinger je poslala rodovinam unesrečenih iz Amerike 1000 gld. Tržno cen« v LJubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 43 kr.; — rež 6 gl. 34 kr.: — ječmen 4 gld. 87 kr.; — oves 3 gld 25 kr.; — ajda 4 gl- 87 kr.; — proso 5 gl. 20 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 2G kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 96 kr.; — mast 82 kr.; — špeh frišen 72 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 3 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 86 kr. slama 1 gld. 96 kr. V pojasnilo. Razuo poprejšnj h naznanil odposlal sem danes sledeči telegram do pernvodja , kluba desnega središča1, v državnem zboru: ,:Žilibog mi nevarneji stan zdravja mojega otroka in vsled enake zgube otroka prouzročen bolestni strah moje sopruge, katera je še le pred malo dnevi posteljo zapustila, ne dopuščata priti k današnji seji, kakor so me enake> nepričakovane razmere zadrževale od seje pretekle srede. — K'»kor hitro Be zdravje mojih na bolje obrne, bom na uvojem mestu. Prosim prijazno našim soimšliencem uzrok mojega zadržka objaviti, da se tudi razjasne poročilo, kakor je bilo v telegramu včerajšntga .Naroda1'.'' V Ljubljani 11. febr. 1882. Dr. Poklukar. Razne reči. — Vabilo k beBedi, katero priredi narodna čitalnica v Kamniku dne 12. svečana 1882. I. Spored : 1. Ant. Hajdrich , jadransko morje," zbor. 2. Dr. G. Ipavec „Večer-niča", zbor in tenor solo. 3. Ant. Hajdrih — „V tihe) noči," čveterospev. 4 Fr. Grbič — „Pesen koroških Slovencev", zbor. 5. Dva gospoda i jeden sluga. Burka v jednem dejanji 6. Voltej in Roza. Odlomek iz čarobne burke ,,Zapravljivec" s petjem. Vstopnina navadna.' „»ic kathoiischen Missionen" izhajajo v mesečnih sošitk h po dve aH po tri pole v 4° ter se v podpisani bukvami naročujejo. Cena za celi letnik je 2 gl. 40 kr., poštnine prosto na dom poslano 3 gl, 10 kr. Vsebina soŠitka 2. 1882: P. IIenry Gillefs Gefangenscliaft in Guatemala. — Sinu-bilder auf altchristlichen Lampen von Kartbago. — Bliitter aus der Kircbengeschichto Abes-siniens. -— An der Miindung des Perlflusses. — Naehrichten aus den Misuionen : Konstan-linopcl; China; Annam; Centralafrika; Siidafrika. — Fiir Missionszwecke. — Beilagc fiir die Jugeud: Bilder aus dem Gelobten Lande. Podobe: Zivei christliche Lampen von Kartbago. — Eine Bergschlucht in Abossinien. Eingang zur Grotte des Camoens in Camoens-Garten zu Macao. — Die Grotte des Camoens zu Macao. — Standbild Camoens in Lissabon. — Tibetanische Giitzensachen. — Das goldene Thor. — Der Garten Gethsemani. — Brunuen Siloc. — Elisiinsbrunnen. S tem, da se dotični znesek dopošl,e, je izvršeno naročilo. Novi naročnik'potem še vedno lahko dobijo že v prosencu izišlo prvo številko. Cel letnik 1. 1881. se tudi še dobi za 2 gl. 40 kr., v oku-ni vezi pa za 3 gl. 60 kr. Sprejemamo tudi prostovoljne doneske za zunanje misuooe ter jih dalje odpošiljamo. Posebnih pobotnic za tone oddajemo; resnično odpošiljatev zagotavljamo. Lanska darila so znašala, po pomč.lu uredništva, za zunanje misijone 45 000 gid., D.>kaz, kako se zan:m;i svet za veliko podvzetje. Re? smemo po vsi pravici zatrdovati, da ga bolj z,in rnivega, za vernega katoličana bolj podučljivega lista ni, kakor so „Katholische Missionen." Smemo očitno izreči, da se še ni kesal, kdor jih je naročil. Priporočevaje se za obilno naročil, zagotavljamo točno izvršitev in po moči ; aglo dopošiljatev., S poštovanjem Katoliška bukvama v Ljubljani, stolni trg 6.