Št. 14, V üorici, v soboto dne 16. februvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek in Hoboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta diiova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 250 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nmiskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališOSu po 8 vin. J GORICA Urediiiätvo in upraviiiätvo se nahajata v »Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naročnino pa na upravništvo I >Gorice<. Oglasi se raČunijo po petit- I vrstah in sicer ako Be tiskajo 1-krat po 14: vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veÖkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežic). Premenljive sile. Kamniški „Naš List", ki je doslej veljal za glasilo kranjskih mladih, je dal zadnjič goriškim liberalcem krepko brco, očitajoč jim, da so odvisni od „Sočine" diktature, oziroma od Andreja Gabrščeka. To brco je „Soča" po svoje ignorirala, ker ji ni bila nič kaj prijetna. Ker pa smo mi in „Slovenec" to konštatirali, se je oglasil v zadnji „Soči" sam on — Andrej Gabršček in povedal svojim „mla- dim", da „Soče" in „Primorca" ne da iz rok. Mož v 8vojem kot klobasa dolgem članku na vse pretege hvali „Sočo", „Primorca" in aebe. Ker pa se nam zdi sumljivo tako hvalisanje, bodi „Soči" po- vedano to-le: Za tistim pretiranim hvalisanjem ne more tičati nič kaj preveč dobrega. Komur gre res dobro, se na- vadno ne hvali. Poprašan da od- govor, ki je jednak, če ga obrneš na to ali ono plat. Rdor pa se ne počuti p r e v e č dobro, tak pa se rad pohvali, tak rad laže sam sebi, daseprevara saj zanekaj h i- p o v. Kaj praviš k tema, „Soča"? Me- nimo, da ne oporekaä, saj tako si sama pisala v svoji 17. številki z dne 12. ie- braarja 1907. Ubogim mladim, ki žele, da „Soča" preide v roke izvrševalnemu odborn, je dal Gabršček pod nos to-le : „Varapa se vsakdo, kdor meni, da bi jaz dajal tako orožje („Sočo" in „Primorca") izrok ter ga prepuščal — premeii jivim silam". Izvršev&lni odbor „reorganizirane narodne napredne stranke" je torej „premenljiva s i 1 a", ki mora delati tako, kakor hoče Gabršček. Navadno so listi glasila, ki zastopajo ideje posameznih strank, pri goriških liberalcih pa je, kakor vse drugo, tudi to narobe, ter je Btranka za to tukaj, da more izhajati „SocV'dn delati „kSefte" Gabršček. Gabršček ima izvrševalni odbor in celo takozvano stranko tako pod ko- mando, da si npa svoje dobičkolovstvo kar odkrito priznati, ne da bi se ma bilo bati odpora. On piäe : „Zakaj na8protniki želijo označene j spremembe? O Igovor je kratek: Zato, j ker bi na tak način ložje ško - dovali stranki in nje posa- | mičnim prvakom". Ta posamični prvak je Gabržček sam in stranka so tisti, ki pleäejo po njegovi komandi in j po komandi liberalnih denarnih zavodov. I Prepričani smo, da bodo „premen- j Ijive sile" v izvrševa! nem odborn molče ; vtaknile v žep brco svojega dnševnega varnha. Mi pa pravimo: Ako bomo goriški Slovenci združeni trdao stali na branikn za svoje krščanske ideje ter vstrajno delovali za ljudstvo, bo z drugimi „premenljivimi silami" izginil 8 površja tndi povzročitelj vsega razpora. Da se to zgodi, zato imamo jamstvo v dela za naše ideje, ki niso ne premen- ljive, ne minljive, ampak vedno iate od svojega početka ter vedno sveže in j mlade. Zatorej v boj za nepremenljivo krščansko misel ! Za napredek v kme- fijsfvu. | Deželni odbor je sklicai zopet raz- lične gospodarje in kmetovalce iz Fur- i lanije in slov. okrajev v posvetovanje, kaj bi bilo storiti nadalje v prospeh ; kmetijstva in naših gospodarskih razmer. ! PoBvetovanje se je vršilo dne 11. ! t. m. ter je prišlo na vrsto najprej vpra- l šanje o licenciranju bikov, da se tako napravi drngi korak glede* izvršitve za- j kona za pospeSevanje živinoreje. : | V tem oziru je polrebno določiti postaje za bike plemenjake, kar bode j mogoče pa šele tedaj natanko izvesti, ko | odpošljejo okrajna glavarstva podatke o | številu goveje živine v„ posameznih ob- j činab, podatke, ki se pncakujejo v krat- \ kem. — j ! Nekaj bikov za pleme se najde pač ! v deželi, a ni dvoma, da jih bode po- j trebno naročili po večini od znnaj. Ker ! morajo občine nakupiti bike za pleme, | nastane nadalje vprašanje imajo li ob- dine pripravljena denarna sredstva za to ali ne, in kdo Daj prevzame odgovornost j za nabavo dobrih bikov. i Večina občin je vže preskrbljena z j denarjem v ta namen, drnge dobijo po- | sojila od dežele, ki jih bo treba v nekih \ letih vrniti. Nabavo bikov priskrbi po- 8ebna komisija strokovnjakov na deželne ] stroške. Tudi stroäke za prevažanje živali prevzame dežela. Za Farlanijo je določeno simodol- ; sko, za gore belansko in za srednje | ozemlje švicarsko rjavo pleme, in je do- ! ločena posebna depntacija, ki naj npliva j pri vladi, da se sme gojiti ali gornje j inodolako ali untervaldsko pleme. i Žnpani morajo preskrbeti potrebuo ; za poataje bikov-plemenjakov, tako da j jih cddajo posestnikn, ki se zaveže, dase | bode točno držal zadevnih določil zakona | iz 1. 1903, ali pa na kak drog način. I Tndi zasebniki smejo nabaviti take bike, a se zavezäti, da izpolnijo zadevne po- ! stavne pogoje. V tem slučaju je župan- ; stvo odvezano od gori označenih dolž- ; nosti. Cena skoku se določi od slučaja do slučaja. V drugi polorici meseca marca se skličejo žnpani v shode, da se dogovore" o tozadevnih podrobnostih. Licenciranje prične meseca aprila. ] Droga razprava se je snkala okoli | pospeševanja prasičjereje. Določilo se je, j da se napravi osrednja deželna postaja v Gorici, od koder naj bi se širila pra- sičjereja po deželi. Določilo se je tndi, katera pasma je najprirnernejša in naj- ogodnejša za dolinski in katera za pla- ninski svet, vendar pa je vsakemu na | prosto dano, da si izbere to ali ono ¦ pasmo. Septembra meseca se priredi raz- ' stava prešičev in perntnine v Gorici, ki ; naj bi se ponavljala leto za letom. — Skrbeti je za zboljšanje in pospeševanje I karetine, ki je pri gospodarstva velikega ' pomena. Določeno je bilo tudi, da nai se j obnove razstave goveje živine od leta > do leta, in sicer za neke kraje, ki to ! želč, v jeseni, za druge v spomladi. Nasvetovalo se je, naj bi se na- pravili poskusi tndi za rejo kancev ali pitanih zajcev, ter sklenilo, da se nre- dijo izvrševalne odredbe k zakonu o ri- barstvD, kateri je vže deželni zborspre- jel in dobil najvišjo sankcijo. Izjava. Letos je „Soča" 5. januarja pisala : „Takrat je dobil posnikov brat Anton, da je plačal vse male dolgove, posojilo 1500 gld. na vknjižbo. — Brbljava „Go- rica" naj pogleda v zemljiäko knjigo, kdo... jedal denar in... kdo pa je bil vknjižen. In brat Anton je moral od tedaj redno plačevati po 90 gld. na leto za obresti, dasi mu je §la tako trda, da bi se moral kamnn srniliti. Crknila ma je krava, rad bi si kupil dra- go, ali 90 gld. obresti je moral plačati!" Nato sem primoran v obrambo ča- , sti svojega brata pok. pesnika izjaviti to-le: 1.) Tisti ki mi je bil posodil 1600 gld., da sem izplačal male dolgove, je bil moj brat pesnik Simon Gregorčič. Vknji- žen pa ni bil na moje posestvo ne o n ne nihče drag. Naj le pogleda „Soča" v zemljiško knjigo in prepriča se, da ni resnično, da je bil kdo za posojenih 1500 gld. vknjižen na moje posestvo. 2.) Z bratom sva se bila dogovorila, da ma bom plačeval po 41/2% obresti. Nikdar ma nisem plačeval po 6%, nik- dar ni on kaj takega od mene zahteval, pa tndi jaz nisem kaj takega trdil, ne v Kobarida, ne kje drngje. Če treba, to tudi s prisego po- trdim. 3.) Po 4y2% sem plačal bratn le 2 ali 3 krat, potern pa, ko mi je trda šla, mi je odpustil vse obresti; da, ko sem ženil prvo höer, mi je odpustil vse obresti in pridejal äe tri desetake. 4.) L. 1902 je pisal pok. brat libu- šenjskemu g. knratu, da mi odpu^ti ves dolg in vse zastale obresti; to pismo mi je prebral g. kurat vpričo mojega očeta. 5.) Ker se da. iz „SoČinih" trditev sklepati, kakor da bi me bil moj brat stiskal, in sicer tudi takrat, ko mi je šla tako trda, da bi se moral kamnu smiliti, objavljam to, da lahko spozna vsakdo, da mi je pomagal brat, ko mi je šlo naj- trje — ne pa me stiskal. Od njega sem imel veliko dobrot in tudi ta dobiček, da sem se odkrižal Kramarjeve Pepe, ker sem ji plačal takoj 200 gld., ko mi je brat posodil 1500 gld. Brat mi je veliko pomagal, od Kramarjeve hiše pa nisem imel nikdar nič dobička. LISTEK. Pod grajsko sfreho. (I'osnetck.) Češki: L. Š t r o u p c ž n i c k y. (Daljc.) „Dobil sem ti ženina ! Upam, stari, da bodes zadovoljen s svojim zetom! Cle pa ne — saj me poznaä!" In počil je z bičem, pa dodal se ßtrasnim smehom : „To je čeden fant... zares bi bil kirasir! In rad ga imam ! Lepa punca si . 'n vredna si — krepkega moža, ne pa 1g prostega delavca". Stari pristavnik in dekle sta zrla prestrašeno na barona. „Nu, ksj zijata tako v me? Ali to, ni to cast za vaju, da prihajam sem kot snubač?" »Vaäa milost", jecljal je stari mož. Torej brzo povej, deklica, ali hočeš mladeniča, ki ti ga dajern za moža, ali ne ?" Mira in oče sta molčala, tresoča se Btrahu. „Ali poznata to-le ?u vpraša baron ter dvigne korobač. In potem nadaljuje z divjim smehom : „Kdo mojih podložnih ne pozna mojega bißa ! Ali tebi, deklina snnbim mladeniča, jednega na moji grajščini, ki ga še nisem ošvrkal dozdaj z bičem. Ali vež, kdo je to ? Vesta, da imam na svetu najrajše svojo čedo belih konj? Pavel njih pastir, oskrbnik in va- luh teh Lurnih beätij, jo jedini človek na mojem poseatvu, ki ne pozna udarcev mojega biča. Ta bo tvoj mož ! Ali ra- zumeš, panca ? Oj, pri vseh vragib, ne- umni ded, ti se nekako kisaš? In ti, deklica tudi! O, razumim tvoje poglede ! Menila si, da boš enkrat baronica Ma- termorska ! Visoko si merila, punca ! Ne ! Ti boš žena mojega pastirja, a ne mo- jega sina !" Mira in oče sta se trudila zastonj da bi spravila besedo iz stisnjenih grl. „No !,, zagrmi baron dalje, „kak odgovor naj nesem Pavlu, kot njegov snubaö ?" „Milost usmiljenje !" prosil je stari pristavnik ter padel na kolena. „Privoliš, ali ne ?" „Milost, če privoli hči, pritrdim tudi jaz." „Nu, govori, deklina, ali privoliš ?u „Ce ukaže oče — privolim." „Nu, starec, pri vseh vragih, ukaži jej". - Starec se je tresel kot bi silen mraz lomil njegovo Btaro telo... in vprašal je dekle: „Ali hočeš biti njegova žena?" Mira odkima z glavo. „Ona noče", tolmačil je stari mož to odkimanje. „Dobro. Če v treh dnevih ne zlo- miä njone vpornosti, zapodtm te iz službe, pa si berač. A Pavlu jo dam vendar-le! „Milost, to se ne zgodi", ugovarjal je stari mož „moja hči je maloletna in nobeden dubovnlk jo ne poroči, če ne dam pismenega privoljenja." Ta spor je razburil divjo in surovo nrav baronovo; in zasikal je : „Druhal, ti se drzneä upirati se moji volji ?" Na to zakolne divje, zasuče korobač in trešči starega moža — ali tedaj skoči Mira vmes in korobač je zadel njpno piece in to tako silno, da je pustil krvavo progo. Cndo, da dekle ni padlo na tla bolečine; a zaškripalo je le sö zobmi. Baron je bil srdit in razburjen, da njegov udarec ni zadel starca, ki ga je hotel počiti; mahoma pahne Miro bo svojo močno levico, z desno pa udari ' spet očeta. Ubogi mož se umika, ali noge niso dosegle vec" trdnih tal — stopil je 2 desno nogo na prazno, prevrnil se ter zletel vznak v klet po kamenitih stop- nicah, trkajoč ob nje s pleäasto glavo. „Jezus — Marija!" vzkrikne Mira obupno, pa si puli lase z glave in sko- koma izgine v temno klet. Baron je malo obstal, ali divja nrav je takoj zaduSila hipno sočutje, ki je mignilo trenotno v njegovi duäi... Nagne se dol, pa kriči v klet: „Jutri ti prinese oskrbnik v podpis dovoljenje k poroki hčere s Pavlotn ! Na to listino napraviš tri križe, razumeš ?" Iz globine se začuje starčev od- govor; izrekel ga je z glasom, ki ga je zastavljala bolečina. (Dalje pride.) Gabrščeku nisem bil nikdar nič dol- \ žan ; kar ntm bil dolžan njegovi materi, sem jl pošteno plačal do vinarja, kakor je zahtevala. Zahtevam torej, da Gabr- Šček mene in mojega pokojnega brala pu?ti pri miru, če ne, — iakati bom mo- ral miru drugje. To je inoja zadnja be- seda. Na Vrsnem, dne 12. febr. 1907. Anton Gregorčič. Opomba uredništva. — Ivjava brata pokojnega pesnika Simona Gregor- c"iča je posvetila v grozen prepad mo- raine izprijenosti. Iz te izjave se jaBno razvidi, da je skrunila Gabrščekova „So- ča" z nearamnimi lažnii spomin umrlega Simona Gregoreiča, očitaje „pesniku ar- ea" trdosrčnost, neuamiljenost, oderuštvo, dasi je bil pokojnik najpleinenitejša zlata daša, ki je izkazal toliko dobrot tudi svo- jemu brala Antonu. Dokler je obrekovala „Soča" žive, smo njene laži včaaih le pribijali; zdaj pa, ko obrekuje ladi mrtve, ko obrekuje Ijubjjenca alovenskega naroda, našega pesnika Simona Gregorčiča ; zdaj se nam zdi najpnmernejši klic in poziv: Vrzite to grdo hijeno iz vaake poätene sloven- ske hiše, da ne bo več kalila mirii na- ših najboljsib pokojnikov, da neha delati sramoto alovenakemu imenu. Andrej Gabršček, lastnik in urednik tega nesramnega lista, je odpotoval v Afriko. Srečno pot ! Ifalijanska nasilsfva. V torek popoldne je po Travuiku hodila velika množica Ijudi, rnr-d njimi mnogo mask, da „proslave" Pusta. Laäii mladiči ho lzrabili to priliko, da demon- strirajo proti Slovencern. Že v pondeljek so maskirani pobalini pred nadškofijsko palačo delali neiulr. V tores so se vozili po mealu vozovi okrašem z laškimi trobojnicami, Med šetalci je bilo tudi j precej Slovencev in nekaj slovenskih mask. Dve maaki, ki sta nosili poaebno pisano obleko v raznih barvah, so kar naenkrat napadli laški maškaroti, češ, da izzivata a slovenakimi barvauii. V aprem- stvu slovenskih mask je bilo nekaj dragih ljadi, ki so bill tudi napadeni, Napada so se udeležih poleg maak tudi razni va- jenci in iaski pobje iz gunnazije in re- j alke. Polioji se je posrečilo napadence spraviti na varno. — Lahoni so napadli tudi nekega planinsko obiečenega goapoda, ki je v večji družbi govoril alovensko. Ena dama je bila ranjena na glavi. Slo- vence je napadai, kakor se nam zatrjuje, tudi trgovec Fonzari iz Raštelja ki je bil z batom po Slovencih, in Orzanov am iz Goaposke olice. Slovenci, če držite khj na avüjo nurodno cast, zapomnite si ti dve tvrdki! Zvečer je bil na Verdijevem teka- lišču napaden „Sokol" Milan Gankar, ki jo sel na „Sokolakou maškarado v „Trgovaki Dom*. JNapadel ga je mlajäi sin prodajaluiCarke evetie Gorjan. Zliil mu je z glave fiepico, strgal pero in slo- veniski trak. Ko ae je hotel „Sokol" bra- nit;, je bilo naenkrat vse polno Lahov okoJi njega. S težavo je uäel. — Razni klici zoper Slovence bo bili <üuti povaod in na Jaäkih pouliöujakih je äe aedaj opanti nefca pntajena jeza, ki se kaže v nagajanju na uaci, kakor ae nam zhtrjoje. V takih razmerah živirno .Slovenci v GuriCi. Laškemu nasil^u se je treba upreti odločno ! Slovencov v Gorici nas je vec nego sann mislimo 1 S t o p i in o na noge in pokažimo, da brez Movencev Gorice nl! Dopisi. \i Dol. Vrtojbtv — Preteklo ne- deljo, dne 10. t. m. ae je vräila lepo uspela veseliea tuk. „Slov. Čttalnico". Udeležba je bila od strani domače vasi, kakor tudi iz okolice velika; tndi iz Go- rice je büo mnogo udeležencev. To pač dovolj jaano priča, koliko simpatije vživa to drnštvo ! Vspored veselice ae je izvräil prav izvrbtno. Nnjvfč ameha je pro- vzročil pri celem vsporedu komičen pri- zor „Kmet in fotograf*' katerega sta prav izvrslno predstavljala domača igralca mladeniČa Franc Gorkid in Albin Gorkič. Tadi tamburanje je bi o izvr- stno. Kar so tiče oatalega vsporeda, kakor Šaljivi pnzoi- „Piskrovez" in burka v enem dejanju „Nemški ne znajo" se je tadi prav dobro izvräil. Tadi neki pevski zbor iz G )nce je žel obilo pohvale. Po veselici je bil pies. Pn veseliei in plesn t. j. v dvorani je bilo vedno vse mirno. V krčmi pa je bilo jako živo. Pili in kričali ao znani razgrsjači, „Čitalnici" nasprotnega „Bralnega in pevskega dra- štva", katero bi ae za reklamno tudi bolj originalno glasilo „Ropotalno in pivsko društvo", in katerega usta- novnik je znani prijatelj našega kineta, g Maraž. — Okoli 10. ure pa so se pri- čeli juiiaki tega društva tepsti z nekimi Biljenci, katerih je bilo ta dan nekaj v naši vasi. V krčmi je nastal ktnalu cel dirindaj, kateri ae je še-le, ko se redarji in tndi drugi posredDvali, nekoliko pomiril. Junaki „Ropotalnpga in pivskega draštva", katere je imel docela v oblasti demon alkohola niso mog i mirovati. Okolo polnoßi se je pricel biti spet hud boj kateri je bil podoben bolj kaki bitki. Ta boj je bil pa bolj medsebojen, na- perjen je bil poaebno proti tuk. redarjem, ker so v prejšnjem boju z Biljenci po- sredovali in zaprli par razgrajačev v obč. „kajho". Tu boj je bil na cesti in ne v kremi. V tem boju je bil ranjen na roki tudi neki Pavlin, kateri se je redurjem zoperstavljal in ga je redar ranil. Boj je bil bud in je pokazal mladeniče tega društva, ki pravijo, da njih drultvo je zelo „omikano" in „atrogo liberalno", v pravi luči. Njih čini kažejo paÖ vsakomur dovolj jasno, na kaleri poti svobodo- miselstva so ! Večina teh društvenikov išče pri vaaki priliki le prepirov, če- ravno po „Soöi" z „izjavami" isöejo časti, če so razžaljeni. Na pepelnico zvečer ae je zopet vršila bitka, v kateri je bilo par teh junakov ranjenih — eden baje po ne- dolžnem — in sicer v krčrai g. Fr. Fa- ganela. Nekateri so poskakali celo iz precej visokih oken na cesto, da so se rešili. Prišli so jim baje vračat Biljenci; kar so jim naši nasprotniki posodili v nedeljo zvečer. Mladeniči, ali se vam v resnici ni mogoče vesti mirno, brez pretepa ! Kaj vam pomagajo ti pretepi, ch jih imate tudi vaaki dan ? — Nič ! — S pretepi si le skrunite svojo cast in obenem tudi ugled cele občine. Vai laški liati v Gorici pišejo o vašem divjem počanjanju. Vaši stariši se nad vami jočejo, drugi za vami 8 prati kažejo : „Ta je tist', ki se je tepel !", Drugi ljudje pa sodijo iz stvarnega staliača vaše počenjanje za podivjano. Ali je to lepo ? ! Nikakor ! Sklepam s Preäernom : Oj pust, ti čas presneti, da bi ne prišel v drugo ! 0 č i v i d e c. Iz Kamenj na Vipavskcin. — Dne 10. t. m. bila je v Kamnjah velika veselica, ktero je priredilo tamošnje alov. katoliško izobraževalno društvo. Veselica ae je sponesla vrlo dobro. Bjdisi petje, igra ali tamburanje — zadovoljilo nas je. Pri igri zasluži priznanje posebno sint, ki je igral ktčmarja; pri komiönem pri- zoru pa sant, ki je igral kmeta. A tudi drugi so povoljno rešili svojc naloge. Bravo, santje le tako naprej ! Posebno pa nam je ugajalo precizno tamburanje. Kamenjski tamburaši se namreč morajo le aami vaditi v tambnranju, odkar je njihov vodja prestavljen v drugo službo. In zato nas je vprav pre^enetio, ko smo zasliäali prfcizno vdarjanje. Povdarjati moram, da so bile tamburice popolnoma čisto vglašen^. Slišali smo vča-iih tambu- raske zbore, pri kterih je komaj zboro- vodja znal za silo uglasiti instrumente. Da so si pa kmečki fantje toliko spopol- nili poslnh, to je res priznanja vredno. Tu se vidi, da se v katoliških izobraže- valnih druätvih ljudstvo res izobrazuje. Zatorej santje, Bog živi Vaa in Vase vrlo izobraževalno društvo! za državni zbor v torek 14. maja, ožje volitve pa v četrtek 23. maja. Dogodki na Ruskem. Doslej je izvoljenih 4532 volilnih mož za dumo; 1161 je monarhistov, 719 zmernih, 1825 čianov opozicijonalne le- vies. 319 nacijon^lcfv, 314 brezbatvnih. 0 194 možeh se no ve, kaj so. V Petrogrp.du, so našli na stanova- nju gr< f^ Witteja dva peklenska stroja. S idišče je obsodilo dve ženski, Te- rentievo in Klimovo, ki sta z drugimi socijalnimi revolucijonarci vred 15. av- gusta napadli letoviäce Stolpynevo, na smrt. Viäje sodižče ja je poriulobtilo na doamrtno prisilno ječo. Darovi. Za „Solski Do m". Našemu upravniätvu je došlo: V Medani pri kosilu zbralo in dalo požreti zamorcu za „Šol. Dom^ cerkv. pevsko druätvo 3 K 32 vin. Predsedništvu so plaöali : Josip Novak, žapnik v Povirju 10 K; Franc Marinič, župnik v Kojakem 20 K; mestno županstvo Sv. Križ 20 K; gospe in go- spodične : Gizela Finšger 2 K; Fon Irma 1 K; Havel Štefanija 40 vin.; Antonija Hrovatin 2 K; Karla Kaučič 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milka Klančič 1 K; Berta Pavletič 2 K; Milena Papež 1 K; Avgasta Šantel 1 K. Srčna hvala ! Za Gregorčičev spornenik. Teodor Hribar, ker ae ni udeležil „Sokolove" maäkarade 2 K ; J. Medved, trgovec v Gorici. iz prebitka za prodane šopke pri maškaradi 25 K ; društvo „Kranj" v Kranju kot či«ti dohodek Gregorčiče- vega veöera 37 K : Slov. kat. izobraže- valuo društvo v Kobaridu 3070 K; Ant. Lazar, župnik N. Rut 4 K. — Za družbo hv. CiH!*i in 3T<'toda je gospa dr. Dereani doposlala 17 K 40 v kot skupilo pomeranč, rabljenih na odm v operi „V vodnjaku", ki jih je potem v re- stavraciji „Trgovskcga doina" potoin dražbe razprodala. Hovice. Polifični pregled. Nove volitve. Ministrski svet je sedaj dofinitivno s k 1 e n i 1, da se vrše prihodoje volitve 0 sestri pokojnega pesnika je pisala „Soča", da se je zahvalila Gabrščeka za njegov odiočen nastop o pogrebu. Poiz- vedeli smo, da se ni sestra Gabrščeku prav nič zahvalila niti pismeno niti ustmeno. Rcorganizacija Gabrščkove strau- ke utegne ostati aamo na papirju Stran- ka nima niti lastnega glasila, niti se ne kaže, da bi se v praksi vod4va narodno- napredne stranko kaj izpremsnilo. Da je priälo do reorganizaeije, ki naj znaöi neko aklopilo starih z mladimi, in je unesel s tem Andrej Gabršček prav v usodepolnem hipu svoje kosti na varnejSa tla, kakor je bilo to doslej, se imamo zahvaliti edino le nevtralnemu stališču, ki stoji na njem v zadnji dobi dr. Hen- rik Tuma. Da je ta gibal, bi do reorga- nizaeije gotovo ne prišlo, ker bi se iz- vršil politiöni preobrat preko Gabrščeka. Andrej Gabršček je dolžan dr. Tumi ve- like hvale; tako je bilo nekdaj in je tudi sedaj. Tako piše „Naä List". A mi do&tav- Ijamo, da je to „nevtralno stališče" dr. Henrika Turne le „kislo grozdie". Dr. Tiima je začel že davno „gibati" za po- litični — ali morda bolje: za osebno- politični preobrat, in sicer tam, kjer je bil naslonil vod za politični razkol: v denarnih zavodib. \i teh (namreö: „na- prednih") je hotel pred par leti izpodri- niti Gibräcek«, a ta se ni dal. Tumova nečedna polastitev „L;udske posojilnicßu iz naših rok je bila za Gabrščeka dobra äola, in tö je porab:l pozneje zoper avo- jega ačitelja Tamo. Kdor je pa goapodar ,.Ljud. pos." in „Trg.-obrt. zadrugeM, ta je tudi goapodar političnega mišljenja naših „mladih". In ta gospodar je zdaj Gabršček. Dr. Tuma mora pa to kome- dijo od strani gledati, in äe celo samo- hvala v „Naäem listu" mu nid ne pomaga. Za volitve so ae že skoro vse stran- ke pripravile. V nekaterih goriških vo- lilnih okrajih kandidirajo tudi soeijalisti. Velike upe si delajo klerikalci; pa tadi GabrSček misli na zmago : st ran kin sklad, kimu stoji na razpoiago, boznašalže blizu deset tisoč, S to Bvoto je mogoče razviti precaj ob- sežno agitacijo. Tudi vatop nekaterih mla- dih v njegov tabor utegne imeti dobre posledice. Če ni Gabrsöek dalekoviden političar, politični mešetar pa je gotovo prav dober; njegov kranj&ki drug dr. Tavčar ni bil tako premeten v svojih potezah. Tako „Naš List". Ker je ta po dr. Tumi gotovo dobro obveščen o tajnoatih naših „naprednjakovu, je za nas jako dragocena izjava, da znaša njih volilni sklad „že blizo deset ti so č". Intere- santno bi bilo vedeti, kdo jih je zložil? „Mladi" pad menda ne! Kaj pa če bi se ta „sklad" bolje imenoval „reservni za- log"!'? „Oinladina" je prinesla o dijaških deželnih podporah naGoriškem neko po- ročilo, kateremu je namen postaviti to- zadevno delovanje dež. odbora v pri- stranski svit. Ker sta ponatisnila ono no- tico tudi „Eiinost" in „Soča" in bi kdo vendarle lahko mislil, da je kaj reinice v onem poročuu, podajamo iz avtentič- nega vira našim čitateljera sledeča po- jasnila : Dežela daje na leto visokoäolcem 12 000 K podpore, od katerih dobivajo polovico slovenski, polovico italijanski dijaki. Ker je bilo letos nad 40 slov. pro- silcev, so se v obče podpore skrčile. To daje nekaterim nezadovoljnežem povod, da izlivajo svojo jezo po listih in obirajo deželni odbor. In čujte, kako hočejo podpreti svoje tozadevne izbruhe? — Pravijo, da de- želni odbor deli slov. medecincem, teh- nikom, veterinarcem itd. le drabtinice, ki ostajajo filozcfom. Ačujtedalje! Oi vaeh ] slov. prosilcev je dobil letos le en filozof deželno podporo in sicer 400 K, ker aima očeta ne malere in nikakega pre- moženja in je četrtoletnik; ostafo „drob- tinico" 5600 K so dobili dijaki dragih strok. Se li res zanemarjajo tehniki, me- decinci, veterinarci? Oi tehnikov uživa eden dež. štipendij 600 K, trije so dobili dež. podporo po zaslugl; drugih tehnikov ni mod prosile1. Med slov. prosilci je le eden modecinec in eden veterinarec, oba sta dobila podporo, prvi 200 K, drugi 300 K. Od petih štipendijev, o katerih raz- polagata slov. odbornika, uživata dva — juriata, ne radi tega, ker sta jurista, mar- več radi tegÄ, ker sta napravila zrelostni izpit z odliko; dva štipendija imata fi- lozofa, ravno tako iz razloga, ker sta maturirala z odliko; en štipendij ima, kakor povedano, tehnik. la nisi po teh uradnih podatkih, či- tatölj, uverjen, da deželni odbor prote- žira le filozofd, in pobirajo drugi le drob- tince, ki prvim preowtajajo? —In ni to drzno, krivično, da podpira deželni odbor odličnjake, ki so v gmotnem oziru vsi veliki reveži, in mogoče celo „kleri- kalci"? — Dopisniki „Omladine" namreö niso na jasnem, ali je vzrok tem razme- ram politična barva, ali morda razne protekcije ! „Omladina" trdi tudi, da nam pre- ostajajo lilozofi, in to trdi v očigled dej- atvu, da na naših srednjih šolah nimamo ni enega slovenskega profaaorja domačina razen dveh suplentov. —Toda to nične de; deželna podpora naj se razdeli med medecince, tehnike, vetörinarce itd. do zalujega krajcarja, a Tfoje sinove, Ijad- stvo, naj poučujejo Nemci in drugi. To je „Omladinin" evang^lij ! Kaj naj odgovorimo na trditev, da je dobival dež. podporo celo iilozof, ki je naael zavetje v „Studentenheimu", ia na pavšalno obrekovanje, ki ae ne da kontrolirati, da dobiva podporo neki ju- rist, ki študira vže šesto leto in so nje- govi stariäi in sorodniki premožni ? Pozivljati te junake, naj objavijo take slučaje, ne pomaga nič. Ži lani je bramarbazirala „Omladina" o nekem kri- čečem slučaju, ki naj bi kazal postopanje dež. odbora v pristranski luči; a pozvana od merodajne strani, naj „slučaj" objavi, se je skrila za grm — molčanja. Najbrže je prišla do prepričanja, da pritožnik je °ni, ki ni bil vpiean, ali oni, ki je falzi- ficiral irekventacijski list v bistvenem deln. — 0, mladina ! Slovensko časopinje. — „Naš List" h'ra zu jetiko, ker nima naročnikov. Stran- ka „mladih" na Kranjskrm, ki se je spre- menila v ,.S!ovensko gospodardko stran- ko", bo izdajala kot avoje glasilo nov li**t „Nova d o b a", ki bo izhajal v Ljabljani dv^krat na toden. Prva številka izide danee. Urejeval gu bo F. L. Turn a, nečak dr, Tame. — čitalnlčni pies 11. t. m. je •nspel nad vse sijajno. Prireditev jo po- polnoma nadkrilila vsa pričakovanja, akoravno i-o bila velika. B.lo je navzo- foga obilo občinstva, toalete mnogošte- vitnih dam so bile krasne in rea ele- gantno. Pies jf> otvoril z gospo M^dvedovo, 8nprogo prodsednika veseličnegt odneka, ^italni'ini podpredsednik dr. Dermasti». Z'vijfnjo je bilo ves čaa vrlo animirano v Vbfb prostorih. Prvo četvorko je ple- 8alo nad 50 parov, drugo 44. Plesalo se je do ranegu jatra. Vse pnznanje za- složi imenitna turška kavarna, fcjer je bilo izvanredno živahno življenjp. — Naše krasotice so bile kar očarane nad krasno prireditvi'o, ki je večinoma delo gospodov s»loven^kh trgovcev pol vod- 8tvorn gospoda Medveda. — Vai prostori 80 bili lepo, primerno temperirani.OJboru „Citalnice" in veseličnemu od.seku časti- tamo na lepi prinditvi! — Smrtna kosa. V Voičah je ttmrla dne 6 t. m. zvečer obče priljub- Ijena in spoštovana gospa Marija Ke nd a, soproga tamošnjega nadnčitelja, gosp. Kenda. Bolehala je že dolj časa in ni : bilo dragega pričakovati kakor dan na j dan kataatrose. Pogreb ki so je vršil v j petek, je bil naravnost impozanten. ka- koršnega Voice äe niso videle. — Blagi pokojni svetila večna lač, preostalim pa ; naše iskreno sožalje ! I — Umrl je v Trstu c. kr. višji j stavbni svetnik na pomorski vladi, Josip "Wilfan. i — Sloveuski postni L<>vorl bodo v cerkvi 8v. Ignacija v Goriei vsak petek v tednu ob 7. uri zv. Slovenci, adeležujtr so pridi'-» B >žje b^eda ! — Pivdjnanje in sicer javno o ve- tezanimivem predmetu bo imelo dne 24. t. 111 • ob 4. uri popoldne društvo „Zvezda" v Sovodnjah-Rubijah, na kar že sedaj opozar- jarno si. občinstvo, ki se zaniina za znan- stvena predavanja. — BriNka' želcznica. — Vabilo na shod vseh briakih žapanov in podžupa- ' nov, kteri se bode vršil v šolski dvorani v Šmarlnem dne 17. frfbruurja 1907 ob % uri popoldne. Dnevni red: 1.) B -hka železnica, 2). Volitev železnicnega odse- i ka. Na ta shod so opetovano vabljeni i vsi gg. deželni in državni poslanci ne I g'edo mišljenja. Ako bi bil kteri ten gg. slučajno zadržan, naj izrazi svoje mnenje ^ naäi zadevi pismeno naslovljpno na : ^apanstvo Kojsko oziroma na sklicatelje shoda v ŠmartnO; Dalje so vabljeni tudi krminaki in bračanski žapan, posestniki, dahovščina učiteljstvo, sploh braki ve- 1 j ** ^ i - Sklioatelji. — Najstarejsega udvotuika v Avstriji imamo v Goriei v osebi odvet- Dika p'hvla pi. Bizzaro. — Poroka. — V soboto dne 9. se- brQarja 1907 «e je poročil v Vedrijana gO8pod G ril Marinič, posestnik z gospo- d'cno Josipino Podvršček iz Šmartnega. 8|lo arečno ! Dez liii kmctijskl iirad. — Dne ^- janovarja je začel poslovati deželni ^metijski urad, katerega je u4anovil de- *®Ini zbor v svoji seji z dne 24. nov. ^06. Chobje novega arada obstoji iz ^etijskfgd nadzornika in zootehničnega n&dzornika. Sedež kmetijskega arada je PJ"itličju deželne palače. Pn'dstojnstvo je na osnoviii seji due 5. febru- j arJa t. 1. za pivdseduika Leopolda Brun- ; .^r> za predsedniškega namestiiika Hen- lka pi. Ritler-Zaliony, za člene uprav- : "®ga odbora: Karola Cozzi, Dr. Hmila " PJ- Celebrini, Ivana Friderika Cravos in Hektora Corrier. . — Soscnsko |tdj' silno bode j-a"a kovača Lenardiča. V sredo zvecer Jve P^° v gostilni poleg „Šolskega Doma" ec zelezniških delavcev slovenske pesmi. iu ^°^tilno Pa je prišel okroR 9h zvečer ucu kovač L'nirdic z nekim Autonom «iviinom tcr začel sramotiti sloveusko PelJe. Nastal je pretep, v kalerem je bil •d"jen delavcc Jožef Kuštrin in kovač enardič. Prepeljali so ju v bolnišnico. to -e a židovski ..Corriere" pravi, da je 'zzivaiije od strani Slovencev. Ta je Pa- Se boste že še navadili v Goriei ovenskega petja in slovenske govorice! — Mrtvec v „Ljudskem vrtu". — V četrtok zve^er okrog i/<ßh so našli v „Ljudskfm vptn" mrtv^gn moža. Kon- štatirali so, da je mrtvfc 59 lotni brez- posrlni pisHrniSlfi nomočnik Al. S a s s i, ter da jn nrnri zadet od k«pi. — lji*t«»finji voja^ki nabori se bodo vršili: v Gradižču 6. in 7. marca; v Kor- minu 2. in 4. marca; v Goriei (okolica) 17., .18, 19, 20, 22, in 23. aprila; Gorica (me- sto) 8. in 9. marca; v Ajdovščini 10. in 11. aprila; v Kanalu 13. in 15. aprila; v Tolminu 16. in 18. marca; v Cerknem 11. marca; v Kobaridu 13. marca; v Bovcu 14. marca; v Komnu 2. in 3. aprila ; v Sežani 5. in 6. aprila; v Červinjanu 18., 19. in 20. aprila. — 5(» briuada pride s prvim majem iz Ljubljane v Gorico in ž njo 27. domo- branski polk. Brigadir bo stanoval v Go- sposki ulici St. 6. V Ljubljano pa pride, ka- kor poročajo listi 1. 1908 korno poveljstvo iz Przemysla. — Pusia s<» pokopav»)' na pepel- nično sredo popol. in ga nosili po mestu pijani njegovi častilci. Eden je hodil spredaj in smešil duhovnika opravljajočega obrede. Policiji se je to zdelo preveč in jih je are- tirala. Na komisarijatu so jih vzeli na za- pisnik in — izpustili. — Strašnn nesrcča — V četrtek zjutraj okrog 4. nri je priäel na kolo- dvora v Prvačini pri premikanjn pod kolesa tovornfgi vlaka zavirač Ernent Djakovič. Oltrgalo ma je levo rs>ko pri rami in obe n^yi nad kolenom. Ena noga je bila Čisto ločena od telesa in je ostala v Prvačini, doc m se je drnga le malo držala. Na pota v goriško bolniš- nico je umrl. Znpašča ženo, s katero je poročen komaj en teden. — Pretep na plcsu. — Na pust so plesali v Doln pri Opatjemselu in si- cer na skeiinja posestnika Antona Fran- doliča. Mm! plesalci bil je tndi 20 letni bičar Andrei Bone a. Tpga je najbrže iz Ijubosurnno.-ti 19 letni Franc Bjštjančič tako moöno ranil z nožem na obraza, da se je moral priti zdravit v tukajšnjo bolnišnico. — Pa do1 \>* pnd V"7. — V sredo je pcljal 28 letni Ludovik Gerzej iz Rihen- berga kamenje domov. Na nekem mestu pa je nesrečnež padel z voza in sicer pod voz in je bil vsled tega hudo peškodovan na glavi. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico, njegovo stanje je še precej nevarno. — llUr:uUMi» k'i|(». — Trgovske- mu pomočniku pri tvrdki Konjedic & Zajec, g. Egidiju Gregorič, je bilo v sredo vkra- deno kolo, katero je za nekaj časa pustil v veži hisc st. 5 v ulici Sv. Ivana. — Na maske jo hud neki Iran Šaligoj. Ni pmtno nedeljo je namreč priložil krepko zaošnico maskirani Jaliji Gagliani. Ko so äli po policaja, je klic«l, da bo nabil maškaro in policaja. Zito je dobil 3 dni. — PonewroMl se je v torek zvečer žpleznif^ni a-ilužbnnec v Volčjidragt Mih1* Gulc iz Kranja. Š^l je namreč prižigdt Hvetilke in med dragimi tadi s'gnalno luč. Pri tem pa se mu je izpodtaknilo na nekem železnem klinu in padel je iz visočine dveh metrov. lmel je pa pri sebi v žppa običajno ž^lezničarsko za- stavico, ki ima na konca špikasto železno napravo in je pri padca slučajno na to tako nesrečno padel, da se je hudo po- škodoval na rebrih in so ga moral vsled tega prepeljati v tukajäno bolniänico. — Poiiesreceni delavec. — Iz Gor- nje Bel« poročajo da so naSii pretečeni petek železniškfga delavca Frana Kri- stana mrtvfga v tame šnjem tunela. Kri- Btan je bil baje vinjen, ko se je skozi tanel vraf'al domov. — Uinor. — Iz Pale poročajo: Kurjač I /an Sak^ida je amoril krčmarji I »ana Beliča, kakor se govori radi tega, ker je Bh»Iic imel nepošteno razmerje z ženo kurjačevo. Belie je zapastil pet otrok. — Ncsre^a na železnici. — 9. t. m. se je peljal komisar Karl Engal b svojo ženo po državni c )sti dez potten- dorfsko progo Juž. žel. Pri tern pa je zgrabil prihainjoči vlak kooijo, vrgel Ea- glovo ž-ino tiko močno ob nek kamen, da je bila pri priči mrtva, Eigela pa je fitroj tako razmesaril, da je dva dni po- tem umrl. Nosr*vča h» je zgodila, ker E i- g I ni videl vlačnih zavornic in jih je j odd z vozom ; v istem trenutku pa je že zgrabil stroj kočijo. Konji so se rešili. — Uradiifi statistikn. — Z novim letom je centralna f-tatistična komisija pričela izdajuti „Statiatična izvestja", ka- kor zbirke rnznih novih Htatislicnih po- dalkov. Doslej so izäle tri številke z nnj- novejimi podatki o statistiki raznih p;)- rok v AvHtnji, Ijudskega wtetja, do.načih živali v Srbiji, u.seljencev v Aweriko v mesecu novembru. Dalje so objavljeni podatki o avstrijskih vseačiliš6ih; hranil- nichh, kmet^kih dolgovih itd. (Dalje na 4. straai.) udeležili. „Slovenska Čitalnica" v Goriei izreka veseličnemu odseku, osobito pa častitim gospodom trgovcem najtoplejšo zahvalo za okrašenje društvenih prostorov, katere so ti gospodje o priliki velikega plesa due 10. t. m. na svoje stroške tako krasno priredili, da je našel njih fin okus obeno priznanje in občudovanje tako pri damah kakor pri gospodih, ki so se tega sijajnega plesa mnogobrojno Odbor. Razpis službe. S. 1. majem bo popolniti mesto uradue^a vodje, oziroma ioviz'>rja. oziroma knjigovodje v „Goriški zvozi", oziroma v „Centralni posqjiluioi" v (iorici. Placa po sposobDOsti in (logovoru. Prosnje treba vložiti pri zvezi, oziroma posojiluici do 15. marca. V Goriei, 15. febr. 1907. Načelstvo „Goriškc zveze" in „Centr. posojilnice64. Razstav hmetijsbih in enaloških strojev. Velikaiiska izbera železnih plugov, trpežnih bran (zobača), krmoreznic, strojev za trosenje sena, rezalnic, sejalnih strojev, mlatilnic na roko ali na motor, stiskalnic za vino, mastilnic in zdrozgaluic za grozdje, kakor tudi trpežnih pre- grinjal za dež (cerade.) — Sesalke, škropilnice in žveplalnice najboljšega _ .„ .. sistema. Cone skrajno nizkc, konkurenca izkljucenu. Zastopnik F. PRIMAS, (jJorica, na Travniku st. 16, zadej. ZAHVALA. Ginjenim sreem se najsrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili našo predrago soprogo in mater Kenda Marijo Ano r. Murovec k zadnjemu počitku. ali nam pismeno izrazili svoje sožalje na bridki izgubi. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in učiteljstvu z g. nadzornikom, ki so v tako obilnem številu in mnogi iz oddaljenih krajev prišli izkazat zadnjo cast blagi pokojnici. Srčna hvala tudi pevcem za njihov trud. Bog povrni stotero vsem, vsem! VOLČE, 10. februarja 1907. ROPBINA KENPA. — Slovenski uinetnik v tujini. — Operni pevec Naval-Pogaönik je te dni pel v Londonu v Convent Gardena prvem in največjem angležkem opernem gledališčn glavno ulogo v Smetanovi operi „Prodana netesto". Ugleden angleški te- dnik „The Illustrated London News" je ob tej priliki prinesel njegovo ßliko in zelo laskavo kritiko, v kateri pravi, da je Naval pel naravnost očarljivo. — Umetni zobje Be zopet po- drnžijo. — Rnska vlada zabranjnje iz- voz „platine" iz katere bo napravljeni majhni koželjčki v nmetnih, porcelanastih zobeh. Tovarne za umetne zobe kupnjejo torej „platino" mnogo dražje in so zvi- šali ceno nmetnim (neobdelanim) zobom tekcm enega leta za 100% (') >n Pr*" čakovati je, da se cena zviša tekom enega lela še za 100%- Naši gg. zobo- zdravniki bodo torej, kakor ališimo v kralkem zvišali ceno umetnim zobom. Miii. predsednik pi. Beck se je odpoTedal kandidaturi ? notranjem okraju na Danaju. — Železniška posiaja pogorela. — V nedeljo popoldne je pogorela že- lezniška poBlaja v Slovenji Bistrici. Skla- dišče so rešili. — P«'tnik sat»iio\e hiniiie Car- ducci je umrl sinoči v Boloniji. — Žhfidarji — morilci. — Slo- venec g. orožniški stražmojster v Čajnici v Heicegovini, piše, da je krvava „Picco- lovaM novica o umoiu v Konjici popol- ncma neresnična in da je priäla Ie potom zlobnega govoričenja v lisle. — Nov odvctnik v Trstu. — Odvetniško pisarno je odprl v Trstu g. dr. Fran BrnČic, doslej koncipijent v pisarni odvetnikov drov. Gregorina in Slavika. — Novo pravosodno palačo prično v kratkem graditi v Trstu. — Pogrelme družbc na Duiiaju sprejme vse v svojo upravo dunajska mestna občioa, da ubožni krogi dobe cenejše pogrebe. Pozor izseljenci! Rafaelova diužba v Trstn. — Ul. Gian- cinto Gallina 6. Na III. katoliškem shodu v Ljubljani 1906 se je povdarjalo, kako morajo biti previdni izseljenci, da jih slabi svet no izkorišča. Naglašalo se je naj naši ljudje ostanejo, Če je le možno, doma, v svojej lepi slovenski domovini, ki nas Ithko preživlja. Če pa je kedo prisiljen odpo- tovati na tuje, naj se da podučiti od „Rafaelove družbe", katera ma poskrbi tudi vozni listek. Za Slovence je po se- danji skušnji najboljäe, če se sele čez Trst in sicer edino le na ladjah avstro- ameriäke plovitbene družbe (Bratje Ko- zulic in dr.) j Prednosti v Trstu : j 1. smo mi doma. : 2. Bmo pod avstrijekim varstvom. j 3. ostajamo pod avatrijskim var- stvom do Arrerike. ! 4. ni treba menjavati denaria. 5. si lažje pomsgamo v svoji ma- terinačini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah). 6. imamo večinoma slovjnske so- potnike. Prednosti na ladjah avstro-ameriäke (Austro-Americana) plovitbene družbe: 1. domači Ijndje v postrežbi. 2. domača kohinja. 3. uvaževanje slovanskih jezikov v napiaih, govoru, v razvrstitvi (po nhrod- nosti v izseljeniškem dornn in na ladjah), 4. la^tni izseljeniški dom, obdan z lepim vrto»> na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja elehtrični tramvaj. Po vseh prot-torih tlektrit'na razsvetljava. Tirana in slanovanje brezplačno pred vo- litvijo za 2000 oseb. 5. močne ladjo. 6. V izbeljeniškem doma namera- vana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem duänem pastirju za izseljence. 7. strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8. vožnja mnogo ceneja. 9. iveza tudi vjužno Ameriko, (1908) 10 strogo nadziranje in poduk agen- tov, ki ne tmejo vabiti (Se manj siliti) ljudi v lujino. Najbolj zanesljiva pojasnila glede izseljecev se pač dobivajo v „Rafuelovi družbi" v Trstu. Druge podružnice (v Ljobljani) morajo delovati sporazumno s tržaško. V zadnjem času se je nekoliko slo- venskih izseljencev obrnilo za svet na „Rafaelovo družbo" še le potem, ko so si kupili sami listek in s;cer žal pri tuji plovitbeni družbi, ki je dru^ja in ponuja manj udobnosti. Da dogodilo se je, da je več iz.«eljencev mor^lo potovati z vlakom iz TrBta v Reko, ker obstoji po- stava, da ta tuja plovitbena družba ne sme vkrcati v Tratu več nego 50 av- strijskih ljudi. „Rafaelova družba", ki deluje za blapinjo katoliških izseljencev brezplačno in daje potnikom priporočilne listke, ka- tere treba nositi vidno (na klobuku), ima v Trstu in v Ameriki (kakor tudi drugod svoje zaupne može (znak; sidro), ki izseljence sprejemajo in sprsmljajo. Za pokritje stroškov se družba pri- poroča za podpornino in za dobrovoljne doneske. Uljudno prosimo p. n. župnijske urade in županstva, da vzamejo ta oglas na znanje, uredniätva časopisov pa, da ga ponatisnejo. Refaelova družba v Trstu. Lud. Dean, predsednik, — Aleks. P i a s e c k i, tajnik. — 1 v. Tol, tajnikov namestnik. Trst, dne 6. februarja 1907. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanjn, da inia ilobro urejcno krojacnico, tor so si. ohC-instvu v inestu in na dežoli priporoča za mnogobn jua naiočila. čevljar . v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gosjio in gospodo. Naročila se izvriuje hitro. Važno za vsakeqa! liazprodaja! Za zelo nizko cono sarno 3 gld, 20 kr. ena garnitura. obstojcca ¦ iz šestajst vrednih rcči in sicor: Važno za vsakega! 1 nikoliiasla dobro uloca remont. žopna ura z znainko System Roskopi" pat. z P» lelnini jamslyom in etui; 1 olepantna franc, nikelnasta verižica; 1 elegantni privesek k verižici; 1 cleganlna kra- vatna igla Goldin; 2 elegantna poxlaceua prstana s Somin-kainnom; 2 (1 par) pozlaCcna zapestmi gumba znainka »Garantia«; 2 elcgantna pozlačena ovratna gumba; 3 pozlačeni prsni gumbi; 2 (1 par) si-pbrna uhana umetno puncirana; 1 ole- gantno žepuo zrcalo. \rse skupaj z uro, katera jf sama toliko vrcdna pošilja za 3'tjld. 10 kr. po poštnein povzetju ali predplačilu Mih. Horowitz cksportna hiša Krakau, Kolctck 4. (xVvstrijsko). Kar no ugaja se denar nazaj vrnc, ako se na- ročeiio v 8 dneli nazaj pošlje. Pošilja iliislrovaiie coniko (ßez 1000 slik) vseh vrst ur, juvelir, godbeno niuzikalije, optične iz- delke, hišno in gospodarsko orodje. Štev. 348 Razglas. Na/nunjii so, da ]9VNil DRaŽBA ! zastavil 111. in IV. čelrllelja U)05, j t. j. mesecev | julija, aygii8ta, septembra, I oktobra, noveiubra in de- ceiubra istcga leta ; začne v' ! poncticljck, 4. liiarca 1007 ler so ho nadaljevala naslednjo do- lavnike in sicor četrtke, sobolo in ponedeljke od 9. ure zjulraj do 1 popoludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V GOIUGI, 4. februvarja 1907. i Ugodna prilika I Namesto 18 K, ^^ samo ^^' 7 K. U Krasnarem. glo- ^ j rija srebrna ura J s 3 močnimi po- ! krovi lepo gravirana, natančno idoča ! 31etno garancijo, proti povzetja za 7 K J. König, Uhrenfabrik Dunaj VII., Westbahngasse 36. Prežgano žganje v zvezi z izdelovanjem liladilnili pijač brez al- kohola se z najboljšim vspehom prav laliko na- pravi. Dotična manipulacija se izvede po izku- šenem strokovnjaku na licu mesta. Kar se liče potrebne inlbrmacije glede oddaje takih pijač kakor tudi glode reklame je na razpolago: „Goldgrube 2500" an die Aniionen-Expedition Eduard Braun, Wien I. Rotenturnslrasse 9. — Oni, ki na to reflektirajo, stavijo naj dotične ponudbe na navedeni naslov ^ mizar in v lesni trgovec v Mwi na Ojrli Döveia zeleziiiaep mosta (na cesti, ki pel je proti Gradiški) o o o Trguje tiuü z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstTiega trtle- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo poliišt- va, viiiKkihposod, Ktinkalnic itd. I flnton Ivonov Fecenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveöe češke »Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se janiči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino doslavlja na dorn in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. r* tK fK *k ^ f* Poshüsife in priporocite Tgdrone tooarae hmnil pPraqi VIII. Cenoünif?zasfonj. IzYrstno pecivo priporoča spošlovanim meščanom iu okoličanom. pekovski mojster 3AK0B BRUTUS v Gorici Šolska ulica st. O. V zalogi ima in prodaja inoko prvc vrstc iz Majdičevega nilina. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemii občinstvu v, inestu in na'deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/„ kilainod enega funta. Tcsteninc iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago Vi milo ie iiaiboliHc! Vsaha modra mati svetnjc stvoji hčori: „Pazi na perilo, ne peri z navadnim, četudi cunenim milom. Peri edino s Seliieht-oviin niilom. ker le s teni oliraniš fin plat- nen damask, nežne čipke, mehko llano)o, kakor tudi vsako drugo pe- rilo lino in priprosto vdobrem stanu. Pri katerikoli stvari v gospodinjstvu ]>otrnbuj('š milo, rabi izključno lc Schicht-ovo milo, ker s tem si pri- liraniš mnogo triida, dela, časa in denar ja. ¦D Mi IB ^B ¦¦ ¦¦ ^ ^b __ ^ ^ ^b ^ _s ^ Delniška družba zdFuženilt piuouarn Žalec in Lašhi trg priporoča svoje izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga v Grorici ua Kornu SI. 13. ,CcatraIixa posojilniea' registrovana zadruga v (Joriei, ulica Yetturini $t. 9. Posojuje svojim čianom od 1. novembra 1905 no mesecno odpločila v petiti letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K nu mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 no menice po 6°|01 no vhnjižbo po 51 ;'„ Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.