194-                                                                  Listek.
Slovensko gledališče. Kakor že v poslednjem poročilu, tako nam tudi danes ni omenjati posebnih novostij. Igrale so se ponajveč starejše stvari: že precej premleti »Vzbujeni lev«, »C vrček«, »AH right«, »Revček Andrejček« in »Materin blagoslov«, Nova je bila veseloigra v jednem dejanji »Medved snubač«. katero je ruski spisal Viktor Krylov. Sodeč po naslovu, pričakovali bi zanimlji ve vsebine, vender ni igra nič posebnega. Predstavljala se je gladko, o g. Danilu pa moramo reči, da nikakor ni za take naloge. Sploh je to velik križ, da mora biti igralec danes resen ljubimec, jutri pa komik in ne vemo kaj še; takisto se prisodi igralki danes naloga dostojanstvene dame, prihodnjič pa mora igrati — najivno ljubimko! V novem gledališči bode treba vsekakor resno skrbeti, da se odpravi veliki to nedostatek. — Zajčeva opereta »Mornarji na krov«, ki se je igrala prvič dne 7. svečana, odlikuje se po lepih glasbenih točkah, žal, da je zložena na tako brezzmiseln libreto, kakeršeu je Harischev nestvor. Uprizorjena je bila skrbno, kolikor je sploh mogoče na tesnem čitalniškem odru. Prav dobro sta izvajali svojo nalogo gospodičina Daneševa in gospa Gerbičeva, g. Bučar pa je igral časih pretirano, mimo tega je partija starega Piffarda pisana za bariton in zato njemu prenizka. Dobro se je držal zbor mornarjev, menj se je posrečil nastop sosed, ker so ga močno pokvarili oni nesrečni nosovi, katere so morale natekniti pevke ne ve"mo zakaj.
f Dr. Fr. Gross. V Idriji je umrl dne- 8. svečana dr. Fr. Gross, voditelj on-dotnega okrajnega sodišča, odličen veščak v glasbi, kakeršnih nimamo mnogo. Grossu gre* zahvala, da se je ustanovil v Ljubljani pevski zbor ,,Glasbene Matice", katerega je vodil od začetka do lanskega leta, ko je bil iz Ljubljane pozvan v Idrijo. Bil je blagega, oskromuega značaja; rekli bi celo, da je bil preoskromen, saj mu niti ni bilo prav, da smo v lanskem poročilu o koncertu ,,Glasbene Matice" po pravici poudarjali njega velike zasluge. Ker ni rad pisal, zato ni razven njegove skladbe ,,Perice" znana nobena druga.  —  Blag  mu spomin!
Šolstvo in kulturni zavodi na Hrvaškem. Deželna vlada hrvaška je izdala obširno poročilo o hrvaškem šolstvu koncem leta 1889/90. Vseh šol skupaj je bilo 1259, in sicer občih ljudskih 1197, verskih javnih 39, zasebnih 23. Izmed vseh šol je bilo 78 deških, 87 dekliških in 1094 mešanih. Po učnem jeziku jih je bilo 1189 hrvaških, 51 nemških, 15 madjarskih, 2 rusinski in 2 slovaški. Troški za obče šole in učitelje so znašali 1,456.833 gld. 64 kr.; na jednega prebivalca bi torej pripadal letni donesek 67 kr. Učiteljev in učiteljic je poučevalo 1924, šolskih otrok, ki bi morali hoditi v šolo, bilo je 252.807, vender pa jih 87.554 ni hodilo v nobeno šolo. — Višjih ljudskih šol je bilo 19 s 140 učitelji in 1639 otroki; rokodelskih 29 s 3153 učenci, zabavišč 20 z 807 otroki, varovalnic 12 s 395 otroki. Šolskih knjig se je v deželni zalogi od leta 1886.—1890. tiskalo 788.000 izvodov; zanje se je iztržilo 162.553 gld. 44 kr. — Učiteljišča so na Hrvaškem 4 z 41 učitelji in 360 pripravniki in pripravnicami. Dalje sta 2 trgovski šoli (v Zagrebu in Zemuuu in 2 zborni trgovski šoli (v Zagrebu in Varaž-dinu). Strokovnih šol je 20, šol za ženska ročna dela 8, glasbenih šol 6. — Srednjih šol je 16, in sicer 8 velikih gimnazij, 4 realne gimnazije in 4 realke z 281 učitelji in 4041 učenci. Za srednje šole se je potrošilo 338.299 gld 55 kr. V poslednjih petih letih se je izdalo za srednje šole 47 knjig v 145.300 izvodih. — Za izobraževanje katoliške duhovščine je bogoslovna fakulteta na vseučilišči zagrebškem, mimo tega sta škofijska zavoda v Djakovem in Senji; za grškoiztočno duhovščino je ustanovljen bogoslovni zavod v Karlovcih. Bogoslovcev je bilo 1890. leta 308. — Vseučiliška knjižnica je štela 1890. leta 80.447 zvezkov. Na vseučilišči je bilo 47 učiteljev in 363 slušatelji. Vseuči-liški zaklad je imel koncem leta  1890. glavnico 565.702  gld. 52 kr.,  in zaklad za  osno-