VrtkdM» jpued dali/ Sunday* and PROSVETA yea* mm GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilki In uprovnlikl prostori: SU7 South Lawndale Ave. Offiee of Publication: MAT South Lawndale Avo. Telephone. Rockwell 4904 Cena lista Je $6.00 IiUrW m a» OUmk. iiiid«o. Í SSTïïl CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. 15. DECEMBRA (DEC II). IMI Subscription 16.00 Yearly &TEV.—NUMBER 143 Acceptance for mailing at apecial rote of postaso provided for in aection 1103, Act of Oct S, 1917, author!»-.« on June 4. 1016. mbe potopilo štiri ponsko vojaške transporte Japonske podmornice se pojavile v havajskih vodah. Sovjeti naznanili poraz Hitlerjevih srmad na moskovski fronti. Cez 85,000 Nemcev padlo v bitkah in Rusi so reokupirali štiristo mest in vasi od začetka ofenzive. Devet latinskih republik napovedalo vojno Nemčiji in Italiji Japonci, kakor vse kaže, skušajo razbiti komunikacijske zveze z Manilo"'" Washingion, D. C« 15. dec.— nadaljnja japonska vojaška športa sta bila poškodovana i bombah, ki so jih vrgli ame-letalci, poroča mornarični irtment. Ta dostavlja, da so iu štirje potopljeni v uspešnih »cijah v zadnjih dneh, pet jih pa težko poškodovanih. Department je naznanil, da jaške podmornice operirajo v ih ob Havajskih otokih, da ameriški pomorščaki odbili n japonska napada na otok fake in da je situacija na Fili-pod kontrolo. General jglas MacArthur, vrhovni po-Ajnik ameriške oborožene sile Filipinih, poroča, da so Ja-ci izgubili 40 bojnih letal v »dih v zraku. Japonci so ili izkrcati čete na otoku Lu-nu. kar pa se jim ni posrečilo. Japonci so povečali pritisk na rigkong, britsko kronsko kolo-ujo. Ofenziva je v teku na kop- in v zraku. Čungkin£, Kitajska. 15. dec.— ijske čete so samo trinajst ilj oddaljene od Hongkonga, ča kitajska časnikarska itura iz Šiukawana. Četam veljuje general Kaišek. Ja- iju in Pingšanu so bile razpr->e v kitajski ofenzivi, ki je bila jena z namenom, da se njša pritisk japonske armaria angleško oboroženo silo v gkongu. Ntw York. 15. dec.—Radio v linu citira japonsko poročilo, ia angleške čete odhajajo iz Bur-»e Evakuacija Rangoona, glavna mesta, je bila že izvršena. Tokio. 13. dec. — Vojaški krofi pravijo, da so japonske čete J*dle Kowloon in obkrožile kitski teritorij pri Hongkongu » da se pripravljajo za napad to kronsko kolonijo, kjer je jelika britska mornarična baza. Kowloona je bila iz-^na sinoči. . v •ingaper. 13. dec. — Angleški N»lci mečejo bombe na japon-««vojaške koncentracije v juž-delu Siama, da ustavijo pro-wanje Japoncev v severni del Malajskega polotoka. Bombe so Mejale več japonskih vojaških n*prav v Singori, ki leži 50 milj •verno od malajske meje. ■Uradno poročilo priznava, da * Japonci prebili britske linije tv<* krajih na južni strani PMmke meje. Holandske podmornice so vče-■f*J napadle in potopile štiri js-fnske vojaške transporte pri «lanu ob južnem siamskem o-**iju nedaleč od malajske me- Msnila. Filipini. 13. dec. — G^ral Douglas MacArthur po-*"a da so japonski letalci bom-•"iirall vojaško letališče Clark «n« zjutraj. To leži 40 milj od Manile Drugi roji j*P"nskih bombnikov so bom-■•^ii ah Cebu, glavno mesto o-*** C i bu, 250 milj južnovzhod-Manile. ^•»binyton. D. C. 13. dec. — Tokio. 13. dec. — Japonske če te so se s pomočjo "človeških torped" izkrcale v ]užnem delu Luzona, se glasi uradni komunike. Deset pilotov se je v samomorilskem napadu vrglo na vojaške objekte. 4 Vlada je sinoči naznanila sklenitev vojaškega pakta s franco-, sko Indokino, ni pa objavila de-tajlev. Siamska vlada, ki se je podala Japonski, je odredila zasego ameriškega in britskega premoženja. Moekva. 13. dec. — Sovjeti so sinoči naznanili poraz Hitlerjeve armade 750,000 mož na moskovski fronti. Čez 85,000 nemških vojakov je bilo ubitih na tej fronti. Triindvajset nacijskih divizij od 51, katere je Hitler zagnal v boj proti Rusom, je bilo zdrobljenih in razpršenih. Posebni komunike pravi, da so se Nemci umaknili iz dveh glavnih sektorjev moskovske fronte pod udarci sovjetske oborožene sile. Rusi so predrli nacijske bojne črte in zajeli več vojaških divizij. Komunike dostavlja, da so se Hitlerjevi na- vojaške - enete prš* Tam- AsSi glade obkrožitve Moskve is- Ruske čete ki beže v jalovili na vsej črti. zasledujejo Nemce, vseh smereh. Ruske armade so reokupirale čez štiristo mest in vasi na centralni fronti od začetka ofenzive, ki je bila odrejena fl. decembra. Sovjeti beležijo uspehe v bitkah z naciji tudi na jugu pri Stalinogorsku, Venevu in na le-ningradski fronti. - Kairo, Egipt. 13. dec. — Velika britska ofenziva na libijski fronti je v razmahu. Britske čete so prodrle ns ozemlje ns drugi strani Ain E1 Gazale, 40 milj zapadno od Tobruka. Na stotine nemških in italijanskih vojakov so Angleži ujeli. Dve osiščni motorni koloni sta bili strti v bitkah z briUkiml ¿e-tami, ki se je vršila zapadno od Acroma. Anglešk letalci mečejo bombe na osiščne. vojaške koncentracije pri Demi. Washington. D. C.. 13. dec. — Pet nadaljnjih latinskih republik je nspovedslo vojno Nemčiji in Italiji. Tis *>, Penama, Haiti, Honduras, El Salvador in Guatemala. Štiri druge republike — Kuba, Kostariks, Nika ragva in Dominikansks republika — so že prej nspovedsle vojno Nemčiji in Italiji Policijski lov na Nemce in I-talijane je v teku v vseh lotin-skih državah. Na stotine Nem cev in ttalijanov so svtoritete že aretirale. Sedemnajst nemških vojakov ubitih t v F ranči ji New York, 13 dec - Radijsko poročilo iz Berlina, prestreženo v New Yorku, naznanja, da so francoski teroristi ubili sedem -najst nemških vojakov v mestih A"«*iske ¿et« uspešno odbijajo ns meji zasedene in nezasedene >Nke nspade na otoka Wake Francije ■ Midway, dočim je oborožena 1 K"pnam, morju in v zraku * «-uzonu, glavnem filipinskem ¡¡|!J /avojevana v ljutih bit-' Japonci, Ta je po urad-""ročilu, objavljenim'da- bf Out raj, odbila vse japonske 1'iMte čete so preprečile japonskega vojaštva °**mlju južno od Vigana in m* od Sen Fernanda, mest ' »•-dne« obrežju Luzona ' Am* ttkrt ÊiM ¡talija aretirala ameriške reporterje Bern, Švica. 13 doc — Srrn kaj dospelo poročilo iz Rima pravi, da so italijanske svtoritete aretirale šest ameriških repor-terjev in se s tem maščevale za aretacije italijanskih časnikar jev v Združenih državah, Ime na aretironcev nioo bila objavljena ------- Odbor America First razpuščen General Wood zagovarja načela _ ; i Chicago. 13. dec. — General Robert E. Wood, načelnik odbora America First, je naznanil razpust svoje organizacije. Naznanilo je objavil po seji članov eksekutive v glavnem stanu v poslopju Board of Trade. Seje se ni udeležil Charles A. Lindbergh, glavni steber vodilne organizacije ameriških izolacionistov, ki pa se je v pismu izrekel-za razpust. Geperal Woo^-je dejal, da je ail odbor ustanovljen v septembru preteklega leta in da je zasledoval dva glavna cilja. To sta bila nepremagljiva obramba te dežele in preprečitev vstopa Amerike v evropsko in azijsko vojno. "Naša načela so bila pravilna," je dejal. "Ako bi jim Amerika sledila, se bi bila izognila vojni. Diskuzije o tem, kar bi lahko bilo, če bi dosegli svoj namen, ne bi izpremenile situacije. Japonska je napadla Ameriko 7. decembra in naslednji dan ji je kongres napovedal vojno. . V četrtek je kongres napovedal vojno Nemčiji in Italiji. Sedaj ne more biti govora o zapletu Amerike v konfliktu v Evropi in Asi j i. Mi smo v vojni» Kaj-jc t»Hj, je jeeno. Amerika mora priti iz te vojne kot zmagovalka." John T. Flynn, pisatelj ih načelnik newyorške podružnice odbora America First, in R D. Stuart, ki je zapustil univerzo Yale kot študent prava ter postal direktor odbora, sta bila z Woodom, ko je jx>dal izjavo o razpustu organizacije. Srbi drže pozicije priBelgradu Naciji bodo razkosali Rumunijo Kairo. Egipt. 13. dec. — Armade 80,000 srbskih četnikov pod poveljstvom genersls Mihajlovi-čs še vedno drži svoje pozicije ns južni strani Belgrads in to kljub silnemu pritisku s strani osiščnih čet, poroča jugoslovanski glavni stsn v Kairu. Srbski četniki. ki so pobegnili hribe po porazu Jugoslsvije zadnjo pomlad, se bore proti sedmim osiščni m divizijsm v dolini ob reki Morovi Ljute bitke divjajo v bližini Kraguje-vacs in Knjozevoco Istanbul. Turttja. 13. doc. -r Poučeni krogi prsvljo, ds bo obisku nemškegs zunsnjega mi-nistrs Joachims von R i bben tropa Ogrske, Rumunije In Bolgarije sledilo novo rszkosanje Rumunije in temu ustanovitev velike nemške države znotraj novih ogrskih mej. Stališče nacijev je. da jim Burn unija ne more več koristiti v vojni Stavili ji bodo zahtevo, da mora odsU/piti Južno Sed-rnogratko in del Bo noto Ogrski drugi del Bana ta ps Bolgariji. Slednji bosta nato pozvani, naj pomagata Nemčiji v, Večjem obsegu v vojni proti Rusiji v o-fenzivi, ki se prične prihodnjo pomlad na jugu Eksekucije 'komunistov' v Franciji Vichy. Francija. 13 dec — Enajst "komunistov"; teroristov in špionov je bilo obsojenih smrt in ustreljenih v pravi poročilo iz Pariza popoln sporazum ned ameriko in rusijo Sovjeti bodo nadaljevali borbo proti osišču HITLER PONUJA MIR STALINU Washington. D.'C. 13, dec. — Makaim Litvinov,. sovjetski poslanik, je po aeriji razgovorov s predsednikom Rooseveltom in državnim tajnikom Hullom izjavil, da vlada popoln sporazum med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami o skupni borbi proti osišču. "Mi smo v soglasju glede vseh vojnih vprašanj ln razumemo drug drugega," je de- Litvinov ni hotel odgovoriti na vprašanje reporterjev, ali bo Rusija podvzela vojaško akcijo Eoti Japonski s svojih oporišč v biriji. "Mi se borimo za skupno stvar," je dejal. "Glavna naša naloga je zlom hitlerizma. Da se bo borba proti Hitlerju nadaljevala, ni nobenega dvoma. A-merika je napovedala vojno Nemčiji in Italiji in zdaj se borimo za skupno stvar.£ Doznsva se, ds Amerika in Velika Britanija pritiskata na Rusijo, naj napovo vojno Japonski. Sovjetska udeležba v ameriški vojni, kater« cilj je zlom japonskegs imperija, bi bila odločilni faktor v prvih tednih bojevanja. Iz tega razloga Amerika izvaja močan pritisk, da u-trdi zvezo z Rusijo. iJtvlnov js imij^po konferenci / Rooseveltom in Hullom dolg razgovor z lordom Hallfaxom, britakim poslsnikom. Poroča ss, da je tudi Halifax pritiskal na Litvinova, naj pridobi sovjetsko vlado za napoved vojne Japonski. Ako bi Rusija vrgla svojo militaristično ln pomorsko silo, koncentrirano v zspadnem Pacifiku in Sibiriji, prot Japonski, bi bila to velika pomoč Ameriki. Ameriški bombniki bi s sibirskih bsz lahko uprlzsrjsli nspade na japonska meata. Kujblšev. Rušila. 13. dec. — Rusijs bi sklenila mjr z Nemčijo le v sporazumu z Ameriko in Veliko Britanijo, so izjsvili sovjetski voditelji, ^i so tudi nsznanili, da skuša Hitler pridobiti sovjete zs sklsnitev miru. Pravda, glasilo komunistlčns stranke, pravi o situaciji: "Hitlerjeva gsnga je vsak čas pri prsvljens podpisati mir z Ruai jo, ssmo če bi se naša vluda ho tela pogajati z njo." Angleška zagotovila Ameriki Vsi smo v vojni, pravi Churchill — 13. dec. — Premier Winston Churchill je dejsl v parlamentu, da je Velika Britanija ponoana, ker stoji na strani Združenih držav v totalni vojni proti osiščni m banditom in zločincem v Evropi in Asi ji, "Vsi smo zdaj v vojni," je ds-jal. "Naši sovražniki so se odločili sa uničenje anglaško govorečega svets ln v sage, ksr ts predstavlja, T asvet je napoti oaiščnlm roparjem in kriminalcem. Mislim, ds govorim v ime- Domače vesti Naša mladina upravlja meeto Chisholm, Minn. — Uprava tega mesta je od 2. decembra v rokah tu rojenih, mladih Slovencev. Za župana je bil izvoljen rojak John Gornik in poleg njega so bili izvoljeni štirje slo-vonski aldermani: Tone Dren, Frank Kočevarf Edvard Koče-var in John Madrič; vsi so Je mladi možje. Gornik je star 34 let, oženjen in oče štirih otrok Prej je bil šolski odbornik. Dva nove grobov« v Wyomlngu Winton, Wyo. — Dne 7. dec. je umrl Valentin Subic, stsr 47 let in samaki. Rojen je bil v Ho-tavljah nad Škof jo Loko in tukaj je bival čes 30 let, zapušča nu Zdrušsnlh držsv in britak«- , , _______ ga imperija, ko pravim, da boJi* ->V «n mo raje poginili kot pa s« po- * «0 SNPJ dali. Na^j podlag» i" v tem ln bU * dtle«§t 11 smislu se bo vodils borba, Nsše število je veliko in'pobijanj« ne bo lshkjp stvar." Churchill je omenil največjo razdelitev narodov v dveh nasprotnih taborih v zgodovini človeštva. "Ns samo Vsllka Britanija, temveč tudi Zdruš«ne države ae sdsj bore zs svojs živ-ljenje in obstsnsk. Rusijs ss bori s« svojs življenj«, prsv ts-ko Kitajska. Za t«ml štirimi bojevniki in državami stoj« v duhu in upanju vsi porsftsni evropski narodi, potlačeni pod peto. brezobsirnsga in krutsga sovražnika. Nedavno ssm rekel, d« so štiri petine človeške rase na naši^strsni. To js bilo pod-cenj«vsnjs, kajti s nsmi so nadaljnji milijoni, katsrih tilnike je upognils po številu majhna klika zlobnih ljudi in krimlnsl-osv. Ti so odgovorni ss slo, storjeno vsemu človeštvu. Sramota bi bila sa nas in našo generacijo, ako n« bi dali tej kliki nauka, ki ne bo pozabljen v zgodovini tisoč l«t." v Brestu, IM Proslava !604etnice driavljonskih pravic Chicsgo, 13. doc — Tukajšnja podružnica Unije za ameriške civilne svobodščlne bo v ponde-ljek ns svoji letni seji proslavila 150-letnico uzakonitve sporede državljanskih pravic (Bili o f Rights). Ta Je postal osnovni del ameriško uatave 15. decembra I. 1791. Proslava ae bo pričela v dvorani hotela Btevensa ob 0 30 zvečer. Glavna govornika bosta Zechoriach Chafee, profesor prava na univerzi Har-vard, in Marshsll Fieid, Izdajatelj novega čikaškega listo Chi-cago Sun, predaedoval pa bo dr. John A. Le p p načelnik čikaške podružnice Unije sa ameriške civilne svobodščlne. " * "" ^^ Potemnevanje Washingtona odrejeno Wash|nfton. D C.t 13 dec — Kongres je sprejel po krstkl debati načrt glede potemnevanje glavnega mesto in evakucije prebivalcev v slučaju, da bo U potrebna Takoj po sprejetju Je bil poslan predsedniku Roooe-veltu v podpis. Oblasti v Sat Frenctocu, Los Anfeieou in dru glh mestih ob zapndni obeli so tudi odredile potemnevanje Arherika zasegla francoske parnike Roosovolt določil pomorsko obrambno cono < - - Waehington. D. C.. 13. dec. — Obrežne strsže so ns ukaz držav* nega d«partmenta zasegle štirinajst francoskih psrntkov v s-merlšklh lukah. Člani posadk t«h parnikov so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo ln nji« hova mests so zavzeli ameriški mornarji. Akcija je bila odrejena, da se prepreči aabotaža Med /osežitnimi parni ki js tu di vnleparnik Normandle, ki js stal $65.000,000 Tonaža tega znaša 83,432 ton. Normandie, si se lahko Izpremeni v ladjo sa prevažanje letal, se nahsja \ newyorškem pristanišču od za četka evropske vojne. Kapita na in 80 članov posadke je obrež na straža odvedla na Ellis laland Vsi zaseženi francoekl osrniki bodo ris razpolago ameriški voj nt mornarici. Drugi francoski parniki se nahajajo v New Or leanau, San Franciacu. Los An gelesu, Mobllu in v coni Penam skega prekope Predsednik Roosevelt jo določil obrambne cone ob obrežju Atlantika in Pacifika, ne pa ob Mehiškem zalivu In obrelju Velikih jezer Doznava se, ds bodo nadaljnje obrambno cone določene pozneje. I Sest ubitih pri eksploziji Burlington, Ia., 13 . dec. — Najmanj šeet delavcev je izgubilo življenje In 21 jel>llo ranjenih prt ekeplosijt. ki se je prlpe-tile v tovarni sa naboje Vzrok ekspiosje. ki Je deloma porušila ogromho tovarno, kolere Je atola ISOKMjOOO. še nI bil do-gnan Sem jo doepele vojaško komiaija iz Woohlngtono ki bo vodila preiakavo Ekapiozlja je bile tako silna, ds )e snmajala ' poslopja več milj naokrog dodatne miu-jarde za oja-canje armade Hillman apelira na voditelje delavskih unij PRODUKCIJA AVTOV ZNI2ANA Waahlngton. D. C.. 13. d«c. — NsčrOis armada in mornarica dobita nadaljnjo vsoto $10,572,-000,000, js bil soglssno sprejet v senatu, nsksr je bil poslan nitji zbornici v odobritev. Skupna vsota, ki jo je kongres še dovo-lil za ojačanje oborožene sile ns kupnem, morju in v srsku j« narasla ns $72,500,000,000. Senstor Walsh, načelnik udae-ka za mornarična sadeve, je predložil načrtna se tonaža bojne mornarice poveča za trideMt odstotkov. Sllč«n načrt j« predložil v nižji kongrssni zbornici kongresnik Csrl Vinson, načelnik zborinčnegs odseka ss mor-nsrlčns ssdsve. On is nssnsnll, da se bo tajno zaslišanje o načrtu pričelo prihodnji teden. Kongresnik Andrew J, May, načatnik odseka za militaristično sadeve, je predlofil načrt vojnega departments, ki določa reglstrscijo vseh moških v starosti od osemnsjstegs do p«ttn-šeetdeeetegs lets ss vojsško služb« Zaslišanje o tem načrtu ae je dsnes pričelo. Sidney Hillmsn, rada sa produkcijo bojn« opre-s, je apeliral ns voditelje A meriške delavske federacij« In Kongresa industrijskih organi-sacij, naj takoj podpfsjo pro-grsm, ki določs obrstovsnje vojnih industrij noč In dsn In sedem dni v tednu, pozneje pa ' naj preurede obstoj«č« pogodb« ln mesdns lestvice. "Izbruh vojne zshtsvs povečanje produncij« orožjo, streliva In drugega bojnega materiala na makaimum," pravi Hillman "Bkoro vsi delavci, upoaleni v vojnih induatrljah* Imajo posod» be s provizijami o dolgosti delovnih ur in mesdsh. Ds s« prepreči zavlačevanje, prsdlagam voditeljem unij ADF in CIO. da se takoj izrečejo s« nepretrgano obratovanje vojnih industrij.H Novi korski- gled« regulscije porabe surovega materiala v zvezi s produkcijo bojne opreme so bili storjeni in tem bc Kio sle- dill drugi Ti določajo ' med drugim redukcijo produkcije avtomobilov in lahkih tovornih avtov za 70 <*istotkov, ustavitev izvoza kavčufcarakih obročev in drugih predmetov li kavčuka. Izjema velja le u ameriško o-boroženo alio. Izdana bo odredba glede po-ploo zalog materiala kot ao kavčuk, pločevina, tungsten In aluminij, ki i* »t robu jejo pri izdelovanju bolne opremo Znižanje produkcije avtomobilov jo odredil I eon Henderson, direktor uprave civilne zaloge On je dejal, da je te dobil zagotovila o vaeotranski kooperaciji hn Žigman se je odpovedal službi in se preselil na svoj dom dobro miljo od Strabana v tako zvani Miller Plan. Njegovo posestvo se nahaja ob precej prometni cesti. Govorica kroži, da namerava pričeti kakšno trgovino. Obilo uspeha, John! John Koklich. Na oblaku Salem. O.—Večkrat sem pazila v Prosveti, kdaj priredi veselico goapodinjski klub v Imperialu, Pa. In res je bila napovedana za 29. novembra. Začnem misliti, kako bi prišla tja in jih presenetila, kajti tam imam več poznanih in tudi sorodnike. Grem na postajo in vprašam, kdaj odpelje bus v Imperial; informirana sem bila, da ob 1^15 popoldne. Kupim VOchi listek, za katerega plačam dva dolarja v oba kraja—torej sem plačala 50c davka Bus je dospel točno ob napovedani uri in že se vozimo proti West Pointu ln Llverpoolu, O. Ko smo prevozili most preko roke Ohio in pridemo v Chester, W. Va., se začne cesta vzpenjati v klanec. Se pozna, da nismo več v Ohiu. Ko se počasi pomičemo po klancu, je pod busom začelo tako pokati, da sem mislila, da se lahko znajdemo še v zraku Začeli smo lezti po polževo. Potniki so bili večinoma vojaki, ki so šli domov na počitnice. Moja sopotnica je bila neka Jlusi-nja, doma iz Kavkaza. Peljala se je iz Los Angelesa v New York in je irhela dolgo pot Ko pridemo na križišče ceste 30 in 18, zapeljemo v garažo kjer je popravljanje busa vzelo poldrugo uro. Zopet se podamo na pot, toda prevozimo komaj miljo in pokanje in ropotanje se je zopet pričelo. Vrnemo se nazaj in zopet popravljanje. Po eni uri se podamo spet na pot in vozimo kakih pet milj, ko se naše vozilo popolnoma ustavjL Ta je pa lepaf Bom vse najboljše zamudila tam, kamor sem se namenila, ker začelo se je že no-čiti. Porlhe bus s ceste doli hosto; sedaj pa naj tukaj čakamo. Šofer ^ustavi avto m gre telefonirat po boljšega me hanika^mogo£e l^on vedel kaj in kajco popraviti. Ko se šofer vrne, je že polovi ca potnikov odšla iz busa. Ustavili so avte na cesti in dobili "ride" ter se odpeljali proti svojemu cilju. Nekaj nas še sedi notri in čakamo odrešenja. Bilo e že popolnoma temno, ko tako sedimo in čakamo, pa so neka teri začeli zabavliati. Neki vo ; ak pravi: "Že leto in pol nisem )il doma, zdaj pa ta nezgoda, ko tako želim priti domov." Nekdo izmed družbe pravi vozniku, naj poskusi, mogoče bo pa šlo, ter bus se je sedaj že odpočil. Res je startal in šli smo brez VSake nezgode, kakor bi bilo vse najlepšem redu. V 15 minutah sem že bila v Imperialu. Vse potnike pozdravim in jim že-im srečno pot. Tam sem >najprvo obiskala svoje sorodnike, Henrija in ranča Mihel. Potem me je ienri zapeljal v Slgvenski dom. Ustavim se naj prvo pri Augu tinovlh, ki sta bila pa že oba v X>mu. Podam se v klubove prostore, kjer 'najprvo zagledam Tranka Auguštlna. Vprašam, ije je Ana Gorenc in mi jo pokaže. Vrtela se je v kuhinji, Uo-da brez predpasnika. Posedemo in se pogovorimo, potem pa mi mrs. Gorenc razkaže kuhinjo. Vse moderno, res pravi vzor kuhinje in gospodinjskega kluba. Se pozna, da moški tam ne odrivajo žensk od aktivnosti. Predstavljeni sta mi bili tudi dve mrs. Auguštin, toda nista nič v sorodu. Bili sta kuharici tisti večer in sta imeli bele predpasnike. Oh, kako sta hiteli z obračanjem mesenih klobas. Potem se z mrs. Gorenc podamo v gornje prostore. Pri vratih sta bili mrs. Eržen in mss. Jam-nik, ki sta pobirali vstopnice. Muzikanti so bili dobri, toda malo prehitri za nas stare. Pri nas v Ohiu igrajo bolj počasen tempo. Mrs. Gorenc mi je predstavila veliko žensk, toda vseh imen si nisem zapomnila. Mo- se bolj spoznale. Mladine je pa povsod veliko. Po veselici smo se podali na dom mrs. Gorenc in prišli domov ob zgodnji uri, nakar gremo malo k počitku. Ko se prebudim, si mislim, da je treba kar hitro iz postelje. Podam se v kuhinjo, kjer je mrs. Gorenc že mastila velikega purana in ga pripravljala za pečenje. Ko ga dene v peč in opravi svoje delo, gremo malo ven, da si ogledamo okolico. Ona je tudi dokončala svoje delo v hlevu. Rav no ko je molzla kravo, sem se spomnila na elevelandskega Franceta, kako bi se obliznil, ko bi ga popil čašo toplega in še penečega. Ko se vrnemo v hišo, so bile Gorenčeve dekleta že pokonci in se sukale okrog peči. Kmalu je bila miza obložena z vsemi dobrotami kakor za svatbo. Potem po kosilu nas je njih sin pelja v Imperial, da poizvemo, kda gre bus v Salem. Povedo mi, da danes ne bo šel več, marveč drugi dan zjutraj ob devetih Potem se podamo v Slovenski dom, ker je mrs. Gorenc tam imela opravka z računi od veselice—ona je blaga j niča gospodinjskega kluba. Malo počaka jno in pričele so ženske prihajati, vsaka s svojo blagajno—mrs Eržen je dfenar prinesla kar culi. Ko bi jih videli, kako zna jo šteti! Rekle so, da so nad 300 vstopnic prodale. Potem pa se zopet vrnemo' nazaj h Gorenče vim. " j Ko'se vrrtemo, se zopet pozdravimo z mr. Gorencem. Malo po-lončamo in se podamo na obisk mrs. Johane Jerale. Kmalu smo bili na mestu. Misus je bila na obisku pri sosedu, a je kmalu prišla domov. Prav prijateljsko smo se pogovarjale in zraven je bila tudi mrs. Skvarca. Mrs. Gorenc je povedala tudi tisto, ki se jo je naučila od Johna Terče-Ija. Cas je hitro tekel in treba se je bilo podati nazaj proti Go-renčevemu domu. Tam smo še malo pokramljali in se podali k počitku, ker zjutraj bo treba vstati in odpotovati. Zjutraj sem dobila bus točno ob 9. uri. Poslovimo se in v poldrugi uri sem bila zopet v Sale-mu. Tam se zamudim v mestu tako da sem prišla domov na farmo ob 3:30 popoldne. Potem pa se je zopet pričelo delo—kuhanje, čiščenje doma, krmljenje živine in kokoši itd. Sedaj pa vsi pozdravljeni, s katerimi smo se videli, Gorenčevim pa iskrena hvala za vso postrežbo in naklonjenost. Francee Mihove. 476. S pota Kot je bilo že poročano, so se vršile občinske volitve na železnem okrožju Minnesote, kjer so bili v treh krajih izvoljeni Slovenci za župana in tudi več mestnih odbornikov. To je razveseljiva novica, ker tako potrebujemo enotnosti. Mnogokrat se dogodi, da se na glasovnici napravi napačen križ. V bolnišnici St. Mary's v Du luthu je nagle smrti umrl rojak Jože Kočevar. Z ženo sta se odpeljala od doma z busom, kmalu pa se je na vožnji zgrudil, zadet- od mrtvouda. Odpeljali so ga v omenjeno bolnišnico, kjer je tudi umrl. Govoriti ni mogel, le z milim pogledom mi je dal razumeti, da me je spoznal. Pokojni Jože Kočevar je bil rojen v vasi Brezina pri Stopi- ču na Dolenjskem. Star je bil gode se bomo šč kdaj videle in: 69 let. V Bessemer, Mich., je pri- Kri ni voda! Pomagajmo nesrečnikom v stari domovini! Oni danes ne morejo prositi, kajti n j uiova usta so zavezana. . . Prosimo mi zanje! Prispevajte v aklad slovenske sekcije Jugoslo-vanakrga pomožnega odbora! — šel pred 47 leti. Od tam je šel v Calumet, potem pa se je preselil v New Duluth, Minn. Poleg žene zapušča pet hčera in tri si nove. Bil je član KSKJ. Žena Maksa Martza, znanega aktivnega člana SNPJ, v bol nišnici prejema poleg šopkov cvetlic tudi mnogo simpatičnih pozdravov. Naročila mi je, naj se v njenem imenu vsem zahvalim. Iskreno5 se zahvaljuje tudi rojakinja Mary Lampe mladim rojakom iz New Dulutha, Rudy ju Špeharju, V. Shupkelu drugim za podarjeno kri. Od kar je dobila transfuzijo krvi se ji stanje vidno boljša. Matija Pogorele. m Japonski napad in drugo Cleveland.—To pišem 7. dec Ravno sedaj smo po radiu izvedeli, da je Japonske napovedala vojno Ameriki in Angliji in da je že napadla ameriške poseščine v Pacifiku. Torej, kot se je pri čakovalo zadnje mesece, se oc danes naprej nahajamo v pra vem vojnem stanju. Torej po 24 letih smo zopet v tem groz nem svetovnem klanju. Dokler ni bila-ta naša dežela v vojnem kaosu, smo lažje di hali,s sedaj se pa ne ve, kaj se lahko zgodi. Kot državljani te naše nove domovine, kateri je bila napovedana strašna vojna je nasa dolžnost, da vsi kot en mož pomagamo naši vla| no, France, tukaj pa je Big Ti iz Californije." Ustavim v plašno ogledujem, ker jih mm spoznal. "Kaj nas ne pozna Bila sta mrs. in mr. Slejko več drugih. Potem sem se spomnil, da smo se seznanili leta 1933. Imeli smo dosti bave tisti večer. Drugi večer smo bili nM ravno v istem domu. Zvečer imeli nekskšen shod za izvt tev Franka Lauschcta za de landskega župana. Na zahu prijazne družbe sem tudi gral par komadov na odru. k sva bils sama s Frankom w schetom. Predstavil me J«' > skovich prav po domače, nrt ko takole: Tukaj Vam P'«^ vim našega Tonctn iz CaW"r je, ki nsm bo zaigral eno ¿no na koncCrlmo. Počutil sem se res pra\ mačega. ko nu j< tako ■ predstavil, tako da se/n * « rajžil in spregovoril par t Rekel sem nekako takole: Wall* «a 1 1 M PRED DVAJSETIMI LETI Velika tovarna Conaolldated Aircraft Corp. v Fort Worthu. Te*- ki bo kmalu dograjona ln v ka lert be dobilo dole več tlooč delavcev. —— » ' (Iz Prosvete, 15. decembra 1921) . Domače vesti. V Winterquartersu. Utah. se je ustrelil Fr. od Celja, član SSPZ. Delavske vesti Žene rudarjev v Kansasu so nsv*!iT< mogovnik in ga zaprle. Is Ineeamsiva. Katoliška cerkev je pritisnils na Irce ** mejo dominijon in mir-Angleži imajo zdaj opraviu vstajo v Indiji. ^ Sovjataka Ruaija. Sklicana je konferenca v M«skv. • ljudstva. pr)XPELJlSK, iS. wCS^SIlA Vesti iz podjarmljene stare domovine I fiïivïtx jananji minister dr. Ninfcič pomoči jugoslovanski vojski London, 5. decembra, (JČO).— pr Momčilo Ninčič, zunanji mi-«iter jugoslovanske vladç v iz-¡¡¡nitvu, je danes izjavil, da bi pleska zmaga v Libiji olajšala pošiljanje pomoči jugoslovanski wjski, ki posUja vse večja in bi njihovo število utegnilo doseči 150,000. Izjavil je, da četniki ie prejemajo precejšnjo pomoč r materialu; vendar ni hotel po-itdati, na kakšen način. Dr. Mincie' je dejal, da bi poraz osi-jca v Ltfyji ^mogočil "z manj Bevarnosti" prevoz materiala do gorskega zaliva, kjer delujejo kte polkovnika Mihajioviča. Upamo samo, da se bo pomnožila pomoč, da bi se polkovniku gihajloviču omogočilo Vzdržale v borbf proti osišču, ki je tako vznemirjeno, da povečuje ivojo zasedno enoto, je dejal dr. Ninčič. Izjavil je, da se bo vojska Miha jlovica borila do zadnjega človeka ali pa, dokler se ne bo iz-yojevala zmaga. Dejal je, da bi bilo mogoče četnike odpeljati na [ Smo, ce bi jim ne bilo mogoče [poslati pomoči, vendar bfbil to Kevaren poskus". f. ......-v:..- [ Uvodnik New York Timesa [ Prejšnjo nedeljo pred 23 leti je v neki enonadstropni hiši v [porušenem Belgradu srbski prestolonaslednik Aleksander spe-jel vodstvo trojne države Jugoslavije. To se je zgodilo nekega romskega dne ob treh popoldne. I Dolge ure se je prestolonaslednik razgovarjal s predstavniki slovenskega in hrvatskega naroda Mladi državi je grozila z voj-Lno Italija, ki je trdila, da so ji [zavezniki obljubili dalmatinsko r obalo. Zunaj so si ljudje, ki so I se vračali, utirali pot skozi razrušeno mesto, ki so /ja avtrijski f topovi z druge strani Save opu-itošili. Ti ljudje in ves ostali [svet so prav malo vedeli o tem : zgodovinskem sestanku. Ko se je Jugoslavija rodila, ni' bilo ■godbe in ne zastav. Prejšnji teden so Srbi zopet ¡bojevali boje po svojih skalnatih planinah in v porušenem Belgradu. Poroča se, da so Nemci zbrali več divizij in začeli (lavni napad na četnike, ki jih je 100,000 in ki nadaljujejo boje Prišlo je do ogorčenih bitk. Mesta prihajajo iz rok tega gospodarja v roke drugega, a Srbi poročajo o uspešnem odporu. Na /Aletnici Dneva zedinjenja je mladi kralj, sin prestolonačelni-ka Aleksandra, poslal svojim četmškim oddelkom sporočilo, fcj nadaljujejo borbo in izrazil sijajno priznanje polkovniku Draži Mihajloviču, ki jih vodi v toju proti nasilnikom. . ... -— V ... Borbeni četniki Washington, D. C., 7. decembra. (JČO).—"Sunday Star" pri-«teuje sledeči uvodnik: Cetniki se zopet bore za Srbi-J° In časopisne vesti poročajo o njihovih uspehih proti Nemcem. Velika !)orba proti trem nemškim divizijam v dolini Mora-uničenje smodnišnic v Uži-pri katerem je padlo 1500 }>udi; smrtna kazen nad nekim srbskim generalom 'kvizlingom' •^vse to so zadnje vesti o njiho-junaških delih in nov dokaz tradicionalnih borb Srbov proti suženjstvu. I i k«» Srbi med vsemi zasedeni narodi kažejo najbolj od-'"'• n vzor odpora proti osiščne-|x»darstvu. Vojna se v Jui "slaviji nadaljuje z nepresta-J11,11 gibanji in spopadi, ki do-da na celini obstoji •< zavezniška črta proti osi-If H rezani od ostalega proti-"ega sveta so se Srbi, ki jih ubijanje v množicah nI 'io, vrnili k četniški tra-1 'n četniški taktiki, da po-J<> «wvojevalca. h'uki so moderni nosilci du-'•« k dan jih srbskih borcev, I lu kov', ki so v začetku pre-toletja pomagali izvori svobodo in rešitev izpod p«*a jarma. Mjihovo ime m »-> od srbske besede 'četa' ^»'ler koli je Srbija stopila v ifM» ali »e bila zasužnjena, so ^ »gnili k borbi. fJjrHf» v borbi, ki zahteva veo ■rti hrabrost, sposobnost in moč, ki so jo kdaj imeli, četniki vodijo borbo ojačeni z vrstami redne vojske, ki se ni hotela predati. Njihov poveljnik je polkovnik Draža Mihajlovič, znameniti čet-nik iz prejšnje svetovne vojne in vojak iz balkanskih vojn, ki je 1. 1939 prevzel poveljstvo nad vsemi četniškimi edinicami, ki so bile dodeljene vsaki od petih jugoslovanskih armij. Z njim je tudi Kosta Pečanac, ki se je od svoje mladosti boril kot četnik in ki je 1. 1916 z letalom prispel v ozadje nemških položajev in dvignil srbski narod k uporu. Četniki so lahko oboroženi, nosijo samo puške, strojnice, bombe, nože in ročne granate ter tu in tam kakšen lahki top, ki so ga rešili iz bojev v aprilu. Zalagajo se z orožjem z napadi na nemške vojašnice. Skrivaj napadajo straže in često prihaja do napadov velikega obsega na manjša mesta pod nemškim nadzorstvom. Podpirajo jih kmetje. Njihovo delovanje se je tako posrečilo, da se zdaj vodijo prave vojaške operacije, ki branijo njK hove predele v gorah. Pomoč njihovih žena mnogo velja. Mnoge med njimi so članice četniških organizacij. Žene Četnikom ne-le skrivaj prinašajo vojaške potrebščine ter služijo kot kurirji, temveč često sodelujejo v borbi proti Nemcem, žrtvujoč svoje življenje za Jugoslavijo: S tako neomajno voljo za zmago se bo izvojevala končna zmaga nad Hitlerjem. s potovanja "big tony ja" (Nadaljevanje z 2. strani) njih deset let sem obiskal to slovensko metropolo že štirikrat. Vsakikrat sem bil povsod gostoljubno sprejet in scV^utim med vami res prav domačega. Nocoj pa tukaj vidim, kako agitirate za našega prijatelja in člana SNPJ Franka Lauscheta. Če bo izvoljen za vašega župana, kar upam, da bo, se bom prihodnjič, kö vas, zopet obiščem, še bolj domače^ ga počutil, ker boste imeli slovenskega župana. Potem»pa sem zaigral par komadov. Po shodu smp šli v spodnje prostore, kjer sem zopet igral— pa nič koliko. I Drugi dan se pa peljemo na farmo SNPJ, kjer sem se sestal z mnogimi prijatelji. Tisti dan Je šofiral Jack Tutin, s katerim se poznamo že več let. On je nekaj časa živel v Los Angelesu in je nas večkrat, obiskal. Ogledal sem si tiste prostore. Rečem naj samo to, de vse priznanje onim, ki so delovali za nakup tako lepih prostorov za4 naše izletnike ob nedeljah in praznikih. Prostori so tudi zelo pripravni za piknike. Torej vsa čast onim, ki so delovali zS nakup te farme. Ko smo »o dobro okrepčali, smo prinesli skupaj vsak svoj inštrument; mrs. Ferra violino, Jack Tutin banjo, jaz pa kon-certino. Vglasbim^ naše instrumente in smo igrali kot stari mü-zikanti. Nekateri, ki nas niso poznali, so mislili, da skupaj potu- jemoi ker smo se tako lepo skupaj vzeli. Jaz sem jim pripovedoval, da danes prvič skupaj igramo. Nekateri so verjeli, drugi ne. Frank Česen nas je nagovoril, naj se na poti v Cleveland ustavimo v Narodnem domu v Eucli-du. Res smo se ustavili, zopet napeli naše strune in igrali, da kaj. Frank Česen nas je predstavil vsem navzočim. Ker je bila nedelja, je bila točilnica, polna gostov. Mi igramo, nekateri plešejo, drugi poskušajo. Ko smo za nekaj časa prenehali, je začel v drugem kotu igrati tisti nepridiprav Železni muzikant. Franku Česnu je bilo zelo ial, ker se je to zgodilo, toda ni mogel pomagati. Mi smo svoje inštrumente pobrali in odšli. So pač različni ljudje na tem puk-lastem svetu. j — Moj prijatelj Joe Menart je imel dva dni počitnice. Povabil me je, naj se drugi dan, v pon-deljek, 22. septembra, peljemo na Stuškovo farmo. Tam smo se zopet imenitno imeli. Za tisti večer smo se bili dogovorili, da se ustavimo na St. Clairju v gostilni Antona Lužarja—oba namreč prihajata iz istega kraja kot jaz. Vprašali so me, če bom kaj zaigral. Seveda bom, toda le pod pogojem, da Železnemu muzi-kantu izpulijo rep, kar se je zgodilo. Jack Tutin je prinesel banjo, jaz pa koncertino in sva igrala, da kaj. Njegova žena Urška je zelo prijazna in uljudna pa dobra pevka. Oba sta Bila> rojena v Clevelandu, toda pojeta slovenske pesmi, da ju je veselje poslušati. Imeli smo so izvrstno pozno v noč. Poslovila sva se od prijazne družbe v nadi. da se še vidimo. Za popotnico mi je Jack dal neke vrste daljnogled, na katerega sem večkrat pogledal, ko sem se vozil proti domu. Drugi dan pa zopet na farmo k našemu prijatelju Leskovcu v spremstvu mrs. in mr. Joeva Menarta. Zelo, smo jih iznenadili, ker nas niso pričakovali. Poznamo se še iz Franklina, Kansas/ France je dobil nalogo, naj gre takoj v kokpšnjak in prinese dva petelina. France je rad ubogal in se kmalu vrnil z dvema obglavljenima petelinčko-ma. Mrs. Lenart, ki je jako pripravna za vsako delo, si je takoj opasala predpasnik, si zavihala rokave in petelinčka sta,- bila kmalu pripravljena za lonec. Ker sem vedel, da se bo tisto nekaj časa kuhalo ali peklo, sem predlagal, kar je nas moških, da se za nekaj časa odstranimo v bližnjo gostilno—bil senl namreč žejen. Joe In Frank se z mano strinjata in odpeljemo se doli proti jezeru k Antonu Strojanu. ; Ta Je bil zunaj in zelo zaposlen. Frank ga pokliče, naj pride notri, kar je sicer storil, tods se je izgovarjal, da nima časa, ker mora odstraniti neke stare cevi in Jih nadomestiti z novimi. -Frank me predstavi, nekoliko pokramljamo, nakar se je Strojan hotel vrniti na svoje delo. Joe Menart ga opozori, da bo tisto lahko naredil jutri, zdaj pa naj počaka, da bo Tomšič eno zaigral. Prav nič ga ni zanimalo, ker mislil je, da sem navaden škripač. Nato sem že imel koncertino v rokah in pričel igrati. Verjemite ali ne, Strojanu se ni potem prav nič mudilo na delo. Na vse je pozabil in me občudoval, ka ko morem dobiti tako lepe melodije iz tako majhne škatle. Zamudili smo se tako dolgo, da smo na vse pozabili, kaj se doma kuha za nas. Pa so prišle ženske po nas. Radi smo jih ubogali in se vrnili na farmo, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo še nekoliko pokramljali, se zahvalili za gostoljubni sprejem in okusno kosilo, se poslovili od prijazne družine in se odpeljali proti Clevelandu. Isti večer sva se še ustavila pri družini Jacka Tutina, kjer sva se seznanila tudi z njegovimi starši. Potem pa gremo zopet v Narodni dom na St. Clair a ve. Takoj ob prihodu v Cleveland sem v Narodnem domu •namreč obljubil prijazni natakarici, Manci po imenu, da se še 'oglasim, predno odpotujem, k*r bi me rada slišala, kako igram. —(Se nadaljuje-) Anion Tomaic. 1 « © e fjtn s e Tka priiMU chat mi ooljr la appteciaisd b? tht om who rsceitet k. bel htatftu rv«ry oaa U Aettrk«. mm!>. Štirinajst spoznanih za krive ipbnaie New York, 18. dec. — Federalna veleporota je spoznala štirinajst obtožencev za krive šplo-naže. Enajst od teh je bilo rojenih v Nemčiji, ostali trije pa v Gdansku, Latviji in Južni A-friki. Obravnavi je predsedoval federalni sodnik Mortimer W. Byers, ki bo izrekel obaodbo prihodnjo sredo. Maksimalna kazen je dvajset let zapora. ' u» r «ik. k»t. a-T k«««*. " Yo,k" Govor ministra Save Kosanoviča pri>ega odposlanca jugoslovanske vlade na skupičint dela New York, N. Y., 28 oktobra (JČO)—Navada je, da na skupščini dela Mednarodne organizacije dela odposlanci vlad, delodajalcev in delavcev v svojih govorih pojaanijo stališče svojih vlad, delodajalskih in delavskih organizacij in zadreg t some točke splošnih političnih in socialnih razmer v svetu in s posebnim ozirom na stanje v njihovih driavah. V imenu vlade Jugoslavije je govoril minister brez liatnice Sava Kosa-novič kot četrti govornik po izvajanjih predstavnikov Združenih držav in Mehike. Ko je prvi odposlanec Jugoslavije*stopil ns govorniški oder, je bil zelo lepo pozdravljen. Vsi prisotni so klicali Jugoslaviji in njeni borbi za človeško svobodo in svobodo dela. Odposlanci so izvajanje Jugoslovanske vlade pazljivo poslušali. Minister Sava Kosanovič je najprej v svojem govoru očrtal cilje Mednarodnega urada dels, potem pa med drugim nadaljeval: "Da podpre dosego teh ciljev je versaillski. sporazum ustvaril Društvo narodov, Mednarodno sodišče v Hagu in Mednarodni urad dela. Njihovo skupno delovanje naj bi preprečilo gospodarske in politične boje, kajti ta sporazum je končel strašno vojno, ki je njen cilj bil, "da za vselej konča s vojnami." Od teh ustanov deluje samo še Urad dela. Morda za to, ker Je duh vzajemnosti segel čez meje posameznih držav in ker se je rszbil vpliv fašizma. Druge u-stanove so propadle. Z njimi je propadel tudi mednarodni red, ki ga je ustvsril Versailles, ker so nekstere države ga vrgle podporo načel vzajemne varnosti s skupnim delovanjem. To je bila po mojem mnenju poceni ln nespametna politika Kakšne so bile posledice? Držsva za državo Je postsjsla žrtev Hitlerjevih oklopnih enot. Ko je Hitler trčil ob sijsjni odjjor čet Sovjetske unije, je v Evropi o-stala samo še Velika Britanija. V tej vojni, ki sta jo nacizem in fašizem vsilila svetu, Je uničeno vsako napredovanje načel socialne prsvlčnosti ln gospodsr-ske varnosti, vsi uspehi, doseženi do sedsj in ustsnove, ki naj bi uresničile Idesle takih mož kot je bil Wood row Wilson Malone vsa Evropa je s silo uklju čena v nemško gospodarstvo. To uključevanje je v resnici ropanje, krsjs in izsiljevanje na eni strani in teror na drugi. Premožni so Izgubili imetje, is delavcev pa so napravili sužnje Po sUipnjah in z mučno popustljivostjo si je evropska celina U-stvarila viaoko civilizacijo, ko Je nenadno prišel nacljski teror in odnesel politično svobodo in u-atsnove za socialno in gospodarsko varnost. Evropa ni bila dovršena, ne gospodarsko ne politično, a v pri meri z "redom", ki ga je napra ' vil Hitler, je bila tmIja pravice ln dežele* kjer tečete i»lafc<> In med. Za primer, me!»:je bik» držav na svetu, ki so bile socialno in gospodarsko naprednejše ¡kot Češkoslovaška Ta mirna in napredna država )e uničena NI* zozemake, Norveška in Uelglje — države, ki so nečelo demokratskega vladanja na osnovi socialne pravičnosti uresničile ak >-raj do dovršenosti, ao bti«- prav teko rnučane ln uničene Mo)o _ 1 državo, Jugoslavijo, je esIftAe Id le bil aklicaa v sveei s kampanjo kaznovalo morda bolj kruto kot katerokoli drugo. In vender je Nesrečni sakon »Zakon našega soseda je baje zelo nesrečen. —Ne čudi se, prijatelj, on je matematik, ona pa nepreračun-Ijiva žena. a w. Na pravo Je naletel —Temeljito sem pregnala svojemu možu skomine po skokih čez zakonski plot. —Kako si pa te storils> —Kaj lahko. Zdaj mora namreč tako paziti name, da za take reči nima* časa. Sledkokusec Hotel bi imeti vrat kakor ši-rafa. —Čemu pa? —Če bi jedel kaj dobrega, bi trajalo to dolgo, predno bi prišla jed do želodca in tako bi imel večji užitek. Dober Sodnik: Kdaj boste končno nehali krasti? . ' -Čim se mi posreči ukrasti kaj večjega, goapod sodnik. Samosavee! —Gospodična, ali vas je moja snubitev hudo presenetila? —Niti najmanj, saj že davno vem, da imate jiober okus. --;-:..... w 'i Jugoslavija, mislim, da lahko u-. pravičeno zatrdim, prinesla svoj delei za ohranitev mednarodne-! ga miru, «grajenega na enakosti In pravičnosti. Jugoslavija je podpirala delo Društva narodov. Jugoslavija ni imela osvojeval-nih namenov proti svojim sosedom in je bila odločno za politiko vzajemne varnosti. Jugoslavija je bila najbolj delavni član Mednarodnega urada dela. U-resničila je otfcežen načrt zakonodaje za s\fojc delavstvo v skladu s politiko, ki so jo delavske organizacije priporočale državam podpisnicam. Pod vodstvom strokovnjaka, ki je bil med najboljšimi na svetu, se je skrb za narodovo zdravje razvila v tolikšni meri, da je postala zgled drugim driavam. Rasen tega je Jugoslavija takoj po prvi snovni vojni uresničila pre-ustroj poljedelstva, ki je pomenil za gospodarski položaj kmeta pravi prevrst. Kot gospodarska celota je Jugoslsvijs imela vse naravne saklade|ia "življenje v izobilju.'* Za svojo trgovino je imela morje in Donavo. Imela je neprecenljivo bogastvo v gozdovih in rudnikih. Njena zemlja je dajala previšek pridelkov za prehrado. In kar Je najbolj važno, imbls Je veliko zalogo delavnih mbči v svojem marljivem, pametnem in zdravem kmetu. V čaau med obema svetovni* iqa vojnama se je Jugoslaviji po-srečilo, navzlic razumljivim te-ža\Tam prehoda ln urejevanja ln v kljub bremehom, ki Jih je narodnemu gospodarstvu nalagala graditev narodne obrambe, povzdigniti povprečnost življenju v svojem narodu. Milijoni dinarjev, ki so se vsako leto porab-iall za ta namen, so Jugoslavijo »piavili ob mnbge potrebne pridobitve v skrbi zs nsrodovo zdravje, za hiralnice, stanovanja in izobrazbo. Vendar tako stanje ni bilo samo v Jugoslaviji. Vplivalo je do neke mere na vse države in pripeljalo do sedanje vojne. Jugoslavija nI hotel« vave In njenih narodov, Najprej je povzročil bratomori I ako vojno In poskuall svet prepričati, da Je to boj med ttrbl In Hrvati. Večje laži ni. Ogromen del hrvatskega naroda Je ostal veren miaelnoetl, ki Je svojstvena hrvatakemu kmeukemu gibanju Ta miibl| noot Je pravo nasprotje narij »kili pogledov na življenje £e| hteva ne-le narodno edlnatvo, temveč tudi mednarodno rdru Jltev kmetov, flege čez narodne meje in si postavlja za cilj soglasen mir človeštva. Poakua. da spravijo brata proti bratu, m ni posrečil Tedaj je sovražnik pognal tiaoče in tlaoče Slovencev z njihove zemlje, kjer so živeli tisoč let, jim oropal posestva in Jih poslal v vzhodno Srbijo, ne da bi jim pustil kakršni» že sredstva za življenje. Srbi so obsojeni na smrt. Sovražnik je vedel, da je odveč vsak poskus, da bi iz Srbov napravili sužnje. Vi ste priče slavnega boja tega hrabrega naroda v njegovih planinah, obupne borbe kmetskega prebivalstva za človeške Ideale. V vseh predelih Jugoslavije so voditelje narodnega razumni-fttva zaprli v ječe. Zdravnikom, odvetnikom in članom vaeh drugih svobodnih poklicev so prepovedali izvrševanje poklica. Vsi, ki se niso strinjsl! s novo ureditvijo, so izgubili pravico do dela. Tiste, ki so so dejansko uprli, so ustrelili ali obesili. . . Nekaj je Jasno. Če bi bilo res, ds so Jugoslovani bili razcepljeni in nesposobni zs neodvisno življenje, Nemčiji in Italiji ne bi bilo treba povzeti tako obupnih sredstev, da bi uničile njihovo domovino, sredstev, ki so s svojo brezobzirno krutostjo hujša kot vsa preganjanja, kar jih Je zdržal naš narod, ki je v sadnjih petnajstih stoletjih preživel vse udarce zgodovine. Jugoslavija je podala dovolj dokasov, da Je sposobhu za iiv-r/enje in da hoče delati za ponovitev boljšega in pravičnejšega svets. V imenu jugoslovanske vlade lahko zatrdim, da Jugoslavija hoče nov red v svetu, red, v ksterem bosta socialna in politična varnost nerazdvojni ih nerazdeljlvl, ločeni od vseh sebičnih namenov sumooprede-l|tve In navdahnjene s globokimi čustvi .splošnega sodelovanja. Pri delu z« ta toovl red v južnovzhodnl Evropi se ne ame pozabiti na značajnost tega o-zemlja, ki je pretežno kmetiško, Mislim, ds bi bilo potrebno, da bi Mednarodni urad dela pazljivo preiskal značaj ln težnje kfaeta, ker bo točno poznanje dušeslovja kmetskega gibanja lahko ključ za rešitev glavnega vprašanja ureditve Balkana in Južnovzhodne Evrope. Čisto naravno je, da so v tej veliki žalolgrl človeštva, ki gro-sl s uničenjem Uuneljnih načel življenja in nsprmlks,. velesile - ZdružUe držjve, Veliks Uri-Unija in\S«*olnoglasn!h sejah seveda Jugoslavija soclelujt» z vaemi člani. Posebej |»u st* je navezalo stike s grškim ln s češkoslovaškim odpoalanstvom. Jugoslovanski odposjanci »o se sesieli z ameriško tajnico dela Perkinsovo, v stikih pa so tudi z angleškim odposlancem < Ath-leyjrm Na zborovanju Skupščine Dela ae kaže velik«» zanimanje M stanje v zasedeni K v ropi in zato je v tem ofiru delo vsega zbor«», vanja zelo važno za narode, ki so pod Hitlerjevim jaimom . Kečltlve vpraša ale —Ali dobro poznaš sosedovega sina? Je vreden zaupanja? —Da, seveda, zaupal bi mu tudi svoje življenje. •Hm, kaj dragocenega tudi? ODPLAVUENCI (Se nadaljuje.) Ko je Basaj izvedel iz Maričkinih ust o kla-vernem neyspehu Julkinega prizadevanja, je njegov tolsti obraz potemnel od nejevolje. "Prekleta reč! — pa tvezite, kakšna zapeljivka je ta Julka ... pa ni mogla zaplesti v svoje mreže niti tega mladiča . . ." "Kaj se hoče, Elija?" je Marička nebrižno zmignila z rameni. "Saj ae je punca pošteno potrudila, na vse kriplje si je prizadevala, da bi ga osvojila, a zaman—fant je preveč zatele-ban v svojo ženo in zdi se mi, da je bila Julka tudi malo nerodna, najbrž zato, ker si ga je v resnici poželela . . . Reva se mi je smilila . . Ne veš, kako jo je neuspeh grizel: Uie robček," in Marička je vrfla na mizo Jakobov žepni robec, "bi bila skoro zmlela v prah, tako jo je trlo! .. x "Je to njen robček?" je poizvedoval Kosmač ter vzel Jakobov robec med prste tčr ga razgrnil po mizi. "Murnov. < Saj vidiš začetni črki njegovega imetja na vogalu. Julki je bilo vroče in ker ni imela pri rokah svojega robca, si je izposodila robec od njega — ženske si rade kaj sposodimo od moških — in on je na to pozabil, ona je pa stvar v jezi vrgla na tla, nakar sem jo jaz pobrala i— za spomin." "Lep robček ..." je prikimal Kosmač, se pre-vejano nasmehnil, pogledal Basaju v oči ter mu jedva opazno pomežnfttAil z desnim očesom. "Porabiti bi se dal . . ." "■Kajpak, svoj škrlatni nos lahko zaviješ vanj ..." se je zasmejala Marička, "Tudi Muren ga je rabil za nos ,. ,H Kosmač ji je pritrdil sprijaznim nasmeškom, lepo zložil robec ter napravil miško, ki so se ji vsi trije smejali, nato pa se ljubeznivo obrnil k Basaju, češ, da bi bilo dobro zvrniti nekaj kozarčkov žganega na Julkin neuspeh. Basaj, ki se mu je začelo v lobanji svetiti, je prikimal in Marička je odstopicala po whiskey. Kosmač se je hitro sklonil k Basaju ter mu za-šepctal v uho: "Se spominjaš načrta, ki si mi ga zaupal oni večer? Okey. In vidiš tale robček? Good. Murnov Je, kajne? Da, saj Je v vezen vanj njegov monogram. In kako prekleto prav nama prihaja . , . Razumeš? —" Basajev trojni podbradek se je zadovoljno napel in potresel. "Razumem, kar meriš . . . Brihtno glavico imaš, Kosmač, da bi te zlo-dej! . . In Basaj se je veselo zakrohotal. "Hoho, kmalu ga bodemo imeli v žaklju! .. Koamač pa mu je z dlanjo hitro zatisnil široka usta. "Hudiča, ne kriči, mar hočeš vsemu svetu zatrobiti v ušesa, kaj nameravaš!" se je ujezel bistri sluga republikanskega stebra v metropoli. "Molčir mu Je šepetal v uho. "Marička se že vrača — in ona ne sme nič slutiti o tem!" In Basaj ga je ubogal. Ko je Marička čez čas hotela vedeti, kaj bo atoril zdaj, ko se je načrt z Julko ponesrečil, ae je široko zasme-jal: "Hoho, brigata me Muren in Julka! Se bo že unesel, ta (ant, ko bo videl, da nam ne more do živega . . . Pozabimo to zgago in bodimo veseli .. . Nalij, Marička!" 3 Minulo Je nekaj tednov. Nič posebnega se ni zgodilo. "Rodoljub" se je sicer nekaj zaletaval v Jakoba, kvasil nekaj o nekakšni njegovi ljubezenski pustolovščini, ki se je bila rodila v brihtni glavi urednika Koamača, ae norčeval in dražil, a Jakob Je šal molče preko vaega. "Ne oziraj ae nikdar na razne malenkostne človečke, ki se bore proti tebi z osebnostmi!" ga je nekoč posvaril prijatelj Tratnik in Jakob tega svarila ni pozabil. "Zakaj, če se začneš prerekati z njimi, jim ne boi prišel do konca in bolj ko ae boš kavsal z njimi, v hujši mešanici boš in tvoj ugled bo trpel. Misli si na primer, da bi srečal na cesti napol idijotsko pijano ženšči-no, ki bi te brez pravega povoda začela zmerjati. Kaj bi ti moral storiti v takem slučaju? Prerekati se s pijano idijotinjo? Potem bi vsak pameten človek rekel: 'No, babnici ni zameriti, trčena je in vrh tega še pijana, neod-pustljivo pa je, da se trezen in drugače pameten človek prereka s pijano idijotko!' Ako bi jo pa lepo preslišal in prezrl ter šel mirno svo-^ jo pot, bi pa odobravajoč rekli: 'Pameten deč-* ko, ki se ne zmeni za kvaseitfe pijanih pri-smod!' In tile hudobni zaplotni karakterji, vse te prodane duše, s katerimi boš imel še dosti grenkega opravka, so slabši od pijanih idijo-tov! To si zapomni." In Jakob si je to zapomnil ter si te besede priklical v spomin marsikaterikrat, ko so ga nasprotniki hoteli pokopati z osebnostmi, ker mu drugače niso znali do živega. « Potem je privršala s aevera zida ter pokrila s snegom mesto in deželo, jezero pa vkleni-la v led. In s prvim snegom je prišla senzacija, kakršne metropola ni še doživela: v uredništvu "Rodoljuba" je eksplodiral peklenski stroj, raznesel nekaj piaalnih miz ter razgnal šipe v oknih na kosce! Ubit pri tem ni bil nihče, ker ae ob času eksplozije nihče ni nahajal v uredništvu; peklenski stroj se je namreč razletel ob petih zjutraj, urednik Kosmač pa se je bil "vsled slabega vremena zakasnil," da je prišel v svoj urad celo uro pozneje kot navadno, še bolj pa se je bil zakasnil njegov po-magač Fik, ki je prišel na delo šele ob sedmih, dočim je Baaaj prisopihal šele potem, ko so ga poklicali po telefonu. Vest o eksploziji je šla z veliko naglico po naselbini, ki je, nevajena takih senzacij v svoji sredi, napeto prisluhnila. Kdo je izvršil zločinski čin, kdo ga je zasnoval? — "Rodoljub", ki je izšel s triurno zamudo, je zajavkal: "Pomoriti nas hočejo, brezdušni nasprotniki! Peklenski stroj se je razletel kmalu po peti url zjutraj, ko bi imela biti urednik in njegov pomočnik že nekaj čaaa v uradu, kar znači, da je bil atentat namenjen njima! In zločinskemu atentatorju bi se bilo njegovo delo tudi posrečilo, da ni posegel vmes Bog, poslal ponoči slabo vreme, ki je naredilo ceste skrajno nevarne ter tako zadržal našega urednika in pomočnika, da sta prispela prepolno v uredništvo! Mi amd Najvišjemu prisrčno hvaležni, ker nas je na tako čudežen način rešil gotove smrti in upamo, da bo zločinski nasprotnik, ki se je začel posluževati proti nam tako barbarskih in zločinskih bojnih sredstev, kmalu v rokah posvetne pravice. Niti, ki kažejo, kje ga bo treba poiskati, ima policija že v rokah " Ko je Jakob stvar prečital, se je v njegovi notranjosti pojavil tesnobo vzbujajoči nemir, ki mu ni vedel izvora in vzroka. "Ti, Štefan," je zamišljeno ogovoril Puca, "meni se dozdeva, da prihaja od nekod nekaj amrdljivega . . ." Puc, ki mu je bila zadeva sicer ze znana, a ni razumel, kam Jakob cika. se je vprašujoč ozrl v svojega pomočnika. Čez čas, ko je doumel smisel Jakobovih besed, je pa zamahnil z roko skozi zrak. "Beži, kaj takega si ne u-pajoL Najbrž bo to alučaj oaebnega maščevanja nad Basajem, morda zaradi propadle ban- ke (Dalja prihodnjič.) Obsojenci Vladimir Lavatlk (Nadaljevanje.) V. Tako se je pričela Aiiiksova vzgoja. Z nepopisno požrtvovalnostjo so se ji posvečale pu-te ln petelini, pred vsemi pa mati Kokodlnda in oče Kirlkavs; a kurjo družino so podpirali tudi ljudje, zlasti enooka gospodinja Brtoncela in njen pobožni Icmenatar. Kastel je Aiilk* po staroati ln modrosti pri Bogu in pri ljudeh; njegovo telo se Je pokrilo s perjem, kljun se je okrepil, zakrivil in zaostril, ln kremplji na nogsh so se utrdili kakor jeklo ter so mu pripomogli do nemajhnega ugleda pri vrstnikih; tudi jesti sv je navadil pomalem ln je zobat vse. karkoli so nastpall ku-retini . . Toda žalost mu je bivala v srcu ln solzns tema je legala na njegove k vet le. zletoob robljenr oči. kadar je pobiral koruzo. "Ailiks' Anika!" je premišljsl sam pri sebi, "kako bi bilo vedelo in svobodno tsm gori kje na Višavah, tako visoko pod nebom, da bi videl vse Mimo sinje in ognjeno, kamorkoli bi segel po gled. Bistrs krila bi pač prhu-tala okoli tebe Ailiks, in goiko aieso bi trepetalo pred teboj, a \i bi trgal, trgal—alti! trgal bi I in bi kričal od takšne divje sreče in ponosa. In tam ne bi bilo kokodajsk in kokodakov, tam ne bi bilo vae te kurje zalege, ln nizko, nizko pod teboj bi mrgolela človeška avojat. Kje ao tvoje višine, Aliiks, ubogi Ailiks!" Kure in petelini so medtem stopicali okrog njega in ao ga poučevali: kako je treba po kurji spodobnosti prestavljati noge, kako brskati po gnoju, kako pri-pevati k jedi in pijači, kako bežati li) zopet priteči, kadar za kliče ns hišnem pragu črni le-menatar ali enooka majka Brtoncela. V izobilju so ga navajali k slogi z drugim) picki in k vljudnosti do člvkajočlh sestric pišk; učili so gs modrih m vedno istih razgovorov, ki ao tako lepi in enostsvni in vendar toll krasno zabavajo družino, da nikdar ne kraljuje dolgčas na dvorišču, Poleg tega pa so mu dokazovali nadolgo in naštroko, da normalnemu piščancu ne pristaja vstajati in razgrajati pred dnevom. ko vsi ie Hpe, in da mora tudi on za» pa t i in mirovati, kadar ostali počenejo k počitku. "Jaat vem. to bolje'" se je upiral Ailiks "Vse vem bolje nego vi. zalega ln jaz ne maram brskati j*» gnoju, jaz ne maram priteči, kadar prihajata črni mož (in enooka gu bile z domovinsko pravico zve-zane, to radi uveljavljali, nazadnje še tudi, ker je vsakdo moral imeti nekje domovinsko pravi-co, je danes mogoče ugotoviti, kdo je bil po letu 1900 (ko je stopil v veljavo domovinski zakon iz leta 1896) sulno nasta-njen v Mariboru. Šele številke o teh prebivalcih Maribora nam dajo točno sliko o njihovi narodnosti. (Dalje prihodnjič) Posna ga Žena: Ali ti je všeč naša nova kuharica? Mož: Pa še kako. —To serar*si takoj mislila in zato sem ji pravočasno odpove-dala. ^fHomw M/trn TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA Tlaka v tiskarsko obrt spadajoča dela vabile iedarle. koledarje, !et^lrt Itd, v vizitnlce. časnika, knjig» hrvatskem, slovaškem, angleške« Jedka te dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NJ* ČLANSTVO S.N.P.J.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vo*tvo tiskarna,—Cena smerna, unijsko dalo pw ma Pišite po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2SS7-58 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLINOIb TEL. ROCKWELL 4SS4 Oroénja Strojevodja na.lokalni ielez niči kurjaču —če mi ne daš kos! P« me ni nič pogrisal.) Po salame, bom vozil mimo nogo- tistem občevanjem jeziku ao pač metnega itfriééft hitro. i itcU nemšk? in slovenske narod- naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu IS. redne konvencije ae lahko naroči na list Prosilo in prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene drušiaa k anl naroč nini. List Prosveta stane sa ese enako, ss člana ali načlaaa M.00 ss eno letnp naročnino. Ker po člata fc plačajo pri asesinentu IUOm tednik, ae Jim le prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsrok« raci. da Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnin« >n gotovo |e e vsaki drufttal nekdo, ki M rod čital Ust vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj m tednik, bode moral Usti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvnUtvu luu. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako ti* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnisu listu Prosveta Jei Za Cloero in Chke«o Ja TJ« 1 tednik ta_.............•10 t tednika la.__________SJS S tednika in r--jJjji % tednike In_________1.40 3 tednika ta . .i------- 4 tednike la.____i____i JO 4 tednika la................ I tednikov fas.__nič S tednikov ta.— 1 tednik ta_____ 3.M 1.10 1.W Za Evropo Je lapolnite spodnji kupon, priložita potrebno vsoto Totemu In si naročite Prosveto. llsL ki Je vsša U.»«- sli J. Ave. PROSVETA. toor m m. Priložene pežUJam naročnino aa Uat Proseeto vaeto S __________ČL društva It 1) Naslov ta go pripišite k moji -rečeni od s*** t) 9) 4) •) ČL ČL ČL ČL društva It a it —i—tsr Rev