Št. 21.
V* Gorici, v soboto dne 12. marca 1904
Izhaja dvakrat m teden, in nfetatv sredo in sobot« ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti   prejemana   ali v  Oorioi   na dom poSiljana:
Vse leto    . ,.....13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 »   ,     ,   3-30
ffetrt leta  .......   3 , 40 »   ,    ,    170
Posamične številke stanejo TO vin.
KaroSnino sprejema npravniStvo v Gosposki uliti $tv. 7. v Gorici * cGoriiki Eskarni. A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. areoer; ob nedeljah pa cd 9. do 19. ure. Na aaroUla brea dopoilaae aaro2ata§ te as otlraKe.
Oglasi lat f«sl«Bl«» se racunijo po petit-vrafcat*--oe tiskano I-krat 8 kr.t f.Jcrat 7 far., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje drke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Tečaj XXXIV.
»Vse za omiko, svobodo in napredek !<    Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorioi v I. nadatr.
Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do
vV*k l2- doPoluane ter od 2- *» 5. popoldne; ob nedeljah
<*"'„'\in   Praaiikih   od   9-   do   12.  dop.   UpravniStvn
\-\*Ls-s'5   nahaja t Gosposki   ulici  8t  7. ? I.   nadstr. na
"  .•;$ levo v tiskarni.
Sarofinlao In oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi n«.j se pošiljajo le uredništvu. '-^        Naročnina, reklamaoije in druge re8i, katere ne spadajo  v  delokrog uredništva,  naj  se  poSiljajo 1* upravnifitvu.
„PKIMORtC"
Izhaja neodvisno od c8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
t8oca» in cPiimoreo« se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz y Šolski ulioi 'n Jellereitr v Nunski ulioi-, — v Trstu v tobakarni LavrenSi« na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it* 83.
>Gor. Tiskarna« A. GabršSak (odgov. Iv. Meljavec) ti&ka in zal.
»Osar tutto!'* -
civilta italiana.
»Gorriere* dei 57 lettori je objavil v četrtek z ozirora na dogodke v c. kr. kmetijski družbi članek »Cmlla italiana c pro-iettili sioveni", na kateri je naš današnji naslov najkrajši in najboljši odgovor. — ,Osar tu t to!*, pa bodi to le takdinfamno, Se takd sramotno, brezvestno delo, to je, dandanašnji sad dvatisočlelne latinske kulture med goriškimi bastardi tega plemena. »Gtviltii italiana* v ustih bastardov, po katerih se pretaka vse drugačna nego latinska krv, je kakor v zasmeh najprimitivnejšim pojavom h Uurnega naziranja. — 1.-» taki bastardi hočejo učiti kulture nas Slovence, bastardi brez iskre cula za poštenje in zakonitost, a veliki v najškandaloznejšem šušmar-slvu in sleparstvu pod duvizo; osar lutto 1 — Taka ostudna banda naj nikar ne prihaja na dan z italijansko kulturo, kajti kar je počela v c. kr. kmetijski družbi, to je vrhunec infamije, vrhunec sleparije, ki je mogoča v javnem življenju, in taka sramotna dejanja ne venčajo s častjo in slavo pripo-znane italijanske kulture, do katere nimajo goriški bastardi prav nikake zasluge in ne pravice.
Na čelu teh bastardov stoji med staro železje spadajoči dr. P a j e r, — mož, ki gre v vseh ozirih na otroški um, le v splet-karstvu pro»i slovenskim sodeželanom je že vedno neprekosljiv mojster. — Odkar ;«s nesreča zanesla tega človeka na čelo tudi c. kr. kmetijski družbi, je prešla takoj tudi v to strankarsko - narod na politika, ki bi tam ne smela imeti mesta, je pričela naravnost škandalozna gonja proti interesom ogromne večine deželnega prebivalstva, pričel je boj za neko umišljeno italijanstvo, kateremu treba za večne čase zagotoviti nadvlado nad slovensko deželno večino.
Raj vse je že naklepal ta stari grelnik proti Slovencem, to je bilo opisano v raznih člankih in celo spomenicah in pritožbah, ki so Šle na vlado. — Ali način, kako je ope-
haril 8. t. m. slovenske člane goriškega odseka za 10 zastopnikov v osrednjem odboru, to pa je dokaz, da je ta despot sposoben ne le za najdrznejše izrodke preperelega Machiavelizma, marveč za najvišjo potenco v izvajanju bojnega načela: »osar tutto !*
Goriški odsek c. kr. kmetijske družbe je ustanovljen za goriški sodni okraj, torej nekako za 8/4 Slovencev in % Italijanov. Največji interes za ta odsek imamo pač mi Slovenci, in to ne le radi svoje ogromne večine, marveč zal6, ker je vsa okolica, iz-viemši Lačnik, popolnoma slovenska — in je torej delokrog družbe na tem ozemlju v največjem obsega namenjen Slovencem, — Ali bi torej ne bilo popolnoma naravno, ako bi bil ta odsek v slovenskih rokah? — Nenaravno, nezdravo, da sramotno je, ako vkljub takemu dejanskemu položaju ta odsek ni v slovenskih rokah!
In vkljub tako jasnemu in glasnemu dejstvu so proglasili goriški bastardi, s Pa-jerjem na čelu, da mora ostati goriški odsek v italijanski oblasti, ker treba čuvati italijanski značaj cele družbe, in da torej treba Slovence potisniti v stran, pa naj to stane še tako nesramno kršenje pravil, še takd podio žaljenjc slovenskih članov, še tako roparsko kratenje pravilno zadobljcnih pravic. — In dr. Pajer je kar na kratko spravil (da ne imenujemo tega s pravim imenom l) 24 članov (— vseh je več, ali §4 jih je bilo 8. t. m. pripravljenih, da bi volili! —) ob volilno pravico, ker jim ni hotel dati volilne izkaznice, dasi so že plačali udnino za leto 1904. in imajo tozadevno društveno izkaznico za izvrševanje pravic pravih članov v tekočem letu. — Italijani so dobili izkaznice vsi, Slovenci pa ne, in sicer se je to zgod lo vsled infamnega naklepa, da bi s tem ukradli toliko slovenskih glasov, kolikor treba za zmago italijanske liste.
Ali je kako čudo, ako se je polastila slovenskih Članov .razdra?.eaost, da so ob vo-htvi nepregalantno žigosali toliko nečuvenost, katero je vodil »deželni oče* ? Vsakdo je videl, v kakošnih brezvestnih rokah je vsa deželna avtonomna oblast, je usoda vseh interesov, ki se osredotočujejo v c. kr. kmetijski družbi, — in  videl je tisti cinizem, s
kakoršnim je deželni glavar pcharil slovenske čla :e. Ali je čudo, da je zašumelo med slovenskimi člani? —Ne, nič čudnega, marveč naravno je to 1 Povioi drugod bi s palicami in gnilimi jajci nagnali take ljudi, ne da bi se svet preveč zgražal, marveč vsak trezen človek bi dejal, da enake Iumparije izzivajo lak odgovori Toda slovenske ovce so ostalo v mejah veliko prekrotkdi protestov, tako krotkih, da jih treba javno grajati, kajti proti brezvestnemu nasiistvu baslardov je edino pravo orožje tisto, ki je ostalo r'oslej še nedotaknjeno !
»Gorriere*, poln oboževanja svojega krušnega rednika Pajerja, se zgraža nad g. Jos. Pavletičem, ki je vrgel dvoje izkaznic predsedniku v obraz, »Gorriere* namenoma laže, da je vrgel pest glasovnic, dočim je res, da mu je vrgel pod nos dvoje izkaznic za 1. 1904, s katerima ni smel voliti, ker mu Pajer ni poslal belih volilnih izkaznic. Pajer je zaslužil še vso kaj drugega pod nos in za uho! — Zdaj p», ko jo vse tako lepo minilo, »Gorriere* še kriči o slovenskem divjaštvu!
Že med volitvijo je sikal dr. Venicr na Gabrščka, da ga izključijo iz družbe, da bo zaniprej mir. »Gorriere* prežvekuje islo v obsežnejšem slogu in meni, da bo treba korenito pomesti in izključili vse tiste, kine ližejo Pajerjevih podplatov.
Ma bravi, Signori! Obljubimo vam, da pridemo pred občni zbor Slovenci s predlogom, da se mora prvi izključiti iz družbe dr. Pajer, ker to je despot, ki ravna s člani nezakonito, jim jemlje na grd način pravice, za kar bi moralo biti sram vsakega poštenega moža, potem ko je pobral njihov denar, krši družbina pravila in je naredil toliko zmešnjav, kolikor nikdo drugi doslej. Ven s tem despotom iz družbe, v katero ne spada!
DOPISI.
Z Dunaja. (.Vesna*.) — V soboto dne 5. t. m. je in.ela »Vesna* svoj I. redni občni zbor v III. tečaju. Kakor je bilo razvidno iz odb. poročila, se je društvo v kratkem času svojega obstoja krepko razvilo. Društvo »Vesna*   šteje sedaj 24 rednih,  3
izredne, 2 ustanovna, 36 podpornih in enega častnega člana, torej skupaj 66 članov. Izpolnjevalo je vestno stavljene si naloge in si steni pridobilo mnogo priznanja, Slišali smo na občnih zborih sledeča predavanja; Strahlova umetniška galerija v Stari Loki (pred. Gaber). O bistvu in razvoju slov. or-namentike (pred. Šantel), O umetniški kritiki (pred, Gaspari). Bazun tega je društvo razpisalo tekom H. tečaja 3 konkurence, nabralo črez 80 narodnih ornamentov, delilo informacije o dunajskih um. šolah in visokih šolah, je posredovalo pri umetniških naročilih v prid svojim članom ter izdalo serijo narodnih um, razglednic,
Novi odbor se je po izvolitvi konstituiral na sledeč način: presednik, stud, phil. Al. Smlol (slikar), podpredsednik J, Kufte-licki (slikar), tajnik G. Birolla (slikar), blagajnik V, Sever (arhitekt za moderno pohištvo), arhivar S. M, Peruzzi (kipar), namestnika slud, phil. Anto Gaber (um. zgodovinar) in M, Gaspari (slikar), — Preglednika wla gg, Iv. Kerdič (cizoler) in J, Zolia (slikar).
Občni zbor io počastili s svojim po-setom poleg mnogo drugih gostov tudi gg, slikarji-umetniki Jakopič, Grohar in Žmitek,
Odbor se zahvaljuje tem potom vsem svojim podpiratcljem. v prvi vrsti pa vsem cenj. hrv, in slov. i snikom, ki so redno in re do voljno prinašali društvene objave,
le Prage, dne 7. marca 1904. (Ne-deljske demonstracije.) — Ko dobe" cenjeni čitatelji »Soče* te vrsti;« pred oči, bodo gotovo že polni fantastičnih poročil raznih nemških listov o »groznih* demonstracijah, katere je priredila pražka »šovinistična masa* proti »dobrim, krotkim* nemškim buršem. Saj je v tem smislu pisala že v nedeljo zjutraj klepetava dunajska »Zeit*, ki je pa v svojih izvajanjih o vzrokih ieh demonstracij zadela popolnoma v slepo. V slepo je zadela, pravim, ker ta nedeljski izbruh jeze, ki je bil naperjen proti nemškim »Couleurstudentom*, ni zakrivil nikdo drugi, nego nemško dijaštvo samo, s svojim arogantnim in izzivajočim obnašanjem, katero ka?e vedno, ob vsaki priložnosti, in ki je vzbujalo  odpor  češkega  ljudstva posebno  o
Trye mušketirji.
Haplsal Alexau<ire Dumas.
Dfiigi del.                     Me)
»Smatrali ste me za mrtvega, kakor sem smatral za mrtvo tudi jaz vas. Ime Athos je zakrivalo grofa de La Fčre, kakor je ime milady Clarick zakrivalo Ano de Bueil! AH ni res ? Saj ste se imenovali tako, ko naju je poročil vaš častivredni brat ? Najin položaj je res Čudovit,« nadaljuje Athos smehljaje! »oba sva živela dozdaj samo zato, ker sva drug drugega smatrala za mrtvega, in ker je spomin, naj bo Še tako bolesten, vendar manj nadležen nego kreatura.«
»Toda,« pravi mi!ady s temnim glasom, »povejte na kratko, kaj vas je privedlo k meni in česa želite ?«
»Želim vam povedati, da vas kljub temu, da sem vam bil tako neviden, vendar nisem izgubil iz očij.«
»Vi veste, kaj sem delala ta čas ?«
»Dan za dnevom vam morem našteti vsa vaša dejanja, katera ste izvršili od onega dne, ko ste vstopili v kardinaiovo službo, do nocojšnjega večera.«
Na bledih miladvnih ustnicah zaigra smehljaj neverjetnosti.
»Čujte: odrezali ste dva demantna klinčka z rame vojvode Buckinghamskega; dali ste odvesti gospo Bonacieu*; bili ste zaljubljeni v Wardesa in domiš-ljujL si, da prečujete v njegovi družbi noč, ste odprli vrata d'Artagnanu; ker ste mislili, da vas je Wardes varal, ste hoteli pripraviti njegovega tekmeca do tega, da ga usmrti; ker je ta tekmec razkril tajnost,  one-
cašcujočo vas, ste ga hoteli dati umoriti po dveh mo-| rilcih, ki ste ju poslali za njim; ko ga niso zadeli, ste mu poslali zastrupljena vina s ponarejenim pismom, da bi vaša žrtev menila, da prihaja to vino od njegovih prijateljev. Končno ste prišli semkaj v to sobo, ste sedeli na stolu, na katerem sedim zdaj jaz, ste se posvetovali s kardinalom de Richeleu o umoru vojvode Buckinghamskega, in se dogovorili za umor pod pogojem, da vam dovoli umoriti d'Artagnana.«
Miladv je bila bleda kakor stena.
»Toda ali ste vi sutan?« pravi.
»Morda,« pravi Athos; »toda za vsak slučaj poslušajte sledeče: Usmrtite ali pa dajte usmrtiti vojvodo Buckinghamskega, to me briga malo, ker ga ne poznam; poleg tega je tudi Anglež; toda pri d' Arta-gnanu se mi ne dotaknite niti lasu, kajti ta mi je zvest prijatelj, ki ga ljubim in hočem braniti, ne dotaknite se ga, pravim, niti s prstom, sicer vam prisegam na glavo svojega očeta, da bode pregreha, ki jo izvršite v tem slučaju, vaša poslednja.«
»Gospod d'Artagnan me je bridko razžalil,« pravi miladv, »gospod d'Artagnan mora umreti.«
»Res, madame, ali je mogoče, da je razžalil vas ?« pravi Athos smeljaje; »on vas je torej razžalil in mora umreti?«
»On mora umreti,« odvrne miladv; »najprej on in potem vi.«
•Athosu se prične skoro vrteti v glavi. Pogled na to bitje, ki ni imelo na sebi nič ženskega, je vzbudil v njem bolestne spomine. Mislil je, kako jo je nekoč že hotel žrtvovati, dasi je bil v manj nevarnem polo-
žaju, nego je bil današnji: vzbudi se mu strastno hrepenenje po krvi in ga zgrabi kakor silna groz-nica,  vstane, seže za pas, potegne pištolo in jo napne.
Bleda kakor smrt hoče milady zakričati, toda nj€n otrpli jezik spravi preko ustnic samo še hripav glas, ki ni imel na sebi nič človeškemu podobnega in je zvenel kakor smrčanje divje živali. Naslonjena na temno steno je bila s kvišku štrlečimi lasmi videti kakor grozna slika strahu.
Athos dvigne počasi svojo pištolo, stegne roko, da se orožje skoro dotakne miladynega čela, in reče nato z glasom, ki je bil tim strašnejši, ker se je zrcalil v »jeni največji mir neomahljivega sklepa:
»Madame, izročite mi takoj list, ki vam ga «je podpisal kardinal, ali pa vam — pri moji duši — razstrelim možgane.«
Do drugega Človeka bi bila mogla milady gojiti še vedno nekoliko dvoma, toda Athosa je poznala; vendar se ne zgane.
* Sekundo časa imate, da se odločite,« pravi Athos.
Milady opazi na zgubančevanju nj jgovega obraza, da hoče sprožiti; hitro seže pod obleko, vzame izpod nje list papirja, ga poda Athosu in reče:
»Vzemite ga in bodite prokleti!«
Athos vzame papir, vtakne pištolo zopet za pas, stopi k svetilki, da se prepriča, če je dobil to, kar je zahteval, razvije list in čita:
»Lastniktega je storil to, kar je storil, na moje povelje in v blagor države. »Dne 3. decembra 1627,
L              »RICHELIEU«.
priliki manifestacij za Rusijo prejšnji dve ne- j delji. Saj je nošenje trakov in Cepič v Pragi ] že samo ob sebi provokacija, kajti trak in | čepica na glavi nemškega dijaka sta znamenji nemške, v sedanjem času lahko reCemo vse- j nemške narodne misli, to je priznala pretekli teden tudi dunajska socijatno-demokratična „Arbeiter-Zeitung* v onem strupenem članku proti praškim manifestacijam za veliko rusko akcijo v Aziji. Toda eno je pozabilo povedati socijalno-demokr. glasilo, da so namreč nemška narodnostna misel in nemške narodne težnje v moderni dobi naperjene proti slovanstvu, zlasti pa proti Čehom, ki so torej popolnoma opravičeni, ako noCejo trpeti, da bi se po ulicah njihovega glavnega mesta Šopirila znamenja Češkemu narodu skrajno sovražnega elementa. In češka javnost dobro *uti provokativnost nemških znamenj, in od tod tudi ona nestrpnost proti njim; Češko ljudstvo vidi popolnoma dobro značaj teh emblemov, in od tod ta mržaja do vseh, ki se t njimi ponašajo.
To latentno, instinktivno mrtojo pa nemško dijaltvo ob viaki priliki samo vzbuja in podžiga. Tako je izzval pred tremi tedni obCo nevoljo velik, krvav pretep med nacijonaloimi in liberalnimi bursi, izveden v glavni pražki ulici .na Fftkopech*, na nedeljo, ko je tam promenada. Kakor kaki pouličnjaki so se .dajali*, dokler ni velika policijska patrulja napravila konec temu Škandalu. — Najbolj pa se je ljudstvo razburilo vsled obnašanja nemškega dijaltva pri omenjenih, tudi Citateljera .Soče- znanih manifestacijah za zmago roškega orožja v Aziji. Ko so se valili tisoči manifestantov po Ferdinandovi ulici na Pfikope, kjer se Nemci zbirajo na ,Buramel% so se nemški bursi postavljali in tako arogantno-zaničlji/o gle-gali na demonstrujoCi narod, da je to moralo spraviti tudi hladnega Človeka iz duševnega ravnotežja. No, plačilo so dobili nekateri izzivalci že tedaj, — s palicami po glavi. Sam sem bil priča takemu prizoru pred nemškim kazinom in komaj sem zadrževal jezo, ki me je grabila, ko sem videl one izzivajoče poglede nemških mogočnežev. To se je ponavljalo dve nedelji zaporedoma, 21. in 28. fe-bruvarija.
Kaj Čuda torej, če se je končno izdala parola: Tega v češki Pragi ne bomo več trpeli!? In zadnje dni preteklega tedna je Slo iz ust do ust po celi Pragi geslo: V nedeljo pometat Pfikope. (Takrat imajo ramreč burši »Bummel"). Res se je nabrala po deseti uri zjutraj velika množica ljudstva v ti ulici. Toda nevarnih izgredov spočetka ni bilo, demonstrantje so se omejevali Ie na kričanje in petje čeških narodnih pesmij. Ako je pa nastala tu pa tam kaka nevarna situvacija, so jo zakrivili le Nemci sami, ki so pridrvili ob V« 11» uri v množico, broječi par sto glav, iz kazina na ulico. Pod zaščito policije so branili svoje »stare pravice", namreč »bumel*. Pri tem so se pa  obnaSali tako
provokativno, da je postajal* razburjenost | češkega ljudstva vedno veCja. In koneCno je doseglo izzivanje buršev vrhunec; nemški burSi so zaceli v Pragi, središču zavednega naroda, na javni ulici, sredi razsrjene množice, varovani od policijskega kordona,— peti ,die Wacht am Rheinn PaC se imajo zahvaliti Ie hladnosti CeSke krvi, katera tako počasi kipi in tako težko prekipi, da ljudstvo ni zbesnelo in predrlo kordona ter se vrglo na izzivače. No, policija je videla nevarnost situacije in spravila Germane lepo na varno, v kazino. Ko so bursi odšli, je postajalo ljudstvo mirnejše. KoneCno ni ostalo drugega, nego narodna poulična demonstracija. Zato se je vse čudik>rk<He naenkrat prikorakal bataljon lovcev, da izprazni ulico. Toda to Se ni bilo vse, celo trije Svadroni dragoncev so morali priti branit življenje Nemcev, ki so že davno prali izkricana grla pri kozarcih piva. S čudom se je vsak vprašal, čemu je hib potreba vojaštva, da, celd dragoncev, ko je bila vendar pri demonstraciji v dveh ulicah zbrana vsa pražka policija, peš in na konjih, okoli tisoč mož. Zopet tista naklonjenost visokih krogov, ki bi Slovane dali postre-Ijati rajši danes nego jutri t
V gorenjih vrsticah «jem podal Citateljera .Soče" prave vzroke in značaj praž-kih protinemSkih demonstracij, da ne bodo verjeli zavijanjem nemških časnikov. Saj so zavijali že pred demonstracijami, ko so čutili, da se nad Prago zbira nevihta, zato si lahko mislimo, s kakim veseljem se spravijo nad češki narod sedaj, ko se je demonstracija srečno ivrSila, da očrnijo Čehe kot krdelo hudodelcev in barbarjev, dasi so zopet, kakor po navadi, Nemci sami pravi krivci. X. Y.
Ib Doberdoba. Gotovo ste že slišali, ljudje božji, ali pa čitali o turških pašah, ki slovijo po svojem krutem neusmiljenem gospodarstvu nad svojimi podaniki, gotovo ste slišali o ljudskih pijavkah, ki se vsesajo ljudstvu v meso in molzcjo in sesajo ljudsko kri brez usmiljenja do ubogega črviča, ki se zvija pod njihovimi kremplji. In vi porečete, da ste to slišali, da ste o tem citali, ali čemu sedaj o tem govoriti, saj so to za nas le praTr|IJce, ki nas le z grozo spominjajo na n tje pretekle Čase.; Počasi, prii«'--. ;j;, Bogu iiodi potoženo, niso to Ie pravljice, ki bi nas samo prijetno zabavale ob dolgih zimskih večerih, marveč je to Se kruta i s ti na, ki nam zatemnjuje jasne dneve z rudečimi nitmi naše srčne krvi.
Pridite, prijatelji, o priliki sem k nam in te pravljice kot krvava resnica ožive pred vašimi očmi.
NaS sedanji župan je bogat mož, menda eden najbogatejših na Krasu, veleposestnik, krčmar na več krajih, veletrgovec z vinom itd. Njegov oče je bil reven kmetic, tako reven, da si niti mernik žita ni mogel kupiti. Nekega lepega dne se loti kupčije z
volmi in od tedaj so mu rasli tisočaki kakor gobe po dežju. Ljudje si sicer marsikaj Šepetajo o njegovem bogastvu — toda mi pustimo mrtve v miru počivati.
NaS župan je veren sin svojega očeta, Ie da so v njem glavne poteze značaja Ie Se ostreje, le se kruteje začrtane, naš župan je špekulant Dičijo ga vsa svojstva žida-borzi-jana. Le par primerov za to.
Pred nekaj leti je dolžnik zastal obresti. Prof""^ potrpljenja, gospod župan, plačam hitro, ko bo mogoče. Ne morem Čakati, plačajte mi .kapital, drugače vas tožim. Ubogi mož odide, iskat denarja. Dobi ga pri banki, a slednja mu ga ne more izplačati, dokler se župan ne izknjiži. Ubogi mož potrka spet pri županu: Hoteli ste biti plačanirpriditese izknjižit in po svoj denar. Na to župan; Ne sprejmem, saj se zanesem na Vaše posestvo. (Prej sem Vas sicer pestil, vendar ne morem dovoliti, da bi tiček ušel iz moje kletke. Kdo mi povrne moje lepe obresti, če me sedaj takoj izplačate.) Kaj storiti? Stroški za posojilo vsi narejeni, vse lepo upeljano, in sedaj da bi moral zopet kragulju v kremplje, v vedni strah, da me zdaj pa zdaj zgrabi za vrat. Ubogi kmetic se strese. Zopet se prikloni mogočnjaku rekoč: Gospod, saj ste hoteli, da Vas plačam, evo Vam denarja. Poglejte me vendar siromaka, kdo mi povrne stroške, ki sem jih naredit? Usmilite se, gospod ! Težko se dvigajo županu prša. Sprejmem, toda hočem odškodnine 200 kron. Pravijo, da se je kmetiču roka tresla, ko mu jih je odšteval...
Ni dolgo temu, da je nekemu kmetu zelo huda predla. Upniki so pritiskali nanj od vseh krajev, revež si že kmalu ni vedel pomoči. V tej stiski potoži svojo nesrečo znanemu meSetarju ter konča svojo povest z vzdihom: če ne bo drugače, moral se bom obrniti do gospoda župana. Ali ni se obrnil k temu, dobro vedoč, kako neprijetno je, biti njemu dolžnik. In posrečilo se mu je dobiti denar pri posojilnici. Gospodu županu pa to ni bilo po volji. Takoj naperi tožbo za neko postavko, ki jo je pri kmetic* imel. Ta se je bil z dobljenim posojilom oiKrižal ravno najhujših pijavk, tako da mu ni bilo mogoče več izplačati županove terjatve. Kaj naj stori v tej stiski siromak? Ostah mu je le edina pot, pot prošnje. S težkim srcem jo nastopi, dobro vedoč, da je ni težje poti, kot ona do srca svojega upnika. Da je postala ta pot re3 križeva pot, prepričal se je naš kmetic prav kmalu, ko mu zagrmi na uho županov imperativ: Dobro, počakam, toda plačati mi morate obresti od K 4000, katere sem imel šest mesecev na VaS namen doma shranjene. Uničen je vklonil kmet svojo glavo.
NaS g. župan je pri vsem tem pobožen mož! Pridno plačuje sv. maše, ob nedeljah in zapovedanih praznikih hodi vedno k sv. opravilu in daleč okoli po cerkvi je videti bingljati v zraku mogočne njegove brke, ki kitr požirajo h masnih bukev  svete molitve.
Gospod župan prebira tudi pridno »Primorski List* in je naSemu nuncu velik prijatelj —¦ skratka klerikalec najpristnejse pasme.
»Gliha vkup. štriha* — naša dva možaka se izvrstno razumeta: oba se redita ob žuljih kmeta-trpina. Gosp, nune hoče imeti lep nov farovž, g. župan mu ga sezida, ker zahteva to njegova špekulacija — ti, kmet, pa molči in plačujl
Naša možaka se ne strašita zaprek v dosego svojih nečistih namenov, ne strašita se nasilja niti zvijač niti krivih potov. Prišlo je v Doberdobu tako daleč, da se sedaj farovž zida brez konkurenčne obravnave! Žalibog jim gre pri tem nezakonitem postopanju c. kr. glavarstvo v Gradišču—na—rokor ki nas Doberdobce tako ljubi, da nas hoče na vsak način obdarovati s krasnim modernim župniščem. Le mi slepci te ljubezni prav ne vidimo...
Glavarstvo v Gradišču je naložilo z odlokom od 31. julija 1903. občini gradnjo f»-rovža. NaS g. župan je ta odlok starešinom — zamolčal in tako so slednji zamudili rok za pritožbo. Ko so starešine o tem odloku po drugem potu izvedeli, zahtevali so starešinstveno sejo, v kateri naj bi se oni odlok dal starešinom na znanje. G. župan je to zahtevo zavrnil z razlogom, da obsega stvari, ki so postale že — pravomočne. Če ni to lumparija, potem bosta nas župan in tajnik v nebesih na častnem mestu sedela.
Rekli smo, da je naS župan veren sin svojega očeta. Sedaj se moremo nekoliko popraviti in reči, da smo mislili o tem le njegove spekulativne zmožnosti. A naS župan hoče imeti tudi druge zmožnosti, predstavlja si namreč, da je velik politik, dober župan. In tako županuje Dobcrdobcem že tretjo dobo. Tisti, ki se v svoji zabitoiti predrznejo dvomiti o županovih županskih zmožnostih in ta dvom tudi pri volitvah pokazali, jo seveda slabo skupijo, če so namreč — njegovi dolžniki I
Nekateri hudobneži sicer (rdijo, da pri županovih — mati županja hlače nosijo. Bedaki! Kdo js pa te hlače kedaj videl ? No, mogoče sušiti se na županovi robidi, ali da bi jih resnična naSa mati županja nosili, to še ni prav nič gotovo. Gotovo je le toliko, du naša mati županja včasih, ko njenemu Zanutu huda prede, svoji siloviti zgovornosti nekaj zatvornic odprejo, in pa to je gotovo, da ne rninest&rešinstveue seje, da se ne bi naša mati županja v vsej svoji debelosti starešinom pokazali, češ, le pazite, če boste mojemu Zanutu kaj ugovarjali, smo še mi tukaj 1
Naš g. župan je o svoji županski iz-bornosti tako prepričan, da si misli, da nt treba niti razpisati novih volitev, ko mine njegova doba. Tako sedaj že štiri mesece zavlačuje razpis novih občinskih volitev. Pritožbe na okrajno glavarstvo in namestništvo ne izdajo nič (Dalje v prilogi.)
»In zdaj,c reče Athos, ogrinjajo si plašč in de-vaje si klobuk na glavo, »zdaj sem ti Izruval zobe, gad; piči, če moreš!«
In nato odide iz sobe, ne da bi se ozrl nazaj.
Pred hišnimi vrati najde svojega konja in oba moža, ki sta ga držala.
»Gospoda,« pravi, »kakor vesta, je povelje mon-seigneura, da brez obotavljanja odvedeta to ženo v fort La Pointe in jo zapustita šele, ko bode že na krovu.«
Ker so se te besede popolnoma strinjale s poveljem, katero sta dobila, se poklonita v znamenje, da soglašata.
In Athos se lahko dvigne v sedlo in oddirja; ali mesto da bi jezdil po cesti, krene čez njive, spodbada silno svojega konja ter zdaj pa zdaj obstane, da bi poslušal.
Ko zopet obstane, začuje s ceste topotanje konjskih kopit in ne dvomi, da je to kardinal s svojim spremstvom.
Takoj zdirja še nekoliko naprej, obriše svojega konja s travo in listjem in se napoti oddaljen kakih dvesto korakov od tabora, nazaj po cesti.
»Kdo je ?« zakliče od daleč, ko zapazi kavalirje.
»Mislim, da je to naš vrli mušketir,» pravi kardinal.
»Da, monseigneur,« odvrne Porthos, »to je on.«
»Gospod Athos,« pravi kardinal i sprejmite za svojo dobro stražo mojo odkritosrčno zahvalo. Gospodje, na mestu smo; jezdite skozi vrata na levi, geslo se glasi R o i in R %.
Izrekši te besede pokima kardinal trojici prijateljev v pozdrav in se obrne s svojim oprodo na desno, kajti to noč je spal sam v taboru.
»Torej,« pravita Porthos in Aramis ob jednem,
ko jih kardinal ni mogel več slišati, »list, katerega je j zahtevala, je podpisal.«                                                I
»Vem,« odvrne Athos mirno,« ker ga imam pri j sebi.«
In prijatelji ne spregovorijo do svojega stanu niti besedice več; samo stražam povedo geslo.
Dasi je bilo že jako pozno, vendar še pošljejo k Planchetu Monsquetona, da mu pove, naj pride njegov gospod takoj po svojem prihodu iz jarkov v njihovo stanovanje.
Kakor je Athos vedel, se miladv, zagledavši pri vratih moža, ki sta jo pričakovala, ni niti najmanj obotavljala slediti jima. Nekaj časa jo je sicer mikalo, du bi se dala vesti h kardinalu in mu povedala vse, kar se je zgodilo, toda če bi bila ona izdala Athosa, bi bil tudi Athos izdal njo. Sicer bi rekla, da jo je Athos obesil, toda Athos bi povedal, da jo zaznamovana. Zato se ji je zdelo pametnejše, da molči in mirno odpotuje, izvrši dano ji nalogo z ročnostjo, ki ji je bila pri tem lastna, in se maščuje šele tedaj, ko zadovolji kardinala.
Zato je potovala vso noč, dospela zjutraj ob sedmih pred fort La Pointe in se ob osmih vkrcala. Ob osmih je Iadija, ki je imela listine s kardinalovim podpisom v redu in je bila navidezno namenjena v Bavonne, zapustila pristanišče in  odjadrala na An«
XVI.
Baštija Saint-Gervais.
PrišedŠi k svojim prijateljem, jih dobi d'Artagnan zbrane v isti sobi: Athos je razmišljal, Porthos si gladil svojo brado in Aramis čital knjige iz brevirja, krasno vezanega v moder baršun.
»Za vraga, gospodje,« pravi, »upam, da se izplača, da ste me poklicali za to, kar mi imate povedati, kajti sicer vam gotovo ne odpustim, da ste mi naroČili priti semkaj, mesto da bi me po prečuti noči, v kateri smo osvojili in porušili jedno izmed bastij, pustili počivati.«
»Mi smo bili drugje, kjer se nam tudi ni bilo pritoževati zaradi mraza,« odvrne Porthos, vihaje svoje brke na njemu lastni način.
*Pst!« pravi Athos.
»O, o!« pravi d'Artagnan, opazivši lahke gube na čelih mušketirjev, »zdi se mi, da imate novice za me.«
»Aramis,« pra ithos, ®ali nisi zajutrekoval pred-včeranjem v hugenotski krčmi ?«
»Da.«
»Kako je tam ?«
•Jaz za svojo osebo sem dobil zelo slaba jedila; predvčeranjem je bil petek, in imeli so samo mesene jedi.«
»Kako U pravi Athos. «V morskem pristanišču nimajo rib?«
»Pravijo,« odvrne Aramis, ki se je že zopet zatopil v pobožno čtlvo, »da jih je nasip, ki ga je dal zidati gospod kardinal, prepodil daleč v odprto morje.«
»Ali jaz te nisem vprašal po tem, Aramis,« odvrne Athos; »hotel sem reči, če te tam ni nihče nadlegoval in motil.«
»V tem oziru se mi zdi, da nam bode tam jako dobro, c
»Pojdimo torej h hugenotu,« nravi Athos, »kajti te stene so kakor iz papirja.«
D'Artagnan, ki je bil navajen na vedenje svojega prijatelja in je iz jedne same besede, iz kretnje, iz znaka spoznal takoj, da je zadeva važna, prime
Priloga »Soče" it. a. i dne 12. marca 1904.
in to daje g. župana korajžo. Ne zavidamo mu te , korajže", zdi se, da mu je silno potrebna, ker so zasegli nje^vi navadni volilni manevri sedaj že oLr.iuejše polje kot po navadi. Ti manevri so: grožnje nasproti upornim dolžnikom na eni strani, napram neodvisnim možem padobrikanje in prilizo-vanjf. S prvimi je Sel naš župan, pobožen, katoliški mož in najvernejši nunčev prijatelj sedaj tako daleč, da je nekoga svojega dolžnika zgrabil za vrat za to, ker mu je njegov sorodnik nasprotoval v starešinstveni seji... Na drugi strani ne pozna prilizovanje županovo sedaj nobenih mej. Ko so pred poldrugim letom Doberdobci si zaceli dolžUL denar, da si odkupijo bivša posestva knezov Hohenlohe, tedaj je bila županova motnja trdozapeta-TM Čudi, saj so Tiile občinske volitve le tako dslec. Sedaj, ko se volitve bližajo, pa. kar dežujejo stotaki po občini. Škoda je le t?, da se obcinarji ne poslužujejo v toliki nit:' te dobrote, kakor si n&s župan teli. Tepci, da tako zametajo županovo dobro srce! In se posebno nespametni oni očetje, ki imajo za ženitev godne sinove, d« se ne obrnejo k županu! Saj ima nai g. župan za volitve tudi svoje hčerke na razpolago, le paziti morajo oni očetje, da dobro .zlezejo* zenitovanjsko pogodbo, ker se jim utegne sicer po "olitvi — razvezati.
It Gojač. — S polževi naglostjo se je pripravljalo nate županstvo na ofačiuske volitve, končno pa so se vendar vršile dne 2. t. m. Ker pa dandanašnji ni nobene občine brez strank, tako se je pok. zala tudi pri nas mlada stranka. Stara stranka je vladala občino skoro trideset let na korist vaških mogotcev ter na veliko Škodo trem četrtinam obeinarjev. Neka tiha potuhnjenost in lisičja zvijačnost st« kazali že naprej, da bodo volitve burne. In res, nismo se varali, kajti take agitacije in takega gibanja se ne doživi vsak? dan. Za volitve predsednika v Ameriki ne more biti primerno večje agitacije. Priznati pa se mora, da so ves čas pristaši eno kakor druge stranke prijateljsko občevali med seboj in o kikem prepiru ni bilo ne duha ne sluha, Zadnjo nač pred vo-litvijo je bila podobna tisti noči, ko se je imela drugi dan odloČiti bitka med Napoleonom in tremi vladarji. Vso noč je malokdo zatisnil oči, in vse je bilo pokonci, kakor hitro pa se je začelo daniti, so bile razposlane straže na vse strani. Zdi s'? mi potrebno zabeležiti, da so se udeležili volitve volilci iz krijev: Gojače, MalovSe, Ravne, Crniče, Batuje, Selo, Vrtovin in tudi iz 2 uri oddaljenega Rtheraberga.
Stara stranka je bila v stiskah, zato je že pred volitvijo razglasila, da če ne zmaga, naredijo pritožbo. Saj imamo platno in škarje! h tega sklepa lahko vsakdo, s kom smo se »meh boriti pri volitvah. Pri volitvi je bil ?upan, tajnik zapisnikar in vsa komisija izvzeruši onc<gA, vsi njhovi verni pristaši. Ali vse eno je podlegla stara stranka. Zdaj pa je poslana pritožba. Pa saj se Se vidimo 3
Is Gorjanškega. — Pri nas imamo cerkveni odbor, v katerem se je reklo pred tremi leti, da smo plošC pred cerkvijo bolj potrebni kakor pa vsakdanjega kruha. Plačali smo jih, ali o njih ni še ne duha ne sluha. Kaj tako skrbi ta cerkveni odbor, zlasti pa njega spreobrnjeni predsednik?
Hočejo pa tudi postaviti novo župnišče. Ali novega župnišča ni treba. K večjemu bi
župnišče spada k najboljšim poslopjem naše občine in ima lepo lego, stoji skoro poleg cerkve. In prostora je tudi dovolj. Pred nekaterimi dnevi pa nam je sporočil dekan iz Komna, da kuracija v Gorjanskem ne dobi duhovnika, ako se ne prične župnišče graditi. Pet mesecev smo brez duhovnika, utegnemo biti pa Se dolgo brez njega, ako ostane dekan pri tem, da se mera postaviti v Gorjanskem novo župnišče. Pa naj bo tako. Odgovor bo dajal oni
8 Krasa. — Cestni odbor okraja Komen je za leto 1904«. potrdil proračun ntU bene z odločilno večino, tnali bo bili proti". Doklade soobčine I. reda 55, II. 35 in 35$ III. reda, Ker se je več občin pritožilo, je bil proračun zavrnjen, in evo seda) na videz novi, ali v resnici prvi proračun je spet razgrnjen. Kako da se od predsedništva tako visoke odstotke zahteva, je nečuveno, kar do sedaj le ni bilo. Na ta način se hoče že itak bornega kraškega kmeta in obrtnika do kosti izmolzti. So H g. volilci volili odbor le za napravo velikih doklad! G. odborniki, ali sami ne razvidite, kako bi bile nekatere občine s tem prizadete, a vendar cest nimajo I Okoljca Korona je preprelena s cestami, a nikakor ne spodnji Kras. Zakaj plačujejo občine Mavhinje, Slivno, Sela, Brje, Veliki Dol in Rrestovica ? Ako že stavite velike doklade, delajte tudi nove skladovne ceste v imenovanih občinah, a nikakor samo molzti in ne pomagati,
OubrJjo pri Ajdovščini. — Naš nunčok hoče menda zopet v oblake zleteti, Ker pa se ne more tako hitro vzdigniti, se je pa v nedeljo 6« t, m. med popoludansko službo božjo jezil nad dekleti in Ženami ter jih preganjal in suval iz kota v kot. Možje in fantje so jo popihali iz cerkve. Kaj pa so hoteli ? Ko to z&pazi naš nune, jo udere v »kore-telnu* in v stoli za njimi po cesti. Pričujoče je prijel smeh. Mislili so, da so v gledališču.
Gotpod nunček ! Kaj vendar ste si mislil, ko ste uboge ženske suval in preganjal kakor ovčar svojo čredico po hlevu. Šs dobro je, da niste Matere božje z altarja izgnal. Vaša trmoglavost, vaše pridige, vaše opravljanje je aiorilo Že do3ti hudega. Kar počenjate z vam neljubimi osebami, presega že vse meje. Čemu udrihate vedno izpred oltarja po nedolžnih ljudeh ? Povzdiguje le samega sobe, kakor da bi bil. pol Boga, in njegova oseba je med pridigo vedno na prvem mestu, v.nes pa vpleta snov, katero je nabral med tednom. Sejete veter, glejte, da ne boste želi vihar I Pamet, pamet, če ne
se pogledamo drugače ter mn pokažemo pot tje, kamor tiče.
St. Križ Vipavski. — (Zloraba cerkve v politične svrhe.) Dolgo vrsto let je bila naša cerkev v resnici cer-kev, sedaj pa jo hoče na&L župnik po sili preleviti v# politično dvorano. Preteklo nedeljo je bil oznanjen krščanski nauk. ali ga ni bilo, bil pa je pravi shod ter razkladanje o socijalizmu, liberalizmu,, propadanju vare.po. liberalizmu itd. Zahteval je tudi, da naj se oglasi, kdor je liberalec, da osebno govorita. Ker pa mi smatramo cerkev še vedno za cerkev in ne za jamo razbojnikov, se mu ni hotel nihče oglasiti. Med drugim je tudi pripovedoval, da pravijo liberalci, da duhovščina na Slo venskem deli^uboštvo svojim ovci ca m. No, ljudje božji, kako uboštvo vam delim. G. župnik, ako bi bil zunaj cerkve, bi vam bil marsikdo odgovoril. Koliko tisočakov se je porabilo brez potrebe v malih letih na rame ubogega kmeta trpina. Stavimo, da ako izrečete, da hočete imeti Se eno vilo zraven te, da vam jo takoj sezidajo. Saj veste, kakšni so ljudje.
Pa kaj je še storil na* g. nune? Nekega moža je, ko je prišel po listek za spoved, v cerkvi pred veliko množico srdito nagovoril: Kje ste bil, grdi liberalec, da mi niste odgovarjal ? Tako postopanje je grdo, g. župnik, je nevredno vsakega moža. Pa vas poznamo, kakšen ste! Kaj pravite le končno k temu: Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi ravnal g. župnik tista svoja pristaša, katerima sta ušli ženi ? Tam je pohujšanje — ali ker sta oba velika klerikalna agenta, jima župnik ne reče nič. Ako bi se tako godilo s kakim naprednjakom, s prižnice bi kazal nanj, tako pa molči t Lep mož je naš župnik. S takimi ljudmi drži, taki so sveti, poštenjake pa sramoti. Toda temu mora biti konec; če ne bo z lepa, bo pa z grda!
Oonače in nm novice.
Imenovanje v finančni stroki. — Finančno ravnateljstvo je imenovalo višega respicijenta Benedikta Autarja komisarjem finančne straže v Malem Lošinju,
Odlikovanje. — Upokojeni sodni sluga Štefan do Gaspari v Červinjanu je dobil od cesarja srebrni križec za zasluge.
Razglas Imen udov In namestnikov v conllnlh komisijah aa osebno dohodnino s sedežem v Gorici. — Predsednik: Rovis Emest, c. kr. finančni svetovalec. Namestnik: Dorčič dr. Fran, c. kr. davčni nadzornik.
Genilna komisija za osebno dohodnino cenilnega okraja Goriea-mesto. Udje: Marani dr. Fran, odvetnik v Gorici (izvoljen). Tabaj Fran, krčmar in posestnik v Gorici (izvoljen). Miani Iven Krst., trgovec v Gorici (izvoljen), Strechel Ivan Josip, posestnik v Gorici (iz-zovljen). Marzini Fran, posestnik in obrtnik v Gorici (izvoljen). Pinuucig dr. Piero, odvet-
nik v Gorici (izvoljen). Ramot Henrik, c. kr. davčni oficijal v Gorici (imenovan). Gironcoli pl. Steinbrunn Avgust, lekarnar v Gorici (imenovan). Kurner Roger, lekarnar v Gorici (imenovan). DorCiC dr. Fran, c. kr. davCni nadzornik v Gorici (imenovan), pl. Boeck-mann vitez Jurij, posestnik v Gorici (imenovan). Pečenko Anton, posestnik in trgovec v Gorici (imenovan). Namestniki: FavettiPeter, obrtnik v Gorici (izvoljen). Sticsa Edvard, trgovec v Gorici (izvoljen). Mosettig Feliks, trgovec v Gorici (izvoljen). Mulitsch Josip, obrtnik v Gorici (izvoljen). Resen Alojzij, zemljomerec v Gorici (izvoljen). Chiurlo Anton, trgovec in posestnik v Gorici (imenovan). Kaučič Ivan, posestnik v Gorici (izvoljen). Salvaterra Fioravante, i>osestnik in slikar v Gorici (imonovan), Trevisan dr. Avgust, c. kr. finančni fcone. vajenec v Gorici (imenovan), pl. Benigni vitez Friderik, c, kr, pristav gozdarstva v Gorici (imenovan), Nar-dini Alojzij, c, kr, davkar v Gorici (imenovan),
Cenilna komisija za osebno dohodnino cenilnega okraja Gorica-dažela. Udje: Le* nassi Odon, posestnik in obrtnik v Solkanu (izvoljen). Mašera Josip, vikar v S, Mavru (izvoljen). Berce Fran, posestnik in župan v Dornbergu (izvoljen), Mucha Edvard, obrtnik v Solkanu (izvoljen), Saunig Ivan, posestnik v Biljah (izvoljen). KccjančiC Andrej, posestnik v Podgori (izvoljen). Križnic Anton, obrtnik fn župan v Kanalu (imenovan), Lokar Anton, pos. strojar in župan v Ajdovščini (imenovan) Vižintia Rudolf, učitelj v RenCah (imenovan), DorCiC dr. Pran, c. kr. davCni nadzornik v Gorici (imenovan). Bresnlglvan, c. kr. davčni oficijal v Gorici (imenovan), Budin Ivan, krčmar in trgovec v Dornbergu (imenovan). Namestniki: Fogar Alojzij, posestnik in obrtnik v Povnii (izvoljen). Pavlotič Josip, lastnik opekarne v Gabrijah (izvoljen). Berlot Anton, župnik v Vogerakem (izvoljen), Vidmar Josip, posestnik in župan v Lokavcu (.., 'oljen). Bolaffio Jakob, posestnik v Ajdovščini (izvoljen), Ličen Maks, posestnik v Rl-hen^ergu (izvoljen), pl. Reja Anton, posestnik in župan v Koza ni (imenovan), Saunig Anton, posestnik iti župan v Biljah (imenovan). Zega Miha, posestnik v Kanalu (imenovan). Trevisan dr. Avgust, c, kr. finančni konc. vajence v Gorici (imenovan). Saunig Fran, c. kr. davčni oficijal v Gorici (imenovan). Pavlica Josip, posestnik in župan v Ri-hembergu (imenovan).
HoŠnja In llturglja. — Pišejo nam: Povedal sem glede na zabranitev petja v Veliki cerkvi povodom pogreba P., da stoji msgr. Sedej na tem stališču, da petje ob pogrebu ne spada k liturgiji. Zajedno pa sem ga vprašal, če pa spada k liturgiji mošnja, s katero dreza pod nos vernike mežnar med službo božjo? G tkal sem dolgo Časa odziva, N6, ker ga ni, smem smatrati molk za po-trjenje, da mošnja spada k liturgiji, Saj mon-signor pozna oni latinski rek: Qui tacet, consentit.
Athosa pod pazduho in odide z njim, no da bi kaj j rekel. Porthos jima sledi, razgovarjaje se veselo z Araniisom.                                                                    |
Med potom srečajo Grimanda, in Athos mu namigne k sebi. Po svoji navadi Grimand molče uboga; ubogi dečko je končno že pozabil govoriti.                 j
Pridejo v krčmo h hugenotu: bilo je zjutraj ob sedmih, pričelo se je daniti; prijatelji naroČijo zaju-| trek in stopijo v sobo, v kateri jih po krčmarjevem mnenju ni mogel JiihČe motiti.
Žalibog so si izbrali slab čas za tajno posvetovanje. Pravkar so odtrobili dan, in vsak je hitel, mencajo si oči, v krčmo, da bi se obvaroval svežega jutranjega zraka: konjeniki, Švicarji, gardisti in mušketirji so sledili drug drugemu, kar je bilo sicer krč« niarju ugodno, toda malo koristno načrtorr naših prijateljev. Tudi so zelo neprijazno vračali pozdrave, na-pitnice in dovtipe svojih tovarišev.
»Končno si nakopljemo Se kak prepir,« pravi Athos, »ali v tem hipu ga res ne potrebujemo. D'Ar-tagnan, povej nam, kako si prebil noč; kako smo jo prebili mi, ti povemo pozneje.t
»Ah, da,« pravi vojak iz polka lahke konjiče, ki se je zibal sera ter tja, drže" v roki kozarec žganja in je počasi srebajo, »ah da, gospodje gardisti ste imeli to noč opravka v jarkih, in kakor sem slišal, ste se nekoliko skavsali 2 Rochellanci.«
D' Artagnan se ozre v Athosa, hote" izvedeti, ali naj odgovori temu vsiljencu, vmešajočemu se v pogovor.
»Ali ne čuješ.c reče Athos, »da te je gospod de Busignjr počastil in te ogovoril? Povej, kaj se je zgodilo to noč, ker gospodje želijo vedeti.«
»Ali niste vzeli to noč neke bastije?« vpraša Švicar, ki je pil čašo piva z rumom.
»Da,« odvrne d'Artagnan, poklonivši  se, »imeli
smo to čast; morebiti ste slišali, da smo zažgali na jednem vogalu sodeč smodnika in napravili na ta način precejšno odprtino, brez ozira na to, da je ba-stija precej stara in je na ta način vse zidovje nekoliko omajano.«
»In katera bastja je ta ?« vpraša dragonec, ki je nabadal na svojo sabljo kuhano gos.
»Bastija Saint-Gervais, iz katere so nas vznemirjali Rochellanci pri naših delih.<
»Ali ste bili vroč boj ?«
»Precej; izgubili smo pet mož in Rochellanci osem do deset.«
»Balzamplen U zakolne Švicar, ki se je navadil kleti v francoskem jeziku kljub občudovanja vredni množici kletvic, katere ima nemški jezik.
»Toda,* pravi vojak od lahko konjiče, »skoro gotovo pošljejo zdaj pijonirje, da bastijo zopet popravijo.«
»Da, skoro gotovo,« pravi d'Artagnan.
»Gospodje,« reče Athos, »stavimo nekaj!«
»Ah, da, stavimo,« pravi Švfaar.
»Kaj ?« vpraša oni od lahke konjiče.
»čakajte,« pravi dragonec, položivši svojo sabljo in raženj na veliki železni plošči, med katerima je gorel ogenj v kaminu, »jaz- hočem biti tudi zraven. Nesrečni krčmar! Takoj mi prinesite ponev, da ne izgubim kako kaplje masti tega dragocenega ptiča.«
»Prav ima,« pravi Švicar, »gosja mast je izborna.
»Tako,« ^ravi dragonec. »Zdaj nam povejte svojo stavo! Mi poslušamo, gospod Athos!«
»Da, povejte nam stavo!« pravi oni od lahfce konjiče.
»Torej, gospod de Busignjr!« pravi Athos, »jaz stavim, da bomo mi, moji tovariši, gospodje Porthos, Aramis, d'Artagnan  in jaz,  zajutrekovali  v  bastiji
Saint-Gervais in jo branili z uro v roki celo uro, naj stori sovražnik karkoli, da bi nas pregnal.«
Porthos in Ai amis se spogledata, pričela sta razumevati.
»Toda,« zašepeče d'Artagnan Athostt v uho, »ali nas hočeš brez milosti izročiti smrti?«
»Slabše kakor biti mrtvi je za nas, če gremo tja,« odvrne Athos.
»Torej, pri moji duši, gospodje,« reče Porthos, vzravnavši se na svojem stolu in glade si svojo brado, »menil bi, da je to lepa stava.«
»Tudi jo sprejmem,« pravi gospod de Busignjr; »samo znesek je treba določiti.«
»Vi ste štirje,« reče Athos, »in mi smo tudi Štirje; ali vam je prav obed po poljubnosti za osem oseb.«
»Izvrsten predlog,* odvrne gospod de Busignjr.
»Sprejeto,« pravi dragonec.
»Jaz se strinjam,« reče Švicar.
Četrti poslušalec, ki je igral pri zabavi nemo ulogo, pokima v znamenje, da mu je  >?av.
»Zajutrek za gospode je pripravljen,« pravi krčmar.
»Prinesite ga torej!« pravi Ath *.
»Krčmar ga prinese. Athos namigne Griraandu, mu pokaže veliko košaro, ki je stala v kotu, in mu da znamenje, naj zavije prineseno meso v serviete.
Grimand razume takoji da hoče njegov gospod zaj /rekovati na prostem, stopi po košaro, spravi v njo meso »in steklenice ter jo vzame v roko.
»Toda kje hoSete snesti moj zajutrek? vpraša krčmar.
»Kaj vas to briga, gospod, Če plačamo?« pravi Athos ter vrže na mizo dostojanstveno dve pištoli.
»Ali naj dam kaj nazaj, častnik?« pravi krčmar.
Umrl je v Trstu dr. Lovro Matic, vpokojeni bosensko-hercegovski visi svetovalec vrhne sodnije.
Gospod ravnatelj Bcžek prevzame, kakor čujemo, vodstvo moškega učiteljišča v Kopra h prihodnjim mesecem.
Koncert Marije Herltesove. — V torek 15» t, m. zvečer oh 8. uri nastopi v tukajšnji gledališki dvorani izborna češka violinistka Marija Heritesova. Vspored je ta-ie: • i.) Ernst, koncert v fa diesis min; 2.} Beethoven-sonata, opus 31, St. 1.; 8, a) Caj-kovskyf serenade melancGlioue, b) D'Am-brosio — mazurkaj 4.) Wagner-Wilhelmy, Walterjeva bvalna pesem; 5.) Beethoven-Adagio iz sonate pathetique; 6.) Moor: Menuelt; 7.) Paganini-Moise, varijacije na g-struni. Vstopnice se prodajajo v WokuIa-tovi knjigotržnici v RaStelu. Cercle-sedeži (I. & II.) 4 K, vrsta III.-VI. 8 K, Vn.-XL 2 K. Stojišče 1 K.
Marija Heritesova je mlada češka umetnica iz sloveče Ševtikove šole, imenujejo jo Seniki Kubelik. Nastopila je že v Londonu, v Garskemselu pred ruskim carjem, na Dunaju itd. ter žela povsodi obilo priznanja in navdušenja. V Četrtek je nastopila v Trstu v Schiilorjevi dvorani z velikim vspehom. Zato je pričakovati, da vspe tudi v Gorici koncert mlade češke umetnice kar najlepše mogoče. Potres. — V Četrtek v jutro ob 5*25, 5% in med 5% in 5s/4 (kakor pač gredo različno ure!) se je čutil potres v Gorici in po deželi. Trajal je kakih 5 sekund. Nekateri pravijo, da bi bili Culi potres tudi že okoli polunoCi. Iz Sela na Vipavskem nam poročajo, da so ga Culi ob 525, od vzhoda proti zahodu, 10 sekund. Iz Brd nam poročajo, da so ga Culi med 5Va in 5s/4. Ljudje so se vzbudili. Potres se je Cul po celi Furlaniji.v Trstu, na Reki, v Benečiji je bil tuintaracelo precej močan sunek, ki je naredil Škodo, pa tudi nižje v Italiji so čutili potres. V Krminu so čutili potres ob 2. uri prvič, malo, močneje ob 528. V Štanjelu na Krasu so culi sunek ob 5*27, precej močan, smer severo-vzhod-jugozapad; trajal več sekund. VPulju je bil 10 sekund trajajoči vertikalni potresni sunek. V Ljubljani je bil ob 525 lahek sunek, več se je Čutilo v okolici.
Novačenje. — V naši deželi se bo vrSilo novačenje po novi določbi po tem le vsporedu: v Gradišču 20. aprila; v Krminu 22. in 23, aprila; v Gorici za okolico 27., 28., 29., in 30. aprila in 2. maja; za Gorico, mesto, 25. in 26. aprila, v Ajdovščini 7. in 9. maja; v Kanalu 4. in 5. maja: v Tolminu 25. in 26. aprila; v Cerknem 23. aprila; v Kobaridu 28. aprila; v Bovcu 30. aprila; v Komnu 11. in 13. maja; v Sežani 14. in 16. maja; v Tržiču 16. in 17. maja; v Cervinjanu 19., 20. in 21. maja.
Kje je primorski novičar? — Tam v predpustnem času je rogovilil po ljubljanskem .Slovencu" in plesal je in kričal, kakor maškare po goriškem Travniku. Ali pred-pust je minil, in ž njim je
venca* tudi primorski novičar. Kaj je bila to j res le maSkara ? Pa je tako ginljivo pisal o nemSko-sIovenski ,zvezi*. o »surovosti" .Soče«, o Koroški B*li itd., tako ginljivo, da ga prav pregreSamo. .Slovenec* ni več popoln, odkar mu manjka primorske maškare! Pogrešamo ga, zato smo ga iskali okoli. Dolgo časa smo odpirali zaman predale .Slovenca", — njega ni bilo, od nikoder ga ni bilo. Prelistali smo ,Das Interessante Blatt* ter se vstavili pred vprašanjem : »Wer weiss elwas?% ali nihče ni vedel nič, njega ni bilo nikjeri. Kam je vendar preSel ta resni- i coljubni primorski novičar? Pravkar nam je I povedal nekdo, da je Se bolan izza pustnih dnij, da Se vedno kurira svojega predpust-nega mačka, drugi pa poroča, da je novičar zmrznil na Cavnu, kamor je bil sel hladit svojiT jezo nadHteraTc^ pripravlja za velikonočno spoved, molči pa zato, ker jih je naklepal toliko, da se boji, ako bi nadaljeval, da dobi ,to suho*. Če kdo ve kaj drugega, pa naj pove. Tega ,spass-vogeina* bi radi na vsak način nazaj dobili t
Oddaja stavbenih del. — Na delni črti Prvačina-Trst-svJindrej nove državne železnice Gelovec-Gorica-Trst so oddali ponudbenim potom dela za gradnjo postaj, postajališč in obratnih izogibaliSč. Ponudbe je uložiti do dne 29. marca opoludne na c. kr. ravnateljstvu za gradnjo železnic na Dunaju. Vse podrobnosti so navedene v razpisu, ki ga priobčuje uradni list »Osservatore triestino* od dne T. marca I. 1904.
Goriški mestni svet proti Bovereda.
—  V sinočni seji so protestirali proti odločbi vlade, ustanoviti laško juridično fakulteto v Roveredu. Protest je predložil dr. Pi-navcig, utemeljeval ga dr. Venier. Izreki? so se za ustanovitev laSkega vseučilišča v Tr. tu. V takem smislu je odposlal župan brzojavko drž. poslancu Malfattiju.
Učiteljski štrajk na Gradlšcanskem ?
—  Nekateri laski listi so raznesli vest, daje sprejelo učiteljslvo društvo za gr idiščanski okraj na zadnjem zborovanju predlog, da uCiteljstvo zaustavi svoje delovanje ter začne Strajkati. Baje je dal deželni glavar depu« taciji, ki mu je izročila prošnjo tega učitelj-stva, tak odgovor, da so učitelji ob ves up za zboljšanje svojega gmotnega stanja 1 Kaj pa pravijo k temu učitelji ostalih okrajev?
.Mizarska zadruga" v Solkanu naznanja, da ima veliko izložbo vsakovrstnega modernega in navadnega pohištva v novih svojih prostorih takoj v začetku Solkana. Gg. trgovci, kakor tudi vse ostalo si. občinstvo, se uljudno vabijo, da si to izložbo ogledajo, ne da so siljeni, kaj kupiti.
Znani Karol Niederkorn v hotelu »Sftdbahn* pod tujim Imenom.—V hotelu »Sudbahn* se je bil nastanil pred kratkim neki Človek, ki se je vpisal Franc Turner :z Švice. Ta mož je hodil spat po polnoči, vstajal pa je jako poz_a. Vse je bilo nekam sumljivo, vsled česar ga je policija poklicala k sebi. Tu se je pa pokazalo, da je ta tujec — go-
riški domačin, Karlo Niederkorn, absolviran jurist, iz znane velelaske prononsirane rodbine Niederkorn. Ta Niederkorn je bil tudi predsednik društva »Lega della gioventu friulana*. K sreči, da je domačin, drugače bi ga bili pridržali v zaporu. Sedaj ima na vratu ovadbo radi krivega javljanja. Omeniti je potrebi Se to, da je odšel iz hotela, ne na bi bil plačal.
Klerikalci proti orožnikom. — Ljubljanski .Slovenec" je bil priobčil te dni strupen članek proti orožnikom. Dolži jih, da gredo na roko naprednjakom ter da so premalo nepristranski. Klerikalce treba poznati. Ker vedo, da orožniki izpolnjujejo točno svojo težko dolžnost, ali se ne dajo vklepati v strankarstvo, pa jih napadajo. Terorizirati jih hočejo in počasi bi jik radi pripravili do tega, da bi jihT imeli za svoje orožje proti na-rodno-napredni stranki. Ako bi orožniki zapirali ter preganjali nsprednjake neopravičeno, oj, potem bi jih pa jako radi imeli 1 Glejte, kako strahovlado hočejo uvesti povsodi, in kaj se vse bi delala ta banda, ako bi prišla do veljave! V tem ozira prekašajo celo svoje nemške tovariše, kajti med temi Se nismo zasledili takih n& kokov na osebno svobodo državljanov!
Nove Železnike stroje dobi železniška proga Dunaj-Trst. S tem novim strojem (140 ton) bo vlak prevozil progo z Dunaja v Trst v 9 urah. Za te stroje bo proga primerno prirejena ter so v ta namen nekaj delov proge že popravili, nekaj pa Se popravljajo, oziroma bodo popravili. Taka dela je že videli od Ljubljane do Laz in pri Borovnici. Sedanji železniški stroji na tej progi imajo po 90 ton.
Ogrska moka. — V »Pr.* pred 8 duevi je imela ogrska moka Se tako ceno: St. 0 K 3260, St. 1 K 31-40, št. 2 K 3020, St 3 K 29'- St. 4 K 28-20, St. 5 K 27-20, Si. 6 K 26'—
Včeraj pa so se cene pri ogrski moki znižale tako-Ie: št. 0 K 32«—, st. 1 K 3020, St. 2 K 29-, St, 3 K 27 80, St. 4 K 27-40, St. 5 K 2660, št. 6 K 2540.
Kakor se vidi, so cone ogrske moke precej znižali. Posledica odpora uvozu ogrske moke, ali taka posledica, da hoče uvoz Se povečati. Zato so znižali cene, da bi avstrijski mokarji imeli Se težjo konkurenco z ogrsko moko. Iz tega znižanja pa se da sklepati na dobiček, kateri je dajala ogrska moka pri prejšnjih cenah, ko gotovo tudi pri znižanih ne bodo delali v svojo izgubo.
Trg st. Jelerja prične v sredo 16. t. m. ter bo trajal 8 dnij, kakor navadno. Trg ne prične 17., kakor nekateri mislijo, ker imamo letos prestopno leto.
Onesreščena. — V četrtek zjutraj je padla na tla onesveSčena pred gle lališko kavarno 36 letna. Stella Oliva iz Aviana pri laškem Vidmu. Redar jo je odvedel v bližnjo Kurnerjevo lekarno, kjer so jo spravili k zavesti. Potem je odšla domu z vlakom. Ta uboga ženska je bila Sla v Tolmin iskat dela.
ali   ni  dobila. — Povedala  je,   da  ga  od prejšnjega dne ni užila ničesar.
Občni zbor »Slov. bralnega in podp. društva" bode jutri ob 2. uri pop. v društvenih prostorih.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.
Tak strah! — Nekdo prodaja po naši deželi sveto pismo. Za to ima, kakor Cujemo, oblastno privoljenje. Možakarji okrog .Prismojenca" pa so radi tega vsi iz sebe i Zikaj vendar se tako bojijo svetega pisma, da toliko pišejo po »Prisraojencu* proti onemu človeku ter hoCejo, da se sežgejo vsa sv. pisma ? Kaj za na ogenj je sv. pismo ? Poročajo nam pa, da prav vsled hujskanja od strani duhovnikov in .Prismojenca" je oni mož r&zpečal prav dosti sv. pisem. Glejte nepričakovan rezultat. Pa zakaj se toliko proti vi jo svetemu pismu ? Ali je vera na tako slabih nogah, da jo izpodbije \v. pismo? Ali so v sv. pismu krivi nauki ? Iz tega se vidi, da ne vedo nič reči proti sv. pismu, ampak da vodijo le osebnostni boj. Najrajši bi ga ubili! Osebnosti boj je sumljiv; uporablja pa se največ tam, kjer manjka s t varil o s t i !..„ Sicer pa bi morali imeti tisti tako goreči gg. nunci svoje ovce tako podučene in tako trdne v veri, da bi jih ne mogel sprekteti prav nikak strah pred sv. pismom. S to gonjo pa si dajajo tako le slabo spričevalo o izpolnjevanju svojih dolžnostij S Ali ni res tako ? i
V hotelu pri .zlatom Jelenu* so na prodaj sledeče stvari vse v dobrem stanu: tramovi, deske, plinove cevi vsakovrstne, cevi za stranišča, vrata in okna, 3 velike svetilnice, katere so primerne za dvorišča v kaki gostilni, 3 prav lepo zdelane kamnite plošče za stopnice a 1*30 m2 in 40 lepih kamnitih stopnic.
Sokolove razglednice t prospeh rsesokolskega lileta v Ljubljano meseca julija t. 1. je založil Goriški »Sokol*. Namen teh razglednic je pripomoči udeležnikom do ceneje vožnje, ker hoCe naš Sokol nastopiti v čim večjem številu ter se udeležiti tudi tekmovalnih vaj. Razglednice so krasno delo in v 10 različnih skupinah ter stnno 100 komadov samo 6 kron. Gg. trgovci na deželi imajo najlepšo priliko prevzeti te razglednice v razprodajo ter s tem pripomoči dobri stvari. Naročila razglednic sprejema Ivan Meljavec v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček. Naročnino je pošiljati naprej.
Napačno prebadanje Je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzaua za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inseratl      1
Bavarsko pivo Spaten
se bo točilo odslej od časa do časa v restavraciji .pri zlatem jelenu" poleg pijanskega in puntigamskega. Mnogi gostje tako zahtevajo, in temu Je uprava vsiregla. - Prvič na poskušnjo se bo točilo danes večer.
»Ne; dajte k temu še dve steklenici šampanjca in obdržite ostalo za serviete.«
Krčmar ni sicer napravil tako dobre kupčije, kakor je mislil v pričetku, toda čutil se je neoškodo-vanega s tem, da je vtihotapil štirim gostom mesto dveh steklenic šampanjca dve steklenici anjouskega vina.
»Gospod de Busignv,« pravi Athos, »izvolite naravnati svojo uro po moji, ali pa mi dovolite, da naravnam jaz svojo po vaši.«
»Zelo rad, gospod,« pravi de Busigny in potegne iz žepa lepo, z demanti okrašeno uro; »zdaj je polu osmih,« reče,
»Sedem in petintrideset minut,« pravi Athos; »vemo torej, da je moja pet minut prehitra, gospod.«
In štirje mladi možje pozdravijo osuple prisotne ter krenejo proti bastiji Sain-Gervais v spremstvu Grl-manda, ki je nesel košaro, ne da bi vedel, kam gre, toda v pasivni pokorščini, ki jo je izkazoval Athosu že iz navade, tako da ni niti mislil na to, da bi ga še vprašal.
Dokler so bili še v taboru, niso spregovorili niti besedice; poleg tega so jim sledili radovedneži, ki so vedeli za stavo ih so hoteli vede«, kako skonča. Ko pa so prekoračili okope in so bili na prostem, je d'Artagnan, ki ni vedel niti najmanj, za kaj gre, menil, da je zdaj čas zahtevati pojasnilo.
»In zdaj, moj ljubi Athos,« pravi, »bodi tako prijazen in mi povej, kam gremo.«
»Saj vidiš, da gremo v Lastijo,« reče Athos.
»Toda kaj hočemo tam početi ?«
»Saj veš, da gremo tja zajutrekovat.«
»Toda zakaj nismo zajutrekovali pri Hugenotu.«
»Ker se imamo pogovoriti zelo važno stvari in je bilo v tej krčmi pri ljudeh, ki prihajajo, odhajajo in
pozdravljajo, nemogoče govoriti vsaj pet minut med seboj. Tukaj,« nadaljuje Athos in pokaže na bastijo, j »nas vsaj ne bode nihče motil.«
»Zdi se mi,« pravi d'Artagnan z izrazom previdnosti, ki je bila pri njem tako lepo in tako naravno združena z izredno hrabrostjo, »zdi se mi, da bi bili mogli najti kak obljuden kraj na morskem obrežju.«
»Kjer bi bilo videti, kako se posvetujemo, da bi žf» za četrt ure obvestili kardinala njegovi ovaduhi, da smo imeli sejo.
«Da,« pravi Aramis, »Athos ima prav t Anima-dvertuntur in desertis.«
»Kak odljuden kraj bi ne bil napačen,» pravi Porthos, »toda najti ga t«
»Nikake samote ni, kjer bi ne mogel leteti ptič nad našo glavo, kjer bi ne mogla skočiti riba iznad vode, kjer bi ne mogel priti zajec iz svojega skrivališča, in menim, da je napravil kardinal svojim vohunom ptiča, ribo in zajca. Zato je boljše, da nadaljujemo svojo pot, zlasti še, ker se ne moremo vrniti brez sramote. Sklenili smo stavo, ki je ni nihče pričakoval, in rad bi videl onega, ki bi uganil nje pravi vzrok: da jo dobimo, ostanemo jed no uro v bastiji. Pri tem nas napadejo ali pa ne napadejo. Če nas ne napadejo, nam ostane cela .ura časa za pogovor, iu nihče nas ne bode čul, kajti jamčim vam, da stene te bastije nimajo ušes; če nas napadejo, se moremo pogovarjati o svojih zadevah prav tako: in dočim se bodemo branili, si še priborimo slavo. Vidiš torej, da moremo imeti od tega samo korist.«
»Da,« pravi d'Artagnan, »toda pri tem nas brez-dvomno zadene kroglja.«
»Ah, moj ljubi,« pravi Athos, »dobro ti je znano, da kroglje, ki se jih je treba najbolj bati, ne prihajajo od sovražnika.«
»Toda k takemu podjetju bi bili morali po mojem mnenju vzeti s seboj vsaj muškete.«
»Ti si tepec, prijatelj Porthos: zakaj naj bi si nalagali nepotrebno breme ?*
»Meni se dobra mušketa, dvanajst patron in rog smodnika ne zdi napram sovražniku nepotrebno breme.«
»Torej,c pravi Athos, »ali nisi čul, kaj je rekel d'Artagnan ?*
»D'Artagnan je rekel, da je padlo pri napadu osem do deset Francozov in ravno toliko Rochel-lancev.«
»Naprej ?«
»Ali ni res, in pri  tem ni  bilo časa,  da bi jih slekli, ker je bilo važnejšega opravka ?« »Torej ?«
»Torej najdemo njihove muškete, njihov smodnik in njihove patrone, in mesto Štirih mušket in dvanajst patron bodemo imeli petnajst  mušket in sto strelov.«
»Ah, Athos,« reče Aramis, »ti si res velik mož!«
Porthos pokima z glavo v znamenje, da je iste misli, t
Samo d'Artagnan ni bil videti prepričan.
Skoro gotovo je bil Grimand istih misli kakor mladi mož, kajti vid§, da gredo naprej proti bastiji, o čimur je do zdaj dvomil, potegne svojega gospoda za suknjo.
»Kam gremo?« vpraša z gesto.
Athos mu pokaže bastijo.
»Toda tam pustimo svojo kožo,« reče molčeči Grimand v istem narečju.
Athos dvigne proti nebu oči in prst.
Grimand postavi svojo košaro na tla in sede, majajo z glavo.
(Dalje pride)
Razgled po svetu,    i
Držav v I zbor. — H kratkemu poročilu o prvi seji državnega zbora dodajemo I še to-le: Med došlimi ulogami se nahaja J izkaz o upravi državnega melijoracijskega i fonda za 1902.; cesarski ukaz glede prora- I čunskega prcvizorija od 1. januvarja do 30. j junija 1904., glede urcdhe trgovinskih razmer J z Italijo in Meksiko in' glede podaljšanja 1 dobe zakona o podpori trgovinske morna- I rice, kakor tudi več drugih zakonskih načr- j tov krajevne narave.
Dr. Kdrber je govoril to-le: Prehajaje na razmere naše državne polovice, Čast ntM je priobčiti visoki zbornici, da bo danes predložil naučni minister visoki zbornici predlogo glede ustanovitve juridiCne vseueilišCne j fakultete ? Roveredu. (Čujte, cujte!) Da so razmere v Inomostu neznosne, ni mi treba | natančneje razlagati, kakor mi tudi ni treba utemeljevati potrebo take šole. Vlada se je o mestu natančno posvetovala, da se je pa od' ločila za omenjeno mesto, so temu krive napete narodne razmere, — Mi nismo mogli izbrati druzega kraja, da ne bi zavod zopet izzval novih agitacij. (Mejklici.) Rovered je italijansko mesto z izključno italijanskim prebivalstvom in na Cisto italijanskem ozemlju. Mali obseg mesta in mirno prebivalstvo, ki se peCa posebno s trgovino in obrtni jo, so za nas dobra dokazila. Jaz omenjam, da je mnogo popolnih in imenitnih nemških vseučilišč v malih mestih, kakor Marburg, Žena, Giessen itd. zlasti pa se nahaja v Italiji veČina starih vseučilišč v malih mestih. Rove-red ima italijansko veliko gimnazijo in veliko realko in žensko uCiteljilCe. Vsi pogoji torej obstajajo, kakor se nam vidi, da bo nova pravna fakulteta vspevila. Upamo, da bodo naši italijanski sodržavljani z rojstnim mestom Rossinijevim, kakor sedežem prihodnje italijanske vseueilišCne fakultete, zadovoljni. Ministerski predsednik je omenil tndi izredno veliko število zakonskih načrtov, katerim slede še drugi; kakor tudi na dejstvo, da je 60 cesarskih ukazov važne narodno - gospodarske vsebine, kateri Čakajo, odobritve. Kakor najvažnejšo nalogo je priporočal ministerski predsednik rešitev rekrutne predloge z ozirtfm na politično situacijo. Minister se noCe spuščati v kritiko o prošlosti in bodočnosti, vendar povdarja, da vse okolšCine silijo na odločitev. Dragoceni Cas je za državo zgubljen in znamenja kažejo na bližajoče spremembe. Minister je izjavljal, da vsa avstrijska plemena ljubijo svojo narodnost, kar jim služi na Čast, vsi narodi morajo pa tudi skrbeti za gmotno blagostanje; beda vodi do radikalizma. Ministerski predsednik se ne boji za obstoj države, ki je dovolj moCna, da zamore zavračati neopravičene zahteve. Ministerski predsednik je konečno vabil zbornico na mirno in složno parlamentarno delovanje. Govor ministerskega predsednika je bil ponovno pretrgan po mejklicih zlasti vse-nemškega poslanca ko. Poslanec Kraraaf je predlagal, da se  začne debata o  vladini iz-
javi v prihodnji seji. Predlog je bil med tra- j jajočim. hrupom Vsenemcev sprejet. Na to je sledilo Citanje vloženih vlog. Med temi se nahaja več nujnih predlogov mladoCeških poslancev. Po sklepu je izročil naučni minister zakonski načrt glede ustanovitve samostojne pravo- in državnoznanske fakultete z italijanskim učnim jezikom v Roveredu.
ZaCetkom seje 9. t. m. je odgovoril mi-*fntšteVš1^pte#^nikr4r*-f«fber na-ioterpe-lacije glede dijaških demonstracij v Pragi. Takoj po pričetem govoru so pretrgali češki radikalci izvajanja ministra predsednika z trajnim hrupom. Ministerski predsednik je •izjavil, da se glede pražklh izgredov noče spuščati v podrobnosti. Tako zvani .burael« nemških dijakov je že več desetletij udomačen na nemških vseučiliščih in ni bil dosedaj tudi ob državnih oblastnij prepovedan. Tudi ako bi se na čeških visokih šolah udomačile slicne navade, bi gotovo vlada ne delala v tem ozira zaprek. Vlada bi te navade zabra-nila, ako bi se pojavila nevarnost za javni mir. Minister krivi nekatere češke časopise, da so prebivalstvo hujskali proti nemškim dijakom. (Trajajoč hrup.) Minister konstatira, da so vladni organi preprečili večje nemire in da bo vlada podvzela vse shodne korake, da ohrani mir, ker je dolžna, da skrbi za osebno varnost. Iz tega sledi, da bodo vsi tisti, ki so izgrede zakrivili, sodnijsko kaznovani. Minister odvrača od sebe trditev poslanca Base, ki mu v svoji interpelaciji očita, da je on, minister, glavni provzročitelj izgredov. (Trajajoči »Abzug* -klici Čeških poslancev). Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Silenva, ki je zavzemala skoraj vso obravnavo o pražkih dogodkih, na katere so Čehi polemizirali proti izjavam ministerskega predsednika ter Nemce označili za provzroCitelje nemirov.
Med došlimi vlogami 10. t. m. se nahaja nujni predlog mladoče-kih poslancev, v katerem se zahteva energično postopanje proti rektorju dunajskega vseučilišča radi njegovih za Čehe zaničljivih izjav povodom pražkih uličnih demonstracij. Seja je začela s Črtanjem vlog. Med glasovanjem je prišlo do prepira. V seji so bili večidel prečitane došle uloge in so se vršila trikrat glasovanja po imenih. Na koncu seje se je zbornica bavila z grajalno zadevo posl. Iro. Poročevalec je predlagal, dr se graja ne izreče, ker Iro zanika, da je rabil izraz: .Sami zločinci* in da je rabil izraz; »Vzemite bič za Cehe* samo v podobi proti obstrukcijski mladočeški stranki. Potem ko je posl. Stransky končno reagiral na neki mejklic posl. Iro, je bil sprejet predlog grajalnega odseka v glasovanju po imenu z 131 proti 1 glasu. Koncem seje se je predlagal mladočeški poslanec Sehnal, da se imenuje grajalni odsek glede posl. Steina in Herzoga radi današnjih mejklicev: .Žepni tatovi I* .Ubite jih 1", ,Ti lopovi vam kradejo denar iz žepa.*
V seji poslanske zbornice 10. t. m, so Cehi zaceli z najhujšo tehniško obstrukcijo. Cehi  obstruirajo na ti način,  da zahtevajo
Vse rmeno!
Drago mi Veličanstvo! Včeraj sem dobit Tvoje pismo. Spozna! sem koj, da se Ti je mudilo, ker si potresel skoraj pol kilograma saharskega peska nanj, tako, da bi kmalu moral plačati kazen radi pretežkega pisma, toda japonsko poštno ravnateljstvo  me  je za sedaj oprostilo vsakega plačevanja, oziraje   se na   Tvojo svetovno znano osebo. Izvedel sem mnogo novic. Najprej  mi  poroča*",  da se bojiš sedaj vojne. Ako se namreč izcimi iz rusko-japonskf- vojne splošna, svetovna  vojna, ne  moreš zaostati za drugimi državami in državicami. Tudi Ti se je udeležiš, toda da se kaj takega lahko j    zgodi sedaj, ko ravno izvršuješ največje kul-i    turno delo, ko izobražuješ neumne zamorce, ko jih nabiraš   po   12 frankov za svoje de-i    želane, to Ti dela umevno preglavic. Tudi o j    nevarnosti  mi pišeš, katera je pretila Tvoji |    deželi. Krt namreč, poslan najbrže od Tebi I   sovražne Nemčije, je ril  pod Tvojo državo, I   med tem ko bi Ti kmalu požrla kobilica vse j   poljske pridelke, tako, da bi  se kmalu po-I   greznila opustošena Tvoja  država v krtove I   luknje. Sreča Ti je bila mila. Krta je požrl, |   še predno je končal svoje pogubonosno delo, i   Tvoj dvorni psiček, proti kobilici sipa poslal j   vso svojo armado, kateri se je posrečila po i   tridnevnem   ljutera boju popolna zmaga nad I   požrešnim sovražnikom. Tvoj poskus, spariti I   konja in kamelo, se Ti je ponesrečil. Obža-
lujem! Z veseljem sem pa bral Tvoj novi poskus združiti kamelo in noja v eno žival, katero hoCeš imenovati »chamel-noj* (izgovarjaj šamelnoa). Praviš, da bode to novo bitje zelo neumno, ker bode podedovalo neumnost po očetu-noju in po materi-kameli, vsled česar Ti bode imenitno služilo. Kakor si Ti misliš, bode ta žival podobna kameli z razliko, da ne bode imela dlak, pač pa nojevo perje. Vsled svoje podedovane neumnosti jo lahko oskubiš dvakrat na dan, ne da bi se protivila temu, in v Tvoji državi bo začela cvesti trgovina z dragim nojevim perjem.
Toda poslušaj sedaj pa moje novice! Čudiš se, da nisem še zapustil Japonske, Veš, dan na dan sem n>oral jesti riž, doMer ni ni začel ugajati, in se<i\| ne morem več prestati brez riža. Ostal sem tu, in v tem času sem se zaglobil še bolj v spoznanje japonskih običajev, šeg in navad.
Ni dolgo od tega, ko sem bil naprošen od samega Njegovega mikadovstva, Mutsuhita, da poselim zborovanje parlamenta. Misli si velikansko dvorano, v njej pa polno Japoncev, to je tukajšnji parlament. Govorniki vstajajo, govore, sedejo zopet, zaspe tu pa tam pri eksposeju kakega ministra ali pa pri razpravi o rekrutnem zakonu. Stenografi imajo najlepše življenje, kakoršnega si sploh lahko mislimo. Na posebnem prostoru sede in ničesar ne delajo, ker japonska stenografija Se ne eksistira. Za svoje .delo* dobe pol kilograma riža za vsako zasedanje, šestnajst tolstih, decimeter dolgih glist, tri sviloprejke in
po doslovnem prečitanju posameznih peticij t po dve glasovanji —  eno, da  naj se vrši tajna seja, drugo, da naj se peticija proto-kolira.                                                               j
Za zmago Rusov bo jutri v Trstu v I pr4Vosla-,ni cerkvi ob 1072 dop/ božja J služba.                                                              I
Na vseučilišča n« Dunaja  so  bili I včeraj  veliki  nemiri,   katere  so   provzročili nemški dijaki. Ranjenih 24,4 težko, 13 ~are-~| tiranih. Laški dijaki nastopali skupno s Slo- I vani. Danes skupna interpelacija Slovanov in Lahov za svobodo dijaških manifestacij.
filcmanjskega župana je tožilo  drž. prav. radi žaljenja vere, ker spremlja mrliče k pogrebu. V Trstu je  bil  oproščen, sedaj ga oprostila tudi kas. sodnija. Branil župana j Berdona dr. Tavčar.                                         j
.Narodna Čitalnica* t Celovcu. — V Celovcu so ustanovili .Narodno Čitalnico", 1 katero  čaka  pač   lepa  narodna  naloga  v J probuji našega Korotana.
Jurldlčna fakulteta ˇ ttoveredn. — Dne 9. t. hi. se je razdelil med drž. poslance zakonski načrt glede ustanovitve samostojne pravne- in državnoslovne fakultete z italijanskim naučnim jezikom. Načrt ima 6 paragrafov. Po tem načrtu prične fakulteta svoje delovanje s prvim zimskim semestrom po I sankcijoniranem zakonu. Predavanja, ki ne spadajo v pravno- in državnoslovne vede, se zamorejo vršiti tudi na nemškem jeziku. Fakulteta bo enakopravna fakultetam vseučilišč, vštevši pravo podeljevati doktorstvo. Pravice rektorja bo izvrševal dekan, pravice akademičnega senata pa profesorski kolegij fakultete, Kandidati bodo morali izkazati na izpitih znanje nemškega jezika. Ko začne fakulteta svoje delovanje, izgube veljavo naučilo in izpraševalne naredbe, obstoječe zn italijanske slušatelje prava v Inomostu in Gradcu.
Proti fakulteti v Roveredu pišejo vsi laški listi, pa tudi nekateri nemški. Lahi se pripravljajo za veliko akcijo proti vseučilišču v Roveredu. Tudi mestni zastop v Roveredu se je oglasil proti!
LJubljana Basom. — V seji ljubljanskega mestnega sveta je stavil obč. svetnik dr, Kušar nujni predlog, naj ljubljanski občinski svet imenom s' ,> v e n s k i h dežela izrazi Rusom svoj"' simpatije ter izreče željo, naj hi bila Rusom vojna sreča mila. (.Dobro!* klici.) Nujnost predloga jc» bila soglasno spre- I jeta. Nato je g. dr. Kušar utemeljeval svoj predlog. Povdarjal je: Naše simpatije morajo biti na strani pravice, na ruski strani. (»Zivio*-klicu) S tega stališča moramo želeti, da bi rusko orožje doseglo venec zmage. Pravo evropsko kulturo branijo Rusi proti .rumeni kulturi*. Svoje želje, da bi vse-višnji Bog niklonil zmago*ruskemu orožju, pa utemeljujemo tudi s slovanskega stališča. Diši I smo ločeni od Rusije po državnih mejah in | nam nihče ne more očitati stremljenj, ki bi | j bila ueposUvna, vendar želimo Rusiji srečen j izid, ker je   nadalnji  obstoj svete Rusije za
dovoljenje, da lahko utaknejo v žep vsetint-nike, ki jim prilete ob času obstrukcije v glavo. Radi tega dovoljenja so sčasoma dobili stenografi vso trgovino s tintniki v svoje roke. Po končani seji se razidejo poslanci z znanim pozdravom .Banzaj*.
. Teden dni je od tega, ko sem se udeležil gledališke predstave: .Krilata glista v žoltem morju*. Človek si ne more predstavljati japonskih dram, ako jih ni zrl in poslušal sam. Najprej je nastopil režiser in deklamiral lirično pesen:
Tisi shema, —
Nagashema;
Čukizaki.......
Norhipaki!
Noričuki ?
Vnašiluki,
Shemanaga:   *
Našasmaga. V našem prevodu bi se glasila ta pesen sledeče: ,Riž se skloni in poljubi čajev cvet, sviloprejka zdrhti, vel srček ji boža peroti, mesec se ogleduje v cesaričinih naočnikih, a raca se vzdigne iz jezera kot telegrafsko poročilo o japonski zmagi. Nastopil je drugi Japonec in začel prebirati v?od k predstavi, da bi namreč poslušalci in gledalci boije razumeli igro. Bila je 73 knjig dolga razprava o življenju, hrani in navadah krilatih glist. Pri tretji knjigi sem k sreči zaspal, ker drugače bi me razjarjeni Japonei vrgli iz gledališča, In spal sem celih sedemdeset velikih knjig hitrega branja dolgo  spanje, za kar me je obdaril
nas Slovence velikega pomena. Dokler bo stal ruski narod neomajan, toliko časa Slovanov ne bodo z uspehom pritiskali ob steno. Politika ugonobiti Slovane ne bo imela tako hitro uspeha. Polževo kri bi morali imeti, ako bi nam v tehtrenotkihne vsplam-
lela bratska ljubav do ruskega naroda, ako bi ne storili tega, kar smo dolžni bratje bratu. Tako kot smo Jugoslovani branili za-padno Evropo pred turško silo, tako brani sedaj tudi Rusija evropsko civilizacijo na vzhodu. Mi nismo dobili plačila, da smo stali na straži Evrope; in tudi Rusija morda ne bo žela od Evrope hvaležnosti, kajti že se semtertje čujejo želje, da bi zmagala Japonska. Dr. Kušar je končal svoj govor: Slovenski pesnik jejjel: Ti, ki si nas vstvaril, kakor listja, trave, — pol sveta podaril sinom majke Slave — čuj nas večni Bog! tako tudi mi kličemo: Čuj nas večni Bog! Blagoslovi rusko orožje in dovedi Ruaijo do slavne zmage! Dr. Kušar je predlagal, naj se naroči županu Hribarju, naj brzojavnim potom mestnemu županstvu v Petrogradu izrazi željo, naj vsevišnji Bog dovede rusko orožje do končne zmage. Predlog je bil z Živahnimi »Živio!«-klici soglasno sprejet. Župan Hribar je odposlal v Petrograd naslednjo brzojavke 5 »Jego Vjrsokoprevoshoditeljstvu Gospo* ditm gorodskomu golovS
St« Peterburg. Gorodskaja duma Ljubljanv, stolici slo-vfenskago naroda, v svojem segodnjaSnjera zasedaniji rešila jedinodušno vvrazitj sopbe-mennomu i blagorodnemu russkomu narodu v jego nastojaščej borjbe s azijatsklm na« haljstvom svoji iskrennfejsija avmpatijl s že-
I lanijem, čtobj russkomu ružju i doblestnoj russkoj armiji udalosj razbiti želtago vrnga tak soveršenno, kak razbil Dmitrij Donskoj
I dikuju ordu. Bože hrani Roislju, noiitelj-nicu kulturjr v dikija prodjeli, zasčitnicu Hri-stijanstva i Slavjanstva I
Gorodskoj golova Ivan Hribar. Tatvino r Trstu. - - Strašim tatvino se gode v Trstu, jedna predrzniša od druge. Te dni so okradli uradne prostore tvrdko Schenker ter pobrali par tisoč kron, železno blagajno so prevrtali na vrhu, sedaj pa so udrli v zalogo vina M. Pajka na dvorišču it. 8. v ulici Ghega. Izlili so 5000 litrov vina na tla. Odprli so bili vse pipe, blagajno so bili prenesli, ali so jo pustili nedotaknjeno. O tatovih pa ni ne duha ne sluha,
Oglas tfarllmldlja na balkanske Slovane. — Beligrajski list .Politika* je priobčil oglas Riccioti Garibaldija na Slovane bankanskega poluotoka, v katerem poživlja Slovane, naj se uprejo germanski nenasitlji-
I vosti, ki je zadobila za svoja ekspanzivna
j poželjenja vsled rusko-japanske vojne prosto roko. Oglas vabi Slovane, naj se udeležijo kongresa v Benetkah, ki se bo posvetoval o načinu odpora proti pangermanski nevarnosti. Pravosodje na Štajerskem In slovenski jealk. — V soboto je bila v Gelju
j glavna obravnava zoper slovenskega velepo-
I nikado sam z zlato kolajno gledališkega ju-I naštva in me imenoval — braniti se nisem I smel, če ne bi moral pojesti vrečo riža tekom I 48 ur — svojim dvornim svetnikom, ki imajo I približno enako duhomorno delo kakor držav-I nozborski stenografi.
I          Ne misli, dragi mi Jacques L, da se tu
I ne časti Tvojega poročevalca. Da bi le videl, j koliko redov sem vže dobil. Najeti sem si I moral japonskega falotCka, da mi jih nosi za I mano. Omenim naj samo red kuhanega riža * I. vrste, srebrni križec rižota s piščanci, od j Njenega veličanstva, visoke (1'36 m) gospe I Mikadinje pa red svilenih pihalk, itd. j          Govoril sem tudi z Jožihito Harunomija,
i japonskim prestolonaslednikom. To Ti je I mladenič, ki si je zapomnil komaj s sedem-I najstim letom svoje prečudno ime. Pogovar-I jala sva se o sedanjem položaju. Sicer ga i nisem mnogo razumel, ker ne znam še ja-I ponskega jezika, toda gotovo se he motim, I ako trdim, da je govoril približno tako-le: | ,Za Vas belokožce je minila ura. Sedaj hoče I nastopiti rumena rasa m svetovnem glsdi-I šCu in to po vsej pravici. Mal narod smo, I vendar pobijemo najprej Ruse, potem An-I gleže, Američane, podjarmimo Nemce in Fran« I coze, dokler ne zavlada po celem svetu I rmena barva. Poglejte, solnce, iatero oživlja I ves svet, je rmeno, toraj naše, žitno klasje, I katero preživlja, rekel bi,^ves svet, raz ven nas, I je rmeno, toraj ste ga nam vzeli, tudi kato-I liški papež je izbral rmeno barvo za svojo, I koliko cvetlic, tiCev je rmenih, koliko Vaših
sestnika Vavkana zaradi hudodelstva goljufije vsled zapeljavanja h krivemu pričevanju. Tu se je pa zgodil neverjeten slučaj, da je zagrizeni Nemec celjski državni pravnik dr. Bayer sam moral predlagati, da bi se neke priče osebno pred sodnijo poklicale in Se enkrat v slovenskem jeziku zaslišale, ker se je prepričal, da je nemški preiskovalni sodnik Friedel iz Slovenjega gradca pričevanje slovenskih prič nemško tako slabo zapisati dal, da se nazadnje ni vedelo, kaj je res in kaj ne. Dasiravno se je na podlagi slabo nemško zapisanih izpovedeb slovenskih prič držal obdolženec 2 meseca v preiskovalnem zaporu in so ga smatrali že za brezdvomno krivega, je bil nazadnje popolnoma oproščen, ko se je Šele po celodnevnem zasliševanju prie v slovenskem jeziku c. kr, okrožno so-dilce v Celju prepričalo o resnici. Iz tega slučaja se zopet jasno vidi, da mi ne zahtevamo brez vzroka slovenskega uradovanjain slovenskih, z ljudstvom čutečih uravnikov. — Kako si upa ta Fridel nasproti predpisom z nemščine popolnoma neveščimi strankami delati nemške zapisnike! Ali veljajo zanj, ker je Slovenji gradeč blizu koroške meje, koroške tajne naredbe Gleispachove. Nič se ni čuditi, če bi v takih razmerah zopet doživeli nov slučaj BratuSa.
Danski kraJJ »a Vegov spomenik. -- Inlendenca kraljeve civilne liste v Koda-nju je naznanila deželnemu glavarju Otonu pl. Deteli, da je danski kralj Kristijan IX. nakazal za Vegov spomenik iz svojih sredstev 100 K. To svoto je glavarju že tudi do« poslala trgovska banka v Kodanju.
Maščevanje Japonke. — Ako zapusti Japonko ljubimec, ostane ponoči, si vtakne v lase tri goreče sveče, ki ji razsvetljujejo pot, okoli vratu si obesi ogledalo, pod pazduho pa vzame iz slame narejenega moža, kladivo In nekoliko žrebljev. Tako oborožen?, gre k svetišču božjemu, kjer raste navadno takozvano sveto drevje. Na eno teh dreves pribije slamnega moža, potem pa poklekne in prosi boga, naj usmrti nezvestega ljubav-nika, ker le potem izdere zopet iz božjega drevesa žreblje. Prepričana je namreč, da božje bitje hudo trpi, ako so žreblji zabiti v njegovo drevo.
Vojna med Rusi in Japonci.
Port Artur.
General Huk, naje:*'*- lejši ruski topni-čarski častnik, je izjavil, dani za Port Artur nobene nevarnosti, če bi ga tudi Japonci dejansko začeli oblegati. Utrdbe so zgrajene iz prsti in betona; vsaka bomba more napraviti samo neznatno luknjo in o takih poškodbah niti vredno ni govoriti. Sicer pa je trdnjava za eno leto z vsem potrebnim preskrbljena. Vsem uradnikom bi se v slučaju obleganja izplačala dvojna plača.
Nove ruske vojne ladje.
V ladjedelnicah v Petrogradu se z veliko hitrostjo grade nove križarke in oklop-nice. V francosko-raski ladjedelnici je že dograjena oklopnica »Orel*, ki ima 64 topov in posadko 740 mož. V petrogradskem pristanu se že nahaja trasportna ladja ,Kam-
živali je naših. Kaj pa imate Vi belega v naravi? Kako belo vrano, ki pa najraje živi v pregovoru, belo-peška jezera na Gorenjskem, v katerih se ne morete niti kopati, medtem ko so pred nedavnim časom utonili trije japonski mornarji pred Port Arturjera in morje je na mah postalo »Rraeno morje". Ko pride pravi čas, Vas hočemo tako premikastiti, da postanete vsi belokožci same jeze rmeni, torej Japonci. Ves svet bo japonski, mora biti japonski i* Pri tej priči se je tako raz-togotil (t. j. razjezil se je kakor Togo pred Vladivostokoro), da bi postal same jeze rmen, ako bi ne bil že prej rmen, tako je pa postal same jeze belokožec, in sicer tak, da bi začel kmalu ž njim govoriti slovenski, ako bi mine povedale njegove krive oči, da je Se vedno Japonec.
Bati sem se ga začel! Ta je pa hujši kot Togo, sem si mislil. Izgovoril sem pa samo Tvoje slavno ime: Jacques I., in že je postajal nemiren, boječe se je ogledoval, in po tem sem spoznal, da se Te, drago mi Veličanstvo, vse boji na Japonskem.
Moj naslov je; I[J"| yr *J
Pozdravlja Te
udani Tvoj poročevalec Ahasver.
čatka*. V baltski ladjedelnici pa sta v delu j oklopnici »Maršal Suvarov* in »Slava* in bosta v kratkem gotovi. Spomladi pa se spuste v morje pri Kronstatu oklopnice »Imperator Aleksander III.«, »Pavel L* in »Andrej Pervozvannij". Vsaka teh oklopnic ima 56 topov in prostora za posadko 800 mož. Cim no Neva prosta ledu, se se spustita v morje križarki D. vrste »Žemčug« in »Izumrud*.
Vojaški krogi v Petrogradu so popolnoma prepričani, da bo vojna z Japonsko trajala celo leto. Poročil, da se rusko-japon-ski prepir predloži razsodišču v Hagu v razsodbo, ne smatra nihče za resne. — Cehi v Vladivostoku so na svoje troške sestavili oddelek konjenikov. Poveljnik je bivši nadpo-ročnik Jelinek. — General Kuropatkin se odpelje danes na bojišče. — »Figaro« prijavlja jako zanimiv pogo*°* « ruskim vojnim ministrom Saharovom. Rusija spravi — je rekel minister — vsaj 400.000 mo* v Mandžurijo, Japonci pa spravijo komaj ftO.000 mož na noge. Rusi ne prepuste ničesar slučaju in sreči, nego poskrbe, da bodo Japonce premagali in uničili. Toda do važnih dogodkov poteče 8e dva meseca. —Japonski prestolonaslednik Jožihito Harunomtja se udeleži vojne in pojde v kratkem v Korejo. *** »Daih/ Telegraph* poroča, da so Japonci prekoračili reko Jalu in zavzeli Fen-hvančeng, Rusi da so se morali umakniti v Takung. Japonci stoje še 70 milj od Njuč-vanga. 36.000 Rusov stoji v Ljaotangu in v okolici, kjer so se že primerile male praske. Pričakuje se, da pride tod do velike bitke. Japonska policija je v Čemulpo aretovala svaka korejskega prestolonaslednika, ko se je hotel odpeljrti v Sanghaj. Našli so pri njem mnogo važnih papirjev, iz katerih se vidi, da je korejska vlada v tajni zvezi z Rusi. — Poročila iz Washingtona naznanjajo, da je drž. iajnifttvo dobilo obvestilo, da so Japonci zasedli Fenvančeng in TanSan in prišli tako ruski armadi v Mardžuiski za hrbet. Bland-žurska železnica je vsled lega v nevarnosti. — Iz japonskega vira se poroča, da je pri poskusu blokirati Port Artur — dne §4. m. m. — bilo od 13 ruskih ladij osem poškodovanih. Eno utrdbo so japonske granate baje na polovico razdejale in so samo še tri baterije te utrdbe porabne. — Rusi so spravili v Njučvang dva topa-velifcana in mnogo manjših topov. Angleški konzul je pozval tujce, naj zapuste mesto. — »Tagblatt* poroča, da so ruski vojaški krogi prepričani, da se iz sedanje vojne izcimi vojna med Rtuijo in Angleško in da se Rusija že nato pripravlja. — Na korejski strani reke Tnrnen je prišlo med Rusi in Korejci do boja. Podrobnosti niso znane.
Poziv
za sklad, da se iz njega postavi Juriju
Vegi spomenik v deželnem stolnem mestu
Ljubljani.
Podpisani odbor se usoja obračati s tem pozivom na vse poznavatelje in prijatelje znanosti, pa tudi na vse cenitelje in častitelje junaških činov s prijazno prošnjo, da bi mu dejansko pomagali zbirati doneske in tako izvršiti patriotično podjetje, čigar pomen ne sega samo čez meje naše ožje domovine, ampak tudi čez meje avstrijske države.
Namen je podpisanemu odboru, poskrbeti za to, da po vsem vsetu znani in slavni matematik
bar. Juri Vega, vit. Marije Terealjo reda, prejme v deželnem stolnem mestu svoje ožje kranjske domovine, v Ljubljani, dostojen spomenik in da tako domovina častno povrne, kar je že dolgo dolžna odličnemu učenjaku, vrlemu branitelju in pospeSevatelju civilizacije.
Baron Juri Vega, rojen 1. 1754- v Za-gorici v Moravski fari na Gorenjskem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, ki je pri topništvu, kamor je prostovoljno vstopil kot ,prostak-kanonir*, dosegel častno stopinjo podpolkovnika, je bil zaradi svojega izvrstnega znanstvenega delovanja in zaradi svojih odličnih vspehov na bojnem polju v turških in francoskih vojnah že za svojega življenja deležen obilih in posebnih časti in odlikovanj.
Za njegova doslej ne Se prekošena lc-garitmično-trigonometrična dela, ki so bila tudi na angleški, francoski, nizozemski in ruski jezik  prevedena in izmed katerih je
njegova logaritmično-trigonometrična priročna knjiga prišla že v 80. natisku na svetlo in se Se vedno uporablja na srednjih in višjih uciliščih vseh kulturnih narodov, so ga učene akademije in učene družbe v Londonu, Be-rolinu, Gotingi, Pragi, Erfortu, Mogunciji izvolile za svojega sonda.
V svojem svojstvu kot vojak, kot pripadnik staroslavnega bombardirskega kora se je izkazal zlasti v Lavdonovi vojski pred Belim gradom kot praktičnega artilerista in je odločil, da se je dne" 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beli grad, dnL 14. novembra 1793. pa je s svojim odločnim postopanjem pro-vzroču, da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter tako izvršil svoje najsijajnejše junaško dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovan z vitežkim križem_Marije..Terezije reda.
Leta 1800. povišan v (avstrijski) ba-renski stan, je bil Vega leta 1801. kot soud sprejet med deželne stanove Vojvodine Kranjske.
Da se temu že v življenju toliko odlikovanemu vojaku zdaj, ko je preteklo ravno celo stoletje, odkar je padel pod zločinsko roko zavratnega morivca, zagotovi hvaležen opomin na njegova velika znanstvena dela in na njegove sijajne, vojaške čine in se mu tako postavi dostojen spomenik v deželnem stolnem mestu Ljubljani, se je tu%aj ustanovil osrednji odbor, ki se obrača do najširših krogov z uljudno prošnjo, da bi blagovolili materielno pospeševati to podjetje.
Doneski*) naj se blagovoljno pošiljajo na adreso: Blagajnik osrednjega odbora: Gospod Ivan Kramariič, c. kr. stotnik domobranska polka št. 27. v Ljubljani.
Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani.
Predsednik :
Mihael Luka ne pl. Savenburg,
c. in kr, polkovnik v p.
I. podpredsednik:                 II. poijjtredsedsnik:   f
Oton pl. Detela,                  Ivan Hribar.
dež. glav, vojvod. Kranjske.     župan dež. stol. mesta
Ljubljane.
*) Doneski se bodo po časopisih razglafiali.
Zahvala-
Najiskreneje se zahvaljujem za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti preljubljene mi soproge oziroma matere
Duljane fookar,
preč. domačemu duhovniku in preč. gos-p. Alfonzu Blažko, župniku v Mirniku, sorodnikom, sosedom in prijete! jem, cenjenim- domačim pevcem za žalostinke, sploh vsem, kateri so prihiteli prežalostni obitelji se tolažilnimi nasveti v pomoč. Bog povrni!
V Loka ve u, 9. marca 1904.
Josip Lokar,
soprog1.
Poslano.*)
Gospodu
Josipu Mozetiču
Prvačina.
Z ozirom na to, da prihajajo mnogi Prvackovci k meni ter me vprašujejo, kako da se drznem jih žaliti brez vzroka po javnih lokalih, izjavljam, da vse ono, kar sera govoril z Vami dne 9. t. m. v gostimi P. B., je bila le Sala in nisem imel nikakor namena žaliti svojih rojakov. Čudim se, da,se morejo take Sate sploh jemati za resen razgovor!
Vaš rojak                                  Fric Š.
*)Za vsebino pod tem naslovom le odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni   zakon.
Foulardovo svilo JSVtJ^f L
in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Henneberg v Curlhu.                                           (2)
Zahvala.
Štejem si v dolžnost izreči tim potom javno zahvalo gospodu dr. Antonu Brecelj-u, ki je v hudi bolezni stal mojemu očetu na strani res s pravo človekoljubno unemo ter ga z opeto-vanim obiskom skozi 8 dnij po dnevi in po noči spravil izven nevarnosti.
V Gorici, 10. marca 1904.
•Josip Fabčič.
= Anton Krušič =
trgovec In krojaški mojstar
v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33.
naznanja slavn. občinstvu, da  je dobil
ravnokar sveža angležko In avstrijsko
blago raznih vrst v veliki izberi  za
bližajočo spomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Na prodaj
majhna  hiša
v Gorici, Via Goldoni št. 3 (tik Korza Ff. J.) Več se izve v upravništvu „8oCe".
Gorica  ~a*s-   Gorica
Klimafično zdravišče.
Hotel Slldbaim
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. «¦ Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobii-onmibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Pfaff-ovi šivalni stroji
SW* so najboljl. ^M|
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niU ne ve kaj je šivalni stroj, in le ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naži več kot fO-letni poskuinji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffevl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela i nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
!faffwi šivalni sinji ŽSumtpo metn[ dobi še vedno
neprekosljm obrtne namene.
za domačo rabo in
ffaffovi iitalii stroji
Vfaffnvi ihnlni tirni!   so posebno pripravni za umetno vezenje Fianutl «1101111  fillUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplafino.
_________   ffoffivi MM stroji LkSt žitT*vsak0 lovamo-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov* §iv alne stroj e.
laloga IMoiih linMh m dragih stoje? Y lonci Yia luniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popra»ljiilnle» Stalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14
V^arol Praščil^,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ranogobrojna naročila -ter obljublja solidn.-postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Baltelj« 7.               »   -*
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval šče nlrnberškega fn drobnega blaga ter tkanin, preje Ib altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE
za krojaše in čevljarje.
BvetlnJIce. — Kožni vcnd. — Masne knjižico.
ftišna obuvala m vse letne Saše.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    2    35   8
Sunka
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 ^ld^^Junkej „\& JOJfr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70Icr., salame a TaH^rske trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po ,20 kr. —- Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Cigoj&Nemec
valetržea z vini
v Gorici, Passaggio Edllng it« 5,
Via Munlciplo 1 In 6.
Priporočata svojo zalogo izbor-nih ftrnili in belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kletij. ~
Prodajata od 58 I. naprej.
fv0<^meriko,
Njega parobrodje obsega ..    L    L80
T-.'-"-"- , """ velikanskih C''Y"""^   parnikov.
zanesljivo v fi dnevih
V__^/c:rc-\hrc:.r;.^;h:rre^a crekr-r.rr.*-.!-.! vožnjo z brzoparniki
i: Ifčinibiircja vNoviYorkoi. pa vHalirax.
Buvpi.j^Kjvtij\c,.,;V"kir? u-r.:.ddu,c td vi.sohc v.dde porrjeni zaafopnik: I kiihbiirg-Amcrikci Linic
Fr. Seunig v Ljubljani
\       Dupoi^k^i-rt:'-vkvv^^ [.¦'/l-.xi-vclik*mllnice ališranae.j
..Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načoletvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 43,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po f>%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po '**,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, b ljt% uradnino. Glavni deleži koncem leta o\\%,
»tanje 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.— Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Trgovsko-obrtna re^ijtroVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
f Hranilna vloga obrestuje po 4*/i%> — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti.— Rentni'davek-T?la6tjje- zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalažl: a) podpisani.....
b) vplačani   ..... Dana posojila    ...
.......................vtaia^:......v; .;. . . r; .""
. K 1,210.300"-. » 405.188*-. » 1,631.164'-. » 1,203.438-
Opozarjamo vsakeg zavarovalna zadruga
T Svoji k spojim T ¦
varenaga in rodoljubnega go podarja, da edina hmtaka
JJ
CROATIA"
stoječa  pod  pokroviteljstvom  alob.  In  kralj,  glavnega   mesfa   Zagreba
z jamstveno glavnico 600.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodnmka poslopja, tovarno) in premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, blago, žito, seno, slamo, blago zloženo na prostem ali v skladiščih) v zavarovanje proti ognju in streli ob najnižjej ceni in najboljšem jamstvu.
Ista posreduje poHOjila na nepremičnino za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih, Dolžnost ja vsakega dobrega Slovana zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino.
Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp, Ivanu Oorupu (Trst, ulica Mirairur 1 ) svojim pravnim koiizulcnlom v teh pokrajinah jo imenovalo g)gp, dr. Otokarja itybafa,  odvetnika v Trstu.
I Biroji k svojim I
Na prodaj sta
dva električna stroja Dvnamo,
s 400 Amporami in 110 Volti iz tovarne Ganz & Go. v Budimpešti. Stroja sta Je malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe n*« naslov:
Rad. Erbcr — Reka (Fiumc.)
Anton Pečenko
Vrtna tu.ca 8 — GORICA   » Via Giardino 8 priporoča
pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih.
Dostavlja na dom iu razpoLy_ w_____
vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gane »mama. "»estrsiaa petteaa,
9kkkkkkkkkkkkkkkkkkAkkkkkkkk
4        Prva koncesljonhana delavnica
^   tornttn obratom za lino mehaniko, fiziko,
^   tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd.
-•I   Vpeljava strelovodov,   brzojavov,   hišnih   tele- >
2   fonov, plina in vode.                                            pt
2        Poprave se tzvršnjejo hitro in po ceni      §t
|MPoto»&A.Hiell
3              Gorica, za vojašnico.              t | Precizijsfta delavnica predmetov za merjenje. | ^                  Bogata zaloga                 r
4   raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo  > ^ in električno lnč.                         fe. ^ Posamezni deli za električno, plinovo vodno   ^ ^   in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske   L ^   cevi. Zaloga mesarskega orodja, kuhi jskih   > ^  nožev, brivskih britev, škarij itd.                         p ^   RazptžlIJaiev na deželo se  izvrši hitro in
•"ˇˇˇˇVTW
Naznanilo.
Naznanjam slavn. ob8instvu v mestu in me deželi da sem otvoril
ZALOGO PIVA
iz pivovarne Sorgendorf grofa Thurn v Pliberku (KoroBko).
Pivo jo najbolje vrste.
Zaloga se nagaja v Gosposki ulici st. 8, Ivan Petrič.
„Škrat".
Jedini slovenski huinoristieno-sati-riCni tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod,
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za V> 'eta 3 E. Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
BožjasL
Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervozni' boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schwftnnen-Apoteke, Frank far t a. M.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznotrstnejSih kombinacijah pod tako "godnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngedno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividendc.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezeivii fetal: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Ib kapltallje: 75,000.0001
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave
x vsaskozl slovaasko-aaroiao narava.
Vaa pojasnila daje«
Ganaralni zastop v LJubljani, žegar pisarne so v kstnej baočnej bli
Oospodsklh ulicah štev. 1^.
Zavaruje   poslopja   in   premičnine S proti požarnim škodam po najnižjih" cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši Bloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokorietne i
namene.
Edina slovenska kleparska delavnica
= v Gorici =
Karol Čufer
uliea Sv. Antona št. 1.
I        Se  toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske j priprave   Itd.    Prevzame  tudi j f vsako   popravo   po  zmernih cenah.  Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tndl zlate napise za trgovine.
Aromaticna esenca (Mercantonio)
Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aroraatičnih alpskih zeljisc, Po dolgom raziskovanju jo dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablia pri bljevanju in ogadnosti, pnsobno v Lasu nosečnosti, pri čra-vosnom trganju, glavobolu, iivčnih In histeričnih bolaznih tar obvaruje pred kolero.
Lekarna G, B. Pontoni
„Prl dvoh zamorcih" -  Gorica, RaštalJ.
TschiHkernov
KAVIN ZDROB
(postavno zavarovan)
priznano -
najbolja kavina primes
iHebiva§[l|]jj)*rijeJinea
izdelovatelju
Tsehinkel
v Ljubljani
In  pri  njagovlh   zastopstvih.
Gostilna
„pri Žagarju"
lik Rive postaje na Blančl,
toči vedno naravna domača bela
in Črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim _rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Največja zaloga semen,
mnogovrstne krmske, zelenjadne in cvetlične.
Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina na drobno in na debelo. Za pristno kakovost jamči Alojzij Korsika, trgovski in umetni vrtnar Šelemburgove ulice št. 5. v Ljubljani. Ima ludi veliko zalogo suhih vencev in šopkov in se izdelujejo SVeŽl Venci in ŠOpki s trakovi in napisi in vse v to stroko spadajoče predmete, cvetlice v loncih itd. vse po najnižjih cenah. Cenik za leto 1904 se dobi na zahtevo brezplačno. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Alojzij Korsika.
Zahtevajte
moj iluBtrovani cenik z vri kitar 500 p»d»h»ml od »r, zlatih, «re-bralb li Mnlkaliaiih prtdnettv, katerega pošilja zaataij in peitili« praat«
Hanns Konrad,
tvornica   ar   in   eksportna   hite ¦••t it. 248.   — (CeSko),
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasit! samo s
•   •   Ohranitev zdravega želodca   •   •
obstoji glavno v ohranitvi, Y pospeševanju in uravnavi prebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravjeno, tek vzbujajoče, prebavjjanje pospeštgoče in lahko odvajajoče d-.mače sredstvo, ki ozdravi znane posledico nezmernosti, pegreSke v uletl, prehlajenja in nadleJno sssprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino I« lajša kreetlte bolezni Je sdravnika Rosa balzam za ialodaelz lekarne B. Fragner v Pragi.                                                                                              _
SVarilO     Vs* ^ omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.     fo ^"Si"^ Glavna zaloga: lekarna   B«   Fragnai*,   c. kr. dvorni  založnik            L jjjL    J
»Pri črnem orla«, Praga   Mala 8trana na vogln Spomerove ulice f. 203.     \%as«^/
Razpošuja se vsak dan. Proti naprej poslanem zneska K 2 56 se posije velika steklenica in za K 1*60 majhna steklenica franko na vse pestaje avstro-ogerske monarhije. Zaloga v vseli lekarnah Avstro*Ogerske.
T Gorici t lekarnah: Crlstofolettl, Gliubicli, Pontoiil In OIroneoll.                           1
5iniwaioviini = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnico nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih pred*
metov, brizgalnic, cevi, pasov,
sekiric, sekalk in gospodarskih
strojev.
i l 129 odlikovanj l i
taMtnt Mtmka: 8I0R0.
LINIIEKT. CAFSiCI GIHPOS.
!i HlohUr]«vt l»k»nn v Pra# pripoznano kot l/Trstu« bol ab!ti2uJo&» mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in. f kroni «e dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to *plolno priljubljeno domala gdra-vllno »r«datro vedno le * orljf. steklenicah z naSo zaičitno znamk« n ..SIDROM" namreč, iz RIOHTEHJEVE lekarne in vzame kot originalni hdelelt le tako stekleni o. ki jo previdena s to zaSfitno znamko.
Ricfiterjeva lekarna „prl zlatem levu" 1PBAOI. Bllzatbethgratise it.5.|
Dobi 10 v lekarni M ZnMarJi* Itktrt lutnr, TtMi.
izvrsten okus dobi kava, ji primešate
VYDROVE ŽITNE "»  KAVE. *
Poskusite!  Poštna 5 kg pa šiljka 4 K 50 h franco.
Vydrova tovarna žitne kave Praga VII
»Goriška Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici
: v Gosposki ulici št. 11:
izuršuje ločno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društuena poročila, irgooske in obrtne račune, pisma in kuuerte z naslouora, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča ==   dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska.    ..............
Delika zaloga izgofouljenih tiskovin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnljo in druge urade.
V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige:
»Slovanska knjižnica",
izhaja mesečno v snopičih obsegaj očih 5 do 6 pol. Doslej le izšlo 127 snopiče« najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ==   Celoletna naročnina stane K 3*60     ¦¦¦
»mladinska knjižnica",
izhaja u nedoločenih rokih. : Doslej je izšlo 28 snopičeu.-------
====== „Salonska knjižnica", .-----------=
izhaja v nedoto&nth rokih, t. knjiga:  „0  le   Ženske",   nooele in črtice, K 2 — ; 2. knjiga: „HamIet4', Žaioigra, R 1-M; 3. knjiga: „Rnska   antologija"   u slovenskih prcoodlh, K 3-
4. knjiga: „5pisi Zofke Kuedroue", r 2— ::::::::::::
Izšla je knjiga v dveh zvezkih:
„Križarji".
Poljski spisal H. Sienkieivicz.
Roman o Štirih delili.
Obsega 1038 strani. Cena K 5*20.
Bo poŠti 30 oin. oeč.
Zapiski mladega potnika,
spisal Bogumil Došnjak.
—   —   Cena R 2,50; po posti 20 umorjen vtl.   —   —
»»talija",   prinaša jednodejanske burke in ueseloigre.
Doslej so izšli slede« zuezki: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubao. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. - 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju.— 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju.-5 06eb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevki. Burka v enem
dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: Idealna talca. Veseloigra v enem dejanju.
— 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
na zahtevo pošiljamo na ogled katerikoli zvezek.
Popis liskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo
--„(aoWšl<ci <f iskanja" f$. ©ab*šČd<.-