ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MODULARNE MERE ZAPLASKEGA ZVONIKA PO LEVSTIKU TINE KURENT V svojem eseju Popotovanje iz Litije do Čateža je pred dobrimi sto leti Levstik opi- sal mere zaplaškega zvonika: »Sir j a ve ima tri sežnje, visok jih je pa enajst brez klo- buka, ki meri sedem sežnjev.« Modularno izmere zaplaškega zvonika. Modularni mnogokrat- niki, ki določajo širino in višino posameznih členov in ce- lote, so členi drugega Fibonaccijevega zaporedja. To je pri nas eden poslednjih primerov uporabe aditivnega zaporedja 1-3-4-7-11-18... pri arhitektonskem komponiranju Števila tri, enajst, sedem so členi aditiv- nega zaporedja 1-3-4-7-11 in tako na- prej. Prvo zaporedje te vrste (namreč 1 - 2 - 3-5-8-13 itd.) pozna Evropa pod imenom Fibonaccijevo zaporedje od XIII. stoletja dalje, toda zaporedja te vrste so bila znana že v najstarejših obdobjih arhitekture. Keop- sova piramida na primer ima razmerje med višino in osnovnico 7:11, kar je aproksi- macija zlatega reza. Obe števili, 7 in 11, sta člena že omenjenega zaporedja 1-3-4-?- 11. Isto zaporedje se da ugotoviti z modu- larno analizo pri grških templjih. Uporabo aditivnih zaporedij v rimski arhitekturi je ugotovila Milica Detoni v svojem delu Mo- dularna rekonstrukcija Emone. — Ta zapo- redja so bila uporabljana pri kompoziciji svetišč tudi v srednjem veku in pred dobri- mi sto leti tudi pri zaplaškem zvoniku. Ta zvonik je samo eden od poslednjih primerov , v pettisočletni kontinuiteti uporabe aditiv- nih zaporedij v arhitektonski kompoziciji svetišč. Ravno zato, ker je bilo uporabljano v kompoziciji kultnih zgradb, se je ključno število v zaporedju, namreč 7, povezalo s pojmom čudežnega, nadnaravnega in prav- ljičnega. Poleg tega členi drugega zaporedja s ključnim členom 7 omogočajo racionalne aproksimacije razmerij z najbolj pogostimi iracionalnimi števili, kot so n, 1/2, l/3, ^5, cp in 6. Z grško črko q) označujemo Fidiji na čast proporcijo zlatega reza. Razmerja med sosednjimi členi Fibonaccijevih zaporedij limitirajo k zlatemu rezu. Z grško črko @ označujemo koeficient, ki meri 1 + 1/2. Raz- merja med sosednimi členi Pellovih aditiv- nih zaporedij limitirajo k vrednosti 0. Levstiku smo lahko za njegovo natančno sporočilo o modularnih izmerah zaplaškega Dunajska antropometrika. Seženj, ki je služil za mo