kulturno -politično glasilo TUuzptadaia teUsiiUi 10% popusta od 28. J. do 10. II. 1952 BRUNNER Celovec • Klagenfurt, Priesterhaugasse svetovnih m domačih dogodkov (/ o-lezni. Znano je, da je bil škof Anton Vovk kaznovan pred tremi tedni zaradi nedovoljene prodaje cerkvenih knjig (slovenskih katekizmov) z globo v znesku 50.000 dinarjev. — Tako poročilo. — Ta vest se nam je zdela tako gorostasna, da je prvi dan kar nismo mogli verjeti. Nismo je mogli verjeti, ker smo bili uverjeni, da sedem let po revoluciji in pri današnjem položaju, če izločimo že vse druge okoliščine, kaj takega ni mogoče. In vendar se je zgodilo. Mislimo, da ni važno, kdo je za tako dejanje neposredno odgovoren, pač pa je značilno, da so taki dogodki sploh možni v urejeni in kulturni državi. Tu so na delu duhovi, ki so jih na vso moč klicali in se jih sedaj znebiti ne morejo. Ti duhovi pa prizadevajo državi in narodu kar največjo škodo. V takih dejanjih se pač ne izraža svoboda misli in svoboda veroizpovedi. Tu je le vprašanje osebne varnosti, katero pa mora zajamčiti vsaka urejena država svojim državljanom. Če se odgovorna oblast izgovarja na »voljo ljudstva”, potem je oblast za tako »voljo ljudstva” tudi odgovorna. Nadvsem značilno pa je tudi dejstvo, da je prezv. g. škof šele po petih urah dosegel zdravniško pomoč v ljubljanski bolnici. Otožnost Na topli jug odhajajo žerjavi, le vrabci še obirajo grmovje, spustilo se je sonce nad gorovje, pastir molči pri ognju na planjavi. Obema se po lepih dnevih tožit življenje vidno nekam se odpravlja, hiteča steza trudna se ustavlja, v slovo še jastreb nad pečevjem kroži. Za zadnjo bilko čreda se poganja, po pašnikih razlega se zvončkanje. Ganilo me bolestno je ječanje — glasovi navčka, ki nam smrt oznanja. Po gozdu lovec strelja divjačino, preplašena se skriva divja koza; obšla me je po vsem telesu grpza ob misli na poslednjo bolečino ... Limbarski nja! To je naravna, od Boga-Stvarnika dana pravica vseh narodov in vseh ljudi! In etiška, nravstvena dolžnost staršev je, da zapustijo govorico, ki so jo prejeli od svojih prednikov, da to govorico zapustijo svojim otrokom. Ne zametujmo božjih darov. Ne zametujmo govorice, ki nam jo je Bog dal! Ljubimo svojo materinsko govorico! Pogled na zvezde Izbrisal je oblak čar mesečine, a daleč naokrog vse zažari! Nešteto luč in lučic zablišči, osrečen sem... in proč so bolečine ... v katerih volje moč in up pogine — Iz svetlih dalj mi nemi klic doni!... V sramoti... kesu ... mi obraz zardi — spoznal Njegove sem ljubezni čine! Zemljan, popusti svoj neumni dvom! Tu vidiš cilja luč: nadzvezdni dom! ; Iz večnosti ti sveti v tvojo bedo ... Začasne sreče, ki jih svet ima, nobena mir ti trajen ne poda — Glej zvezd skrivnost ti pravi - večni Gredo! Valentin Polanšek VABILO Farna mladina na Gorenčah vprizori v nedeljo, dne 3. februarja 1952, ob 15. uri pri Favu v Srednji vasi poučno-vzgojno igro: »Na krivih potih”. — Pridite, prijatelji in znanci naši, od blizu in daleč, da se ob veseli in obenem resni igri, tudi vi z nami poveselite in razvedrite. Spisal: |. SIMON BAAR GOLOBČEK Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC 50. nadaljevanje »Da, prav to me skrbi! Stvar se je spremenila. Gospod dekan se je odpovedal, njegov naslednik pa nam sporoča, kako bo on vizitacijo opravil,” in je že vlekel iz gosposke suknje uradni dopis. »Vsaka nova metla ostro pometa,” je menil šolnik. »Zdi se, da ta prav posebno,” je pritegnil Holoubek in bral, kako morajo gospoda dekana sprejeti z zvenenjem in med vrstami šolskih otrok bo šel v cerkev. Spraševanje katekizma pa ne bo v cerkvi, temveč v šoli, razredi morajo biti okrašeni, pozovejo naj sc starši, eden izmed otrok naj gospoda dekana pred skušnjo pozdravi, drugi pa se mu ob koncu zahvali,] oba pa naj mu izročita šopek. »Ne želim tega zase,” je pisal gospod dekan v okrožnici, »ampak zaradi vzvišenosti službe, ki jo v škofovem imenu vršim. Želim, da se teh navodil držite.” »Tako se navadno temu reče," se je nasmehnil upravitelj, toda Holoubku ni bilo za smeh. Praskal se je za ušesi in vzdihoval: »Zamotana zadeva! Kako naj to izvedem! Hudir naj vzame vse te novotarije. Stari dekan je prišel, opravil mašo, pripeljali smo otroke v cerkev, tam jih je spraševal, jih pohvalil, jim razdelil podobice in jim oznanil, da imajo ves dan prosto, ker so tako lepo odgovarjali. V župnišču je zajtr koval, podpisal matrice, poklicala sva Vas in še pred obedom smo vrgli tarok — po obedu pa prefarans, proti večeru pa je dekan mimo odšel. Toda sedaj, ljubi Bog, kaj vse se bo zgodilo. Spraševal ne bo v cerkvi, ampak v šoli in to vsak razred posebej. To se bomo nasedeli. In pa ta sprejem! Kje naj te reči dobim .. »Bodite brez skrbi. Jinova Marica deklamira kakor igralka, je odprte glave in glas ima kakor srebro, za dva dni bom to žabico naučil,” in že je segal upravitelj v omaro po »priložnostne”, iz katerih je prepisoval otrokom voščila za starše, botre, strice in tete. »Izredno vam bom hvaležen," se je razveselil Holoubek, »breme je padlo z mene. Ne vem, kje se me glava drži. Moram se pripraviti ne samo v šoli, ampak tudi cerkev je treba očediti, urediti župno pisarno, pregledati uradne knjige, paramente, perilo, kuhinjo, klet in gospodarstvo — vse in povsod je treba pregledati, saj ste brali, kako temeljito se bo vsega lotil.” Ko je Holoubek proti večeru šel na sprehod, je Jinova Marica sedela v meji, gosi pa so se ji pasle v detelji, česar pa ona ni videla ne slišala, ampak je z obema rokama podpirala glavo in grdila »sprejem”. »Tak le uči se," jo je pohvalil župnik, »jaz bom pa medtem napasel gosi,” in že jih je gnal iz škode. Tudi drugi otroci niso smeli drugače ven kakor s katekizmom v roki in gospod župnik jih je ob srečanju spraševal, popravljal, razlagal, pretil in ob ljubljal nagrade. Končno je prišel dan za skušnjo. Po ma ši je vse vrelo iz cerkve naravnost v šolo. Razredi so bili poribani, na belo pogrnjeni mizi je bila črna razredna knjiga in porce lanasta posoda iz opreme gospe upravite- ljeve je čakala na šopek, katerega je v prvi klopi ob kraju varovala Jinova Marica. Marici je v prsih kovalo srce od strahu kakor ujetemu ptičku. Oblečena je v belo obleko, prepasana z rožnatim trakom, kakor angelček na oltarju, na kodrastih in spletenih laseh ima lepo pritrjen venček kakor krono, v glavici pa lepo urejeno pesmico za sprejem — toda kljub temu pa zaradi varnosti še poškili na listek, na katerem je ta pesmica lepopisno napisana. »Hva — Ijen bo — di Jezus Kri — sms!” naglo vstane ves razred in bučno v zboru pozdravi vstopajoče goste: gospoda dekana, mestnega šolskega svetnika in gospoda župnika, ki se danes drži čudovito resno in slovesno. Komaj so otroci odmolili, že je mignil gospod upravitelj Marici, ki med popolno tišino stopi pred klop. Vse oči ljubeznivo gledajo na malo govornico in vsi željno napenjajo ušesa, da jim niti zlog ne bi ušel. »Častiti gospod!” je kakor srebro zazvenel otroški glasek. Kakor bi ga pičil, se je gospod dekan stresel in se nagnil k Marici in ji prijazno rekel: »Vele, punčka, vele!” Marica je začudeno pogledala, se od-kašljala in znova zapela: »častiti gospod” »Vele, — pravim,” se je že za spoznanje resneje vmešal dekan. Dekletce se je znova zagledalo v jeznoritega gospoda, trepeta! niče so ji zatrepetale in glas se ji je tresel, ko je tretjič hotela začeti tako, kakor je bilo na papirju napisano črno na belem »Častiti gospod.” Zdajci pa se ji je posvetilo, zakaj ji gospod upravitelj mežika in gpjjpod župnik prišepetava in je veselo zaklicala: »Velecenjeni gospod!" Tedaj pa se je gospod dekan razvnel in neizmerno resno rekel: »Meni se ne reče častiti, niti velecenjeni, ampak velečastiti gospod, zato ker takih gospodov, kakor sem jaz ima gospod škof samo dvajset v celi škofiji.” Marica je hotela reči »Velečastiti” toda izgovorila je samo »Vele” - tedaj pa ji je glas počil, se stresel, zlomil in prestrašen otrok je začel krčevito jokati. Gospod upravitelj jo je nežno prijel za roko, posadil v klop, vzel ji iz rok šopek in ga nekam naglo porinil pred dekanom v prazno posodo. Holoubek se je obrnil v kot, se odkašljal, pljunil in začel takoj spraševati zgodbe o napuhnjenih angelih in njihovem padcu, čeprav je mislil prej začeti pri Adamu ... VIII. Monsignor Gospod dekan se je takoj po skušnji iz katekizma, komaj je prišel v župnišče, rahlo nasmehnil Holoubku in mu s'sladkim glasom dejal: »Se nekaj, gospod brat, da ne bom pozabil, imam tu za vas od prečastitega škofijskega ordinariata." »No, to se je pa čuk podvizal,” se je veselo nasmehnil tudi Holoubek, »obljubil je, ko je prišel na moj pogreb, da se bo potrudil, da bi bil tudi jaz .odlikovan, ker so že skoraj vsi iz našega letnika bodisi notarji ali dekani ali pa vsaj svetniki.” Vikar je dvignil obrvi visoko, da se mu je čelo nagubalo, smeh je zginil z njegovih lic, segel hudo resno v žep svilenega talarja, potegnil od tam upognjeno listino, jo pazno razložil, skrbno pogladil in jo znova natančno prebral, da se je Holoubek sam pri sebi jezil nad tem ceremonijelom in (Nadaljevanje na 4. strani) Bom v $oiM$mžk V Solnogradu, sredi januarja 1952. Na Mirabellplatz-u v Solnogradu je mala cerkvica, ki jo na prvi pogled komaj opaziš. Ko pa prideš bližje, pa opaziš nad vrati napis v cirilici. Zato bi mogli misliti, da je tu pravoslavna cerkvica. Toda ni, to je cerkvica vzhodno-katoliške cerkvene občine v Solnogradu. Semkaj so prišli v prvih letih po vojni v velikem številu vzhodni katoličani, večina je že odšla naprej preko morja, da bi tam dobili novo domovino, starejši ljudje pa so ostali tu. Njihov duhovnik je jezuitski pater iz Belgije, ki je študiral na takozvanem ruskem zavodu (Collegium russicum) v Rimu. Pevski zbor (kor) vodi ukrajinski profcsbr muzikalne vede, pevci pa so večinoma študenti tukajšnjega Mozarteum-a. Ra-u bi bralcem „Našega tednika” v Jara tkem opisal obrede ob božični slovesnosti po vzhodno-katoliškem obredu, po obredu sv. Janeza Zlatousta (Johannes Chrysostomus), katerega god v kratkem obhajamo. Ker velja za vse vzhodne cerkve, torej tudi za vzhodno-katoliško, Julijanski koledar, so vsi prazniki za 13 dni za našimi. Zato so tudi božični večer proslavljali dne 6. jan., sam božični praznik pa dne 7. januarja. Bilo je zvečer po peti uri dne 6. jan., ko sem vstopil v cerkev. Niso gorele v njej električne luči, samo sveče so jo razsvetljevale. Duhovnik je začel recitirati molitve in eden iz zbora mu je odgovarjal. Nato je zapel zbor več pesmi, med njimi tudi ono znano božično: „Roždestvo Tvoje...”, kar je ponovil nekaj krati. Nato je duhovnik blagoslovil kruh in vsakemu verniku posebej napravil na čelo znamenje križa. Na božični praznik je bilo zanimivo opazovati v kakem prazničnem in slovesnem razpoloženju so se zbirali oni, ki so izgubili svojo domovimo, ki so izgubili vse, ki so si rešili samo življenje in pa trdno, živo vero. Ko pristopi duhovnik k oltarju, reče v staroslovenskem jeziku: „Blagoslovenm> carstvo Oca i Syna i Svjatogo Duha, W-nje i vo vjeki vjekov. Amin.” Nato se začne takozvana prva ektenija, prve litanije in po vsaki prošnji odgovarja zbor: „Go-spodi, pomiluj!” To je nekaka večna, neprenehoma se ponavljajoča prošnja. Ko zbor še odpoje prvo antifono, sledita druga cktonija in druga antifona. Pred pravim bogoslužjem (mašo) je še takozvani trisagion („Svjatyi Bože, Svjatyi Krcpkij, Svjaivi Bezsmjertnyj, pomiluj nas!” Nato sledi glavni del bogoslužja in zbor zapoje angelsko himno „Ize Cheruviny...” Ko duhovnik s kadilnico pokadi vernike, zapoje zbor „Vero”. To so izredno krasne melodije, deloma posebej prirejene za božično praznovanje. Pred izpremenjeva-njem zapoje še zbor: „Svjat, svjat, svjat...”, nakar izgovori duhovnik besede, ki jih je izgovoril Kristus pri zadnji večerji malo pred smrtjo na križu. ..Primite i jadijte, sija jest telo moje, dlje vas lomimoje za ustavljanje griehov... Primitje i pijtje od njeja, sija jest krov moja, dlja vas i mno-gije izlivajema za ostavljanje griehov.” — Nato se v molitvi spominja duhovnik svetnikov in Marije, božje matere, zbor pa poje himno na čast Marije, ki je v časti nad kerubini in v slavi nad serafini, ker je v brezmadežnosti rodila sina božjega. — Kratko nato že sledi „Oče naš”, ki ga poje zbor in ki je že priprava na sv. obhajilo. Odprejo se kraljevska vrata pred oltarjem in pride duhovnik s svetim Rešnjim Telesom. — Po končani maši zapoje zbor večkrat božično pesem ..Roždestvo Tvoje...” ter končno še pesem: „Budi imja Gospodnje blagoslovenno, nynje i do vjeki vjeka!” Nato stopi duhovnik v sredino in ima križ v rokah, verniki pa stopajo mimo duhovnika in poljubijo križ, dija-kon pa da vsakemu košček blagoslovljenega kruha. Tako sem Vam samo na kratko opisal božične obrede v vzhodnokatoliški cerkvi na božični večer in na božični dan. V duši vsakega človeka, ki samo malo pojmuje veliko resnico rojstva božjega, mora neizbrisno vplivati najpreje slavnostno razpoloženje v naravi, nato pa božično bogoslužje, prelepe božične pesmi v strasloven-ščini, v jeziku sv. Cirila in Metoda, globoka vernost vseh vernikov ter končno božično čestitanje po končanih obredih. Med samim bogoslužjem je posvetilo v cerkev zimsko sonce in žarki so pozlatili oltarno sliko »Presvjate, prečiste, prebla-goslovenne naše Vladyčicc, Marije s Božjem detetom”. Ti sončni žarki so svetili, kakor da bi hoteli oznaniti vernikom: „Christos roždajetsja, radujtesj!” SLOVENCI PO SVETU: Zlafa poroka v Gladbecku na Vestfalskem Dne 21. januarja t. 1. sta obhajala rudar Janez Jerina in njegova soproga Marija, rojena Zor, svojo zlato poroko. Mož, 74 let star, je pravi kranjski Janez; Zakon sta sklenila 21. 1. 1902 v Trbovljah pred preč. gospodom župnikom Erjavcem. Že leta 1903 sta prišla v Gladbeck. Preko 30 let je delal kot rudar v jami in s težkim delom je služil vsakdanji kruh za svojo veliko družino, za ženo in 8 otrok (štirje sinovi in štiri hčere.) Oba zakonca sta bila vedno krščanskega in slovenskega duha; on je bil zmerom zvest član slovenskega društva sv. Barbare in apostolstva za moške in ona zvesta članica rožnivenske bratovščine in pevskega zbora. Vzorna družina Jerina je splošno in zelo visoko spoštovana pri Slovencih in Nemcih. Pri slovesni sveti maši je zapel pevski zbor; vsi otroci, veliko prijateljev in znancev, veliko Nemcev in Slovencev se je ude- ležilo cerkvene slovesnosti. V njihovem stanovanju, v katerem stanujeta že 42 let, se je zbralo veliko gratulantov: domači župnik Niehoff, dušni pastir za vestfalske Slovence, župnik Božidar Tensundern, predsednik slovenskega društva Jožef Dobravc, delovodja rudnika Grofa Moltke, Jurczik, slovenski pevski zbor, soproga prc-zidenta francoske kontrole za premog, gospa Draga Parisot, rojena Ocepkova, doma iz Zagorja, ki je prvič po dolgem času spet slišala milo slovensko petje in preživela prav domačo slovensko zabavo in veselico. Miinsterski škof, dr. Miha Keller, je poslal svoje čestitke in v spomin svojo sliko. Jubilanta sta še popolnoma zdrava in sta bila nepopisno srečna radi vsega češčenja in vse ljubezni, katero so njima izkazali. Bog čuvaj predragi in vzorni zlati par še veliko let, da bi mogel obhajati še diamantno poroko! Tudi to je pokopalo avstro-ogrfko monarhijo . . . Danes večkrat slišimo dokazovanje, da so Slovani bili krivi razpada Avstro-ogrskc, ker so pač hoteli imeti samostojne države. Večkrat celo slišimo, da je sedanje stanje v slovanskih državah pač plačilo za greh, ker so pomagali pri razbitju stare avstro-ogr-ske monarhije. Resnica pa je, da so bili Nemci in Madžari krivi, da je razpadla Avstro-ogrska, ker niso znali in nc hoteli zadovoljiti Slovanov in drugih narodnosti v Avstriji. Ta dva naroda (Nemci v Avstriji, Madžari na Ogrskem) so hoteli pač vladati nad ostalimi, v glavnem slovanskimi narodi, katerim niso priznali nobene pravice. — Ena izmed osnovnih pravic vsakega državljana priznane narodnosti je, da sme v svojem jeziku pri uradih govoriti. Je pač tako, da mora državna uprava, ki jo vzdržujejo državljani vseh narodnosti, skrbeti za take uradnike, ki obvladajo jezik narodnosti, ki živi na ozemlju, kjer ti uradniki uradujejo. Že v stari Avstriji so se Slovenci pritoževali, da niso dobili na železniških postajah na južnem Koroškem voznega listka, ako so ga zahtevali v sloveniščini. To je v resnici taka malenkost, da je samo čudno in skoraj nerazumljivo, da so se morali Slovenci boriti še za tako pravico. Ker te pravice ni bilo, seveda ni čudno, da tudi zadovoljstva ni bilo. „Kogar pa bogovi hočejo uničiti, ga udarijo s slepoto”, to staro pravilo se je uresničilo na stari Avstriji. — Vsak bi pa mislil, da se bodo ljudje od tega kaj naučili, in da bo v novi Avstriji drugače. Pa se niso prav nič naučili. To dokazuje dopis, ki smo ga te dni prejeli in ki pravi: Mudil sem se po opravkih v vasi v bližini Pliberka. Po končanem opravilu se hočem vrniti v Pliberk, zato jo mahnem na bližnjo železniško postajo. Grem k blagajni in vljudno prosim za vozni listek v Pliberk. Službujoča uradnica pa se zadere nad menoj: „Ich verstehe nicht slovvenisch. Sie miissen deutscli reden!” „Ta je pa lepa,” sem si mislil. „Koroški Slovenec sem! Na slovenskem narodnem ozemlju sem! Skoro vsi govorijo tu slovensko, razen nekaj privandranih Nemcev in mogoče par domačinov, ki so pljunili na svoj materni jezik in jaz ne bi smel zahtevati voznega listka v domačem, v slovenskem jeziku.” Vprašamo zato javno, kako je mogoče, da železniška uprava nastavi v kraj, kjer bivajo skoraj sami Slovenci, uslužbenko, ki ni zmožna v občevanju z ljudmi slovenskega jezika? Ali morda misli železniška uprava na ta način reševati slovensko narodnostno vprašanje na Koroškem? Prosimo g. zunanjega ministra dr. Gru-ber-ja, naj ne pozabi omeniti tudi tega dogodka, ko bo spet šel na konferenco zunanjih ministrov in bo tam pripovedoval, kako vestno deli avstrijska vlada pravice ( koroškim Slovencem in kako zelo se razlikuje današnja Avstrija od nekdanje krivične Avstrije. K temu poročilu našega dopisnika nimamo prav ničesar pripomniti, ker v celoti potrjuje in osvetljuje današnje stanje na Koroškem. Kakor včasih . . . ‘Zima je prinesla nam odmor — Hlast izginila je vse povsod ... ' % Traktorjev je utihnil motor, konj in vol imata spet svoj hod ... Kakor včasih... spet cinglja mi zvonček in naproti belec prileti — A za njim pa pride z volom Tonček, hlode pelje! — poje! — sc smeji.,. Kakor včasih ... spot bi čakal v snegu, da zagledam vola ... slišim zvonček ... | da popelje me domov po bregu ter zapoje spet naš furman — Tonček ... Valentin Polanšek mislil: „Kaj je treba tega slepomišenja, ali ne more preprosto reči: tu je dekret in jaz dobim toliko in toliko srebrnih kron kot takso za konsistorialno pisarno in za sebe.” Kakor da bere misli, je vikar odtrgal oči od papirja, se zazrl v Holoubka, zasukal se in ledeno mrzlo spregovoril: „Hudo se motite, gospod brat, ta listina ne vsebuje nič prijetnega za vas, nasprotno, nalaga mi dolžnost, dati vam oster ukor.” Holoubek bi sc v tem trenutku najrajši ugriznil v jezik. „Že spet si sc dal zapeljati svoji blebetavi domišljiji, sedaj pa stojiš tu kakor osramočen smrkavec — prav ti je,” je ošteval sam sebe, močno zardel in v veliki zadregi kar tja v en dan govoril: „Oh seveda, seveda, zmotil sem se, da, saj mi je Čuk obljubljal oster ukor, toda rad bi vedel, zakaj in čemu,” se je počasi obvladoval in glas se mu je umirjal in postajal trd. „Zato, ker omejujete pravice visokorod-nega gospoda patrona.” „Saj ga tako rekoč niti ne poznam, za starega grofa sem opravil rekviem, ki mi ga pa naslednik še do sedaj ni plačal.” „Ze spet,” se je oglasil Holoubku notran ji glas, zato je takoj obmolkni!, kakor bi odrezal. „Toda tukaj biva mlada gospa grofica.” „Da, včasih kar cel teden.” „In prihaja tudi v cerkev.” „Aha!” se je posvetilo Holoubku, toda bil je tiho. „Ob nekem takem priložnostnem obisku cerkve je našla patronatno klop ne samo odprto, ampak celo zasedeno!” ,,Našla res!” je spokorno priznal Holoubek. „In kdo si jo je drznil odpreti?” „Jaz, lastnoročno jaz.” „Tedaj priznavate.” „1 seveda, čemu bi neki tajil.” „Dobro torej, pa povejte, zakaj ste to storili?” „To je vendar jasno ko beli dan — da bi mogli ljudje v njej sedeti.” „V ta namen je tam cela vrsta drugih klopi.” „In če so vse polne?” „Naj župljani stoje?” „Da, poleg prazne klopi — če je patro-natna — kajti taka je patronova pravica, to bi kot župnik morali vedeti.” „Kje pa je to v cerkvenem pravu zapisano,” je zagorel Holoubek naglo kakor smolnata bakla. „Jaz sem se učil, da mu gre častno mesto v cerkveni ladji, eno mesto, nc cela klop. Jaz bi mu dal pa celo klop, ali celo dve, če bi to svojo prednost kdaj izrabil. Naša cerkev do sedaj ni videla niti starega, niti mladega grofa. Ob prazno, zaklenjeno klop so se naslanjale od tedenskega dela na gosposkih poljih in gozdovih izmučene žene in se zavistno ozirale po udobnem klečalniku in sedežu, kjer bi se odpočile namesto svojega svetlega hranitelja. Zato sem s kleščami odtrgal ključavnico, snel vratca, jih odnesel na podstrešje in klop odprl vsem brez razlike.” „Kaj bi pa naredili, če bi se kar nenadoma prikazal gospod patron?” „Takoj vam bom povedal,” je v srčnem, blaženem smehljaju zažarel župnik in pripovedoval: „Neko nedeljo pridigam na prižnici, ko nenadoma zaškriplje kočija pred cerkvijo in med vrati se prikaže povsem preprosto oblečena gospa. Ljudje se ozirajo nazaj in celo na prižnico slišim, kako si župljani žepetajo: Grofica! Gospa grofica je prišla in že silijo iz prve klopi. Patronatna klop je bila prazna prej, nego je grofica prišla do nje. Skromno se je usedla vanjo čisto ob kraju, uprla vame svoje sinje oči in pozorno poslušala. Zdajci pa zapazim, kako pod prižnico stoji noseča delavka Mrazovka. Komaj se drži na nogah in obraz se ji spreminja v barvah. Tedaj preneham s pridigo in rečem: .Mrazovka, kaj ste slepi? Ali ne vidite, da jc patronatska klop prazna, le nikar se ne bojte gospe grofice, saj jc ona tudi žena in mati.' Gospa grofica se je angelsko nasmehnila, dobro me je razumela, čeprav je baje trda Nemka, takoj se je odmaknila od konca, pogledala naokoli in mignila Mrazovki, naj le pride in, ko si takoj ni upala, je stopila iz klopi, prijela delavko za roko in jo peljala s seboj v klop. Kako krasno ji je $o pristajalo in vsa cerkev je v tem trenutku vzljubila grofico. Ah, ta, to je ljudomila gospa, ta prav gotovo ni tožila in se užalila.” »Tožba je bila vložena,” je spet suho odsekal vikar, »zadeva se mora preiskati, ker je treba nanjo odgovoriti.” »Mora! Hm! Mora! Pa naj bo! Napišite torej, napišite po pravici, da se patron nc spomni niti Boga, kaj šele na svoje mesto v trešticki cerkvi. Da, celo njegovi namestniki in uradniki se nanjo nc spomnijo, kvečjemu njihove gospe in hčerke izkažejo Bogu čast in tu pa tam zaidejo v hišo božjo, kadar si kupijo na Dunaju nove kostume in klobuke, da bi z njimi presenetile Treštičanke. Te se skrivajo za grofa in šuntajo svoje starše k pritožbam,” se je spet razvnel Holoubek, toda takoj žalostno, skoraj bolestno bol j zase tožil: »Ah, naš gospod patron! Nc izpolnjuje svojih patro-natskih dolžnosti, zato tudi pravice nc uživa.’ »Pa šc eno opombo imam tu," je zapičil dekan oči v svoje razprostrte listine, »kdaj pa ste bili zadnjič na duhovnih vajah?” jc vprašal z nedolžnim glasom. »Tega sc skoraj že ne spominjam,” je prostodušno priznal Holoubek. »Toda ali ne veste, da je zapovedano najmanj vsaka štiri leta sc jih udeležiti." »Seveda, kako ne bi vedel, toda moja največja krivda, zanemaril sem to sveto dolžnost, hudič mi jc vedno stavil zapreko, zdaj je bilo treba popravl jati župnišče, zdaj cerkev, drugič pa žetev in poljsko delo, izgovorov in zagovorov imam polno, toda vsekakor se bom poboljšal, že sem sklenil; letos pa naj se zgodi kar koli, se odtrgani od doma in pojdem na duhovne vaje.” »Tedaj torej zagotovo, ker sicer bi vas uradno pozvali in bi vam določili čas in dom, kje bi jih morali opraviti,” je dalje grozil resni vizitator. Holoubka je grožnja zbodla. »Duhovne saje za takega vaškega župnika kakor sem jaz,” je drzno odgovoril, »pomenijo počitek, prijetno spremembo, olajšanje in osvežitev, vsi bi vnko leto pohiteli nanje, ko bi to dovoljevala naša služka in gospodarstvo, ko bi se nam le vedno posrečilo zbrati za to potrebna sredstva, dobiti čas, najti namestnika za pisarno, kratko: ko bi imeli prisiljen dopust, kakor ga ima celo najmanjši in najmlajši bančni uradnik, učitelj, sodnik pisar in kmalu že kdor koli na svetu.” CELOVEC * Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Pri smučanju je padel in se precej poškodoval 15 letni Gregori Hanzi iz Ovšc vasi. To je že tretji slučaj v naši fari, da se je pri smučanju pripetila nesreča. Raci bi tudi vsem našim bralcem popisal neko pravljico, ki mi jo je pripovedoval nek očak. Takole je pripovedoval: Nekdaj, ko še ni bilo sovraštva po svetu, je bilo tudi v naši vasi vse veselo in zadovoljno. Nikdo se ni prepiral, vsak je rad pomagal drugemu v stiski. Pa je že tako, če človeku gre dobro na svetu, si zaželi še boljšega. Ravno tako je bilo tudi pri nas. Za devetimi gorami je živel nek mož, ki so mu pravili Dolfi. Tega Dolfija si je zaželelo nekaj posameznikov iz naše vasi, češ če ta pride, bo pa vse drugače. In res, prišel je, toda zaželjenega raja pa ni bilo. Ko je potem tudi ta odšel tja, kjer ni muh, je nastopila nekoliko boljša doba. Toda tudi ta ni trajala dolgo. Pri nas so se namreč pojavili trije možje, ki so, ne da bi nas vprašali, prevzeli besedo v vasi. 3Mi nismo oporekali, kajti mislili smo, da bodo trije več delali kot eden sam. Pri tem smo pa mislili tudi na sv. Tri kralje, saj so tudi ti prinesli zlata, kadila in mire. Tako smo tudi upali, da dobimo mi take dobrote. In res! Marsikaj sc je v tistem času spremenilo. Nastopila je „zlata” doba. Marsikatero stvar so predrugačili. Odstranili so to, kar ljudstvu ni bilo prav in kar je bilo vsem v napotjc. Tako ni bilo več potrebno javiti, če si kuhal žganje, tudi kočiče si lahko klal brez nadaljnjega. Najboljše pa je bilo, da si lahko tujo lastnino prodal za svojo. Ustanovili so tudi neko zvezo, ki so jo imenovali „Dorl'gemeinschai”. Na ta način so lahko obrazložili, ali pa tudi ne, ljudem svoje namene. Tako se je v naši fari osnoval prvi „ljudski” parlament. Vsi smo bili ..zadovoljni” ali pa smo morali biti. Tako se je pričelo življenje v raju. Pa se je počasi vse skupaj razšlo in že smo hoteli ..žalovati” za izgubljenim rajem, kar se pojavi na obzorju nov prerok, ki je oznanjal nov duh, duh o ljubezni in bratstvu. Triumvirat pa se je razšel in pojavila se je nova narodna pesem, ki se nekako takole glasi: Bil nekoč za Dolfjev dres, je pristaš navdušen ves. Za njega se je le boril in celo urednik bil. Kmalu pa se je skesal in k tovaršem presedlal. Preglasno ni bilo dobro peti te tako lepe in poučne pesmi. Pa smo si jo zato rajši zapisali, da jo bodo vsaj naši vnuki lahko pozneje prepevali. Mi pa smo se rajši posvetili novemu duhu. Zaupali mu seveda nismo, ker smo se le nekoliko bali. Mislili smo, da je le boljše, če najprej vidiš, kako se bo vse zasukalo. Pa nas je že ta duh omotil in smo se vdeali ter čakali, kaj bo. In glej! Zgubljali smo se drug za drugim in že smo bili brez tal pod nogami. In danes! Ta vas še stoji, toda občina je bila prisiljena spremeniti njeno ime. Nekdaj tako ponosna vas je dobila novo ime in sicer so ji nadali ime — Ubožna vas. * Pa tudi novi duh je izginil, le na pokopališču sc še vidi znamenje tega zlega duha in spominja potomec na tiste dni, ko so ljudje pridigovali o neki 'bitki pri Hermagorasu. GORNJA VAS PRI ŽVABEKU „Zima, zima bela, vrh gore sedela”. A ta zima je prišla tudi v dolino: „Tam na klancu je vse živo, skup so iz vasi otroci, vsak sani v premrli rod vozi in drži se krivo.” A veselje je minljivo. Sreča je opoteča. pri sankanju in smučanju si je en učenec zlomil nogo, drugi pa je hodil 14 dni z obvezano glavo okoli in v šolo. SMARJETA PRI VELIKOVCU Po dolgih letih molka so se letos po vzgledu želinjskih pevcev tudi naši fantje ojunačili za koledovanje. Kar skozi 2 noči so voščili našim družinam s starodavno pesmijo „Včakali smo novega leta" srečno novo leto in povsod so bili z veseljem sprejeti. To nam je dokaz, da naše ljudstvo ljubi domačo besedo in pesem. Po naših vaseh bi vladala medsebojna ljubezen in mir, ako bi ne zanašal veter, ki piha od drugod, umetno sovraštvo v naše vasi. PEČNICA V ponedeljek, dne 21. januarja, smo pokopali ob lepi udeležbi slovenskega prebivalstva Valentina Krištofa, p. d. Čemer-njaka pod Pečnico. Pogrebne obrede je opravil domači župnik, preč. g. Barbič, ob asistenci čč. gg. Čebula, Nagele-ta in Gab-ruča. Mašo zadušnico je bral nečak umr-lega, g. Gabruč Jože. Domači moški pevski zbor je zapel svojemu dolgoletnemu članu ganljive žalostinke pred hišo, v cerkvi pri sv. maši in ob grobu. Sele pred štirimi meseci (dne 8. 9. 1951) smo spremljali k večnemu počitku njegovo ženo. — Rajni je bil pošten gostilničar, vzoren in ugleden gospodar in značajen narodnjak. Njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami, delo in to naporno delo, je spremljalo pokojnika celo življenje. Skrbno je vzgojil 7 otrok. Na stara leta, kd bi si zaslužil mirno življenje, pa je moral doživeti še najhujšo krivico, ko Je moral od doma v tujino. Tam je vrli mož zbolel za hudo boleznijo, vendar je vsaj deloma ozdravel. Srečno se je vrnih domov, toda težje delati ni mogel več, njegovo zdravje Naglavne rute S 8.50 Makb-ripp garniture S 28,- Damske zimske hlače S 34.50 RRUNNER Celovec — Klagenfurt, Priesterhausgasse- mu je vzelo pregnanstvo. Stalno je nato bolehal in zaradi bolezni se je moral celo-odpovedati svojemu tako priljubljenemu petju. Bil je namreč izredno dober basist in je vsa svoja leta pomagal pri slovenskem petju. S pokojnim smo položili v grob trdnega in zavednega Slovenca, ki je vedno in povsod neustrašeno branil slovenstvo na Koroškem. — Naj počiva v miru! Otrokom naše iskreno sožalje. TINJE Zelo nas je zadeja žalost, ko so nas zapustili preč. gospod kaplan Matko in bili prestavljeni v Sele. Dobro smo jih poznali in znamo ceniti tudi njih dela. Šli so sicer od nas, a njih pesem še'danes odmeva v naši fari. Res smo dolžni zahvaliti se jim za njih dela. Tako lepo so govorili na praznik srca Jezusovega, da nam bodo ostali v vednem spominu. Posebno so pa še skrbeli za naše bolnike. Zato se jim še posebno zahvaljujemo, ker je njih srce res imelo usmiljenje do nas. Zato pa tudi vedno mislimo, da bodo še prišli nazaj. Ubogi bolniki jim bomo to skrb poplačali v molitvi. Naše upanje pa je, da nas tndi preč. gospod, četudi niso več pri nas, ne bodo pozabili. Želeli smo, da bi g. kaplan ostali še dalje časa pri nas v naši fari in da bi še mnogo stvari obnovili. Zelo so se tudi trudili in zanimali za naše uboge otroke. Pripravili so tudi dve lepi igri. Toda žal jim tega veselja nestrpneži niso dopustili. To jih je sicer zelo žalilo, toda njih srce je kljub temu želelo, da bi tudi tiste rešili, ki so jih sovražili. Bili so res duhovnik s celim srcem. Bog jim naj bo obilni plačnik za njih dobra dela. Vam, preč. gospod, želimo v Selah obilo božjega blagoslova pri vsem delu. Novemu gospodu, kaplanu Ropasu, pa želimo pri nas veliko sreče in lepega veselja. Naj bi z veselim srcem ostali mnogo let med nami v tinjski fari. ŠMIHEL PRI PLIBERKU V demokratični dišavi stojimo vedno pred volitvami. Enkrat so volitve za to in drugikrat za drugo stvar. Tako smo imeli zadnjo nedeljo, dne 20. t. m., volitve. Občina je razglasila volitev za novi lovski odbor. Kar tako, bolj po svoje, so sestavili listo. Slovenci bi imeli samo enega odbornika in enega namestnika v tem odboru. To pa nikakor ne odgovarja proporcu k zadnjim volitvam v zbornico in tudi ne zadnjim volitvam, ko smo vendar druga najmočnejša stranka, pri zadnjih zborniških volitvah pa smo imeli absolutno večino. Ko smo prišli na volitve, nam je dal g. župan v roke svojo uradno listo, na kateri so bila imena: Podev Štefan, Kočnik Ignac, Petschnig Friedrich, Gross Franc, kot odborniki in kot namestniki: Rosenzopf Johan, Tscheitschmann Jakob, Britzmann Martin, Komar Friedrich. To uradno listo je volilo samo 9 volivcev. Slovenci so postavili v očivid tej zgoraj omenjeni krivici svojo listo in svoje kandidate in to listo je volilo 32 volivcev. Na tej listi so bili Podev Štefan, Rosenzopf Johan, Vinko Pečnik, Kert Valentin, Kraiger Pavel, čebul Valentin, Krištof Gregor in Ignac Anton. Vsi ti možje so bili izvoljeni, ker so oni imeli dva naša moža na listi kot prva, svojih nobenega niso spravili v odbor. Tako se je treba vedno postaviti in če se gre tudi samo za princip, potem bomo imeli svoje ljudi v odborih, ki bodo zastopali naše interese. Novi lovski odbor pa naj gleda tudi na to, da nam divjačina ne bo delala preveč škode po naših poljih. — KOT - PODKRAJ Si že lahko mislite, da smo mi tako bolj zadaj nekje v koledarju, ker smo v kotu! V zadnjem Kotu šmihelske fare, tam pod Peco smo doma. Malokdaj slišite in berete o našem kraju, samo takrat, kadar imamo kako veselo ali žalostno novico. Flanelaste srajce S 59.— Klotastc preSite odeje , S 175.— Flanela, karirasta od S 17.50 v trgovski hiši gRUNNER Celovec — Klagenfurt, Priesterhausgasse Tokrat smo imeli veseli dan! Pavličev . Lekš se je naveličal samskega stanu. Ne moremo reči, da bi stradal ali trpel pomanjkanje ali da mu je manjkalo postrežbe, saj ima še mater in tri sestre doma. V sosedno vas v Podkraj se je podal in si je izbral tam pri Igerctt Lenčko Ižep za ženo. V ponedeljek, na god svete Neže, so prečastiti gospod Matej Igerc, provizor na Suhi, poročali v pliberški mestni farni cerkvi ob 11. uri dopoldne Aleša Igerc, pd. Pavličevega v Kotu z Lenčko Ižep pd. Igerčovo iz Podkraja. Novemu paru so želeli gospod provizor obilo sreče in blagoslova v novem stanu, posebno še veliko zadovoljstva, v tem zaničevanem stanu, ki mora toliko trpeti in vendar je tako potreben za življenje vsakega naroda; Iz kmetskega stanu zajema narod prehrano in tudi kmetski stan je tisti, ki daje narodu največ prirastka. K,o so se svatje ogreli ob dobri Breznikovi kapljici, so se podali na dolgo pot v Podkraj k Najberžu, kjer jih je čakala bogato obložena miza, da se okrepčajo od dolge poti. Na svatbi so bili vsi prav veseli in zadovoljni. Bili so sami domačini iz Podkraja in Dolinčič in Kota, do par sitnih tujcev in radovednežev, ki jih najdeš na vsaki „župi”. Mlademu paru želimo prav obilo sreče in balgoslova! DOLINČIČE Družina .Simona Ražuna in Viktorije Ražun roj. Rožman je imela svoje družinsko veselje, ko je Bog obdaril to družino z dvojčki. Mali Manfred in njegova sestrica Rosvita Marija naj rasteta v milosti, modrosti in starosti pri Bogu in pri 1 j udih! STRPNA VAS Elizabeti Hobel je prinesla štorklja malega Alfreda. Za botra sta bila Janez in Katarina Wuttc, pd. Sonatova v Večni vasi. BLATO Družina Stuck je imela letos res veliko srečo. Dozidali so in dovršili svojo novo hišo. G. župnik so jo slovesno blagoslovili, nato pa se je podala mlada družina v novo stanovanje. Naj bi mnogo let uživali sad svojega truda in velikega daru, katerega jim je izkazal rajni oče Kristan pred svojo smrtjo. Drugo veselje je bilo, ko so prinesli Trije Kralji mladi ženi Justi dečka. Mali Er-hard Kašpar naj raste v milosti, modrosti in starosti pri Bogu in pri ljudeh. Mala Monika bo pa kmalu zibala svojega bratca. Botra sta bila Aleš in Matilda Kristan. LETINA Franc in Marjeta Gros sta prinesla v nedeljo 13. t. m. h krstu malega Frančeka Wodiunik. Fiirstova družina postaja vedno večja. Hermina in Vili imata kar dosti posla in se jima ni treba potepati. Šivalne stroje znamke Messerschmitt, Rost-Gasser, Vigo-relli, Kahlcr itd. dobite najceneje, tudi na 12-mescčnc obroke. Johan Lomšek Stroji — kolesa — glasbeni instrumenti Zagorje, p. Ebemdorf (Dobrla vas), Koroško. ŽELEZNA KAPLA V letu 1951 je bilo v tukajšnji župniji krščenih 97 otrok, od teh je 62 iz domače, 35 iz sosednih župnij. Pogrebov je bilo iz domače župnije 41, tujih pa 7. Najstarejši mož je bil star 93 let. Zakrament sv. zakona je sprejelo 16 parov. Mislili smo, da bo zima brez snega, pa smo zdaj globoko v sneg zakopani. Po naših grabnih je dober saninec, tako da lahko pripeljejo v dolino tudi les, ki je sicer za voznike in traktorje nedosegljiv. Bojimo se, da ne bi prišla nevarnost plazov,- uri kultur, prireditev z igro, petjem recitacijami in nagovdrom, tudi pri Šercerju. POZOR! mr* p Slovenke plošče za tu- In inozemstvo Ob vsaki priliki najlepše darilo! Sada je vrijeme (iz filma »Dama v hermelinu") • Serenada Opatije — Terezinka • Vozniki nam pripeljejo — Dekle prinesi mi vode-Dekle prinesi mi vode (Vokalni kvintet) — Pozdrav iz Havaja (havajske kitare) • Cigani iviraj te — Veselje na Gorenjskem • Slovenski dom - Nocoj je ena luštna noč-Krojaček (Vaški kvintet) -Cej so tiste stezdice-Ste videli batona, Liepa ura sonce sije — Kmečki valček-Skoz vas — Alenka• Ljubljanski nekmet (na harmoniki) — Njega ni-Od Celja do 2avca (Vokalni kvintet) - Valcer iz Bohemy • Rufe s juga - Da bi jat vedela-Za mal dnarja tnal muzike - Stajersk’ fantič • Dekle prinesi mi vode - Ti-Pi-Tin (ioxtroi) — Mciurina (foxtrot) — Serenada i? baleta ..Harlekinovi milijoni-Serenada (cigan ski orkester) Naročite takoj zaloga Je majhna! Uprave ..Našega tednike" v Celovcu Vlktringer Ring 26 Izpričevalo o dobrem kmetovanju Celo življenje je samo šola, celo življenje se je treba učiti, celo življenje pa dobivamo tudi spričevala o svojem delu. Redi v tem spričevalu življenja so ravno taki, kakor smo jih bili navajeni še v ljudski joli: od prav dobrega pa do nezadostnega. Tudi kmet dobiva rede v spričevalu svojega gospodarjenja. V tem spričevalu pa je eden glavnih, če ne najglavnejši predmet: ureditev gnojišča in pa ureditev celotnega gospodarstva z gnojem. Gnojišče je nekaka vizitka kmeta, nekako ogledalo njegovega kmetovanja. Ako pridemo na dvorišče, bomo najpreje pogledali, kje je gnojišče in kako je to gnojišče urejeno. Iz tega, kako je to gnojišče urejeno, bomo pa tudi že takoj mogli sklepati, kakšno je gospodarstvo na tej kmetiji. Ako je gnojišče okrog in okrog obdano z mlakužo in ni pravilno omejeno, ako je gnoj na gnojišču raztresen po vsej površini in se kar vidi, kako smo s samokolnico dovažali gnoj, sedaj sem, sedaj tja ter ga pač pustili, kakor smo ga zvrnili s samokolnice. Ako vidimo pri gnojničnem kupu, da odvaža kmet gnoj neenakomerno, brez vsak-kega reda, večkrat še popolnoma svež gnoj, ki ima najmanjšo hranilno vrednost in more včasih še celo vplivati škodljivo na rastline. Ako vidimo, da dozorel gnoj ostaja na gnojišču in ga vedno znova pokrije kmet z novim, svežim gnojem, ki pride nato prvi na vrsto za odvoz na njive, nam vse to pove, da zasluži ta kmet v spričevalu slab red. Nasprotno pa je kmet, ki ima svoj kup gnoja pravilno oblikovan, gnoj na tem kupu v pravilnih slojih in vsa površina gnojničnega kupa ima pravilno obliko pravokotnika ali pa kvadrata. K vsakemu sloju kupa je mogoče priti z vozom in na njive ter travnike odvaža ta kmet vedno najstarejši sloj gnoja. Pri tem ni niti vedno ravno treba, da bi bilo gnojišče ravno zgrajeno po nekem pravilu, pravilno je mogoče namreč gnojnični kup vedno in v vsakem slučaju urediti. Seveda pa moramo nujno priporočati, da si da vsak kmet urediti gnojišče po predpisih pravilnega gospodarstva z gnojem. To ga obvaruje pred mnogimi izgubami in mu tudi vse delo pri izvažanju gnoja iz hleva in pri ravnanju z gnojem na gnojišču zelo olajša. Ker je mogoče dobiti pri kmetijski zbor niči prispevek k ureditvi gnojišča in gnoj nične jame, naj bi se res vsak kmet zanimal za to, kako bi čimprej uredil pravilno svo jo „zlato jamo”. Seveda pa še ni nikjer rečeno, da je novo in pravilno zgrajeno gno jišče tudi že samo po sebi pravilno ravnanje z gnojem. Saj je mogoče in se tudi žal to včasih dogaja, da je tudi na onem gnojišču, ki je zgrajeno po vseh predpisih, gnoj raz metan proti vsem predpisom. In nasprot no je včasih na gnojišču, ki je že prastaro in prav nič zgrajeno po kakem načrtu, da je pa na tem in takem gnojišču gnoj lepo in pravilno oskrbovan. Vedno pa se moramo zavedati, da je gnoj temelj, da je gnoj podlaga vsega našega kmetovanja. Na kmetiji, kjer je gnoj zanemarjen, izgublja zemlja vedno več hranilnih snovi, ta zemlja je vedno bolj izčrpana, v tej zemlji je vedno manj humusa ali sprstenine. Ta zemlja izgublja svojo rodno silo. Sicer je res, da moremo te hra nilne snovi nadomestiti pod gotovimi pogoji z umetnimi gnojili. Vendar pa je vsakemu iz skušnje znano, da oni kmet, ki zanemarja svoje gnojišče, navadno tudi ne uporablja umetnih gnojil. Razen tega pa sprstenine v zemlji in stare rodne sile v zemlji ne more nadomestiti nobeden umetni gnoj. Z vso gotovostjo moremo torej reči in se bomo prav gotovo le redko zmotili, da v onem kmečkem gospodarstvu, kjer je gnojišče zanemarjeno in kjer kmet ravnanju z gnojem ne posveča nobene skrbi, da v tem kmečkem gospodarstvu nekaj ni v redu. Zato morgmo upravičeno reči, da je v načinu, kako ta ali oni kmet ravna z gnojem, že tudi spričevalo dobrega, pa tudi spričevalo slabega kmetovanja posameznih kmečkih gospodarjev. Vsak vesten učenec poizkuša izboljšati svoje slabe rede v spričevalu, tako naj tudi vsak kmet poizkuša v spričevalu, ki ga daje šola življenja, izboljšati svoje rede. Najpreje in najbolj temeljito pa bo vsak kmečki gospodar izboljšal te svoje rede, ako bo sedaj v zimskem času poleg drugega mislil predvsem na to, .kako bi čim bolj pravilno uredil svoje gospodarstvo z gnojem in kako bi uredil, da bi šlo v izgubo čim manj dragocenih hranilnih snovi, ki so v gnoju. Ne odstavljajte pujskov prezgodaj Večkrat se naše gospodinje čudijo, da jim mladi pujski ne uspevajo kakor treba in kakor bi si želele. Ne vedo pa in ne zavedajo se, da so temu večkrat same krive. Ako nimajo pujskov same doma, so jih kupile že v starosti kakih pet tednov, da pač manj stanejo, ker so lažji. Ako pa imajo same plemensko svinjo v hlevu, pa tudi mladiče prehitro odstavijo, ko so stari komaj 4 do pet tednov. Tako postopanje pa je velika napaka, je gospodarski greh, ki se nato maščuje nad gospodinjo samo, ker mladi prašički pač ne uspevajo tako, kakor treba in ostanejo celo življenje nekako zahirani. Kakor za vsako drugo domačo žival tako je potrebno tudi za pujske, da dobijo v pri memi količini in dosti dolgo mleko svi-nje-materei Saj v prvi mladosti, ko še niso razviti v zadostni meri prebavni organi mladih živali, te tudi ne bi mogle koristno prebaviti razen mleka nobene druge krme. Zato smemo odstaviti mlade pujske šele takrat, ko so njihovi prebavni organi tako razviti, da morejo koristno izrabiti ne-mlečno krmo. Mlade pujske pustimo zato pri svinji osem tednov, ako pa je le mogoče, pa tudi deset tednov. Pri tem imamo samo materialno korist, saj je mogoče take pujske dražje in boljše ter lažje prodati, če pa imamo pu jske za lastno rejo, je mogoče take pujske vedno lažje vzrediti in jih je mogoče tudi pozneje lažje in zato ceneje spitati, kakor pa pujske, ki so bili zahirani že v mladosti. Mladim pujskom pa seveda za ves čas, ko še sesajo, samo svinjsko mleko ne zado stuje. Razen tega se tudi večkrat zgodi, da ima svinja premalo mleka, posebno še ta krat, ako je število pujskov veliko. Zato začnemo dajati pujskom v starosti treh ali štirih tednov še dodatno krmo. Ta prava krma, ki' jo dobijo mladi pujski poleg svinjskega mleka, naj bo trda krma. Najboljše je zato dajati ječmen ali pšenico in to v celem zrnju ali pa ječmen razdrobljen. Ta klina pomaga, da se naučijo mlade živali pravilno jesti, da krmo dobro pregri žejo in jo zadostno pomešajo s slino. Pozneje primešamo tej krmi še ovseni drobir, kateremu primešamo malo ribje moke ali pa suhih ostankov kvasa (Trockenhefe). Tako se mladi živali polagoma navadijo na drugo, nemlečno krmo in niso več odvisne samo od svinjskega mleka. Skoraj si ne moremo misliti in predstavljati, kako dobro in koristno mladi pujski izrabijo opisano krepko krmo. Take živali se izredno dobro razvijajo in vse stroške za to krmo s hitrim razvojem, z dobrim zdravjem in s hitrim pridobivanjem teže bogato poplačajo. Opisane krme dajemo seveda začetkoma samo v malih množinah, saj bi je v večji množini živali tudi ne mogle niti požreti, niti prebaviti. Ko pa so živali malo starejše — osem do deset tednov — pa seveda povečamo tudi dnevne obroke dodane krme. Ako krmi mo mlade pujske trikrat na dan, moremo že računati, da bomo dali za vsakega puj ska na dan približno tri četrt kilograma pa tudi do enega kilograma krepke krme. l aka krepka krma je sestavljena iz 80% žitnega Šrota (drobirja) in 20% heljakovi-naste krme. Ako je le mogoče, naj bo žitni Šrot tako sestavljen, da je v njem vsaj dve tretjini ječmena in samo ena tretjina ovsa. Beljakovinasta krma pa je ribja moka in ostanki pri izdelovanju kvasa. Ko smo mlade pujske odstavili, bi bilo napačno, ako bi jih začeli sedaj kar na enkrat tako krmiti kakor odrasle živali. Zato tudi prvi čas po odstavitvi — par ted nov — dobivajo mlade živali še enako se stavljeno krepko krmo kakor med sesa njem. Sele nato preidemo polagoma na drugače sestavljeno krmo. Ta krma pa je na primer pesa, krompir in v zimskem času zdrobljeno seno mlade detelje. V poletnem času naj dobivajo mladi pujski dosti mlade zelene detelje. Ako imamo na razpolago posneto mleko, more to mleko nadomestiti dodatke beljakovinaste krme. Pri krmljenju mladih pujskov napravijo naše gospodinje večkrat veliko napako, da mislijo, da bodo pujski najboljše uspevali, ako bodo dobili čim bolj redko krmo, razne juhe, v katerih plava kak krompirček. Taka krma seveda ni primerna in tudi ne koristna. Krma naj ne bo redka in tekoča, ampak kašasta. Seveda pa je treba paziti tudi na to, da dobijo pujski dosti sveže pitne vode. Tudi ne smemo pozabiti na to, da potrebujejo mlade živali za razvoj kosti precej apna. Zato primeša mo krmi za vsakega pujska na dan po pet do deset gramov klajnega apna oziroma zmlete krede. Pa tudi najboljše krmljenje mladih puj skov še ne zagotavlja popolnega uspeha. Mlade živali ptrebujejo za dober razvoj ELEKTRO- dinami, motorji TURBIN fina visoki in nizki tlak po izrednih cenah Ogled skladišča možen vsak čas Zahtevajte cenik pri SIUTZ-U CELOVEC - KLAGENFUUT nasproti \Vaisenhauskasemc čist, svetel in zračen hlev. Ne morejo živali dobro uspevati, ako jih imamo zaprte v kaki temni in zadohli luknji, kamor ne more priti niti en sam sončni žarek. Tak način ravnanja z mladimi pujski se bo prav gotovo maščeval pozneje. Ako je zato le količkaj mogoče, dajmo mladim živalim možnost, da se čim več gibljejo v svežem zraku izven hleva. Novi petrolejski vrelci v Iraku Iraški ministrski predsednik, Nuri Paseia ,E1-Said, je nedavno odprl v Zubai-ru, v južnem Iraku, nov petrolejski vrelec, ki je pričel delovati devet mesec prej kot je bilo v načrtu. Ležišča petroleja v Zubairu so v globini dveh milij in so med najglobljimi na svetu. Iz Zubaira priteka petrolej do končne po staje Fao po cevovodu. Na petrolej, poljih v Zubairu so pri vrtanju uporabili šest vrtalnih naprav. Dvanajst vrelcev bo pri GOSPODARSKE VESTI Največji in najhitrejši parnik V ameriških ladjedelnicah v Newportu gradijo ladjo „United States”, ki bo naj novejši, največji in najhitrejši potniški parnik. Parnik bo na svoji prvi vožnji zapustil luko v New Vorku v smeri Le Havre (Francija) in Southampton (Anglija). — Računajo, da bo za vožnjo preko Atlantika potreboval parnik manj kot pet dni. Vožnja na tem parniku bo stala v po letnem času 360 dolarjev v prvem, 230 do larjev v drugem in 170 dolarjev v razredu za turiste. Svetovna proizvodnja bombaža Po cenitvi ameriškega ministrstva za kmetijstvo bo v letu 1951/52 v Združenih državah na razpolago 17.7 milijonov bal bombaža. (1 bala — 225 kg). čelo delovati v najkrajšem času, nadaljnjih osem pa še opremljajo. Ti vrelci so približno štirikrat globlji od vrelcev v Kir-kuku in še globlji od vrelcev v Kmvaitu. Iraška petrolejska družba je končala gradnjo petrolejskega voda iz Kirkuka v Banias, ki ima cevi premera 76 centimetrov, približno 6 mesecev prej kot je to bilo predvideno, še letos bo dograjen zadnji del cevovoda, da bo tako lahko iraški petrolej pritekal v izhodiščno postajo ob Sredozemskem moju. Cenijo, da je znašala ameriška proizvodnja bombaža v lanskem letu 15 milijonov in 200.000 bal, medtem ko jč bil pridelek Alfa-reziinice za silažo Modeli 600, z in brez vlagalncga avtomata takojšnja dobava KURT MARKTL & Co., kmetijski stroji in nadomestni deli Celovec — Klagcnfurt, St. Peter, končna postaja obusa, Vdlkcrmarktcr Strasse Nr 117. v letu 1950 samo 10 milijonov in 12.000 bal, povprečni letni pridelek cenijo na 12 milijonov in 30.000 bal. Svetovno proizvodnjo bombaža v letu 1951/52 cenijo na okroglo 33 milijonov bal in upajo, da bo s tem pridelkom zadoščeno vsemu povpraševanju po bombažu. Novo središče za tujski promet v Celovcu Lani smo v Celovcu dobili nov hote! z moderno restavracijo in klubskimi lokali, hotel „Zum Schrvarzen Adler” v 8. Maistras.se. Pri obisku hiše smo mogli ugotoviti, da se je obnova izredno posrečila in v hotelskih sobah sc vidi, da je delalo bistro oko in spretna roka. Res domače je vzdušje v vsaki hotelski sobi, ki ho marsikomu tudi nadomestila lahko lasten dom. Posebno naše prijatelje in bralce v Italiji — Gorici in Trstu — bo ugodno presenetilo, ko bodo na svojih izletih in potovanjih našli v Celovcu novo hišo, kjer bodo dobro spali in kjer jim bodo tudi ljubeznivo postregli. Posebno opozarjamo, da je v novem hotelu na razpolago 25 sob z 42-timi posteljami, ki so vse opremljene za privaten okus. Do poletne sezone bodo dogo-tovili poleg tega še 7 do 8 nadaljnjih tujskih sob. Hotel leži v sredini mesta in ima za poletne mesece na razpolago dva velika vrta. V hiši je tudi kino, ki pa je zaenkrat še po Angležih zaseden. Ne samo prostori in hiša kot celota, tudi lastnik, g. Gallhuber f., je strokovnjak za tujski promet tako v koroškem kakor tudi v avstrijskem merilu. Od leta 1927 je hiša last družine Gallhuber, od leta 1934 vodi podjetje g. J. Gali huber. Ni samo važno poslopje in priprav ni prostori, važna je predvsem v tujskem prometu strokovna izobrazba. G. Gallhu ber je v tej stroki deloval od vsega početim in pozna vse panoge, ki so za tujski pro met važne. Deloval je dolga leta kot žui nalist za tujski promet, kot svetovalec zn tujski promet pri avstrijskih železnicah v inozemstvu in kot tak je imel tudi priliko, da je obiskal vsa svetovna središča tujskega prometa in to je bila za njega osebno najvažnejša šola. Leta 1934 je g. Gallhuber prevzel pod- jetje in je vodil poleg tega od leta 1935 do 1939 bar v Vrbi ob jezeru. Pod njegovim vodstvom je bil tudi veliki bal ob priliki športnih iger leta 1939 ob Vrbskem jezeru v Porečah. Tudi leta 1946, ob prliiki obi->ka g. zveznega prezidenta Rennerja, so ijemu poverili vse priprave v Obelisku. Deloval je tudi kot viceprezident trgov-.ke zbornice in sicer v odseku za tujski promet. Torej g. Gallhuber ni samo strokovnjak na svojem polju, marveč je vešč tudi vsega upravnega dela. Prenovljenemu podjetju želimo tudi za-naprej dober razvoj, ker smo prepričani, da bo ravno g. Gallhuber v tej stroki še mnogo doprinesel za podvig tujskega prometa na Koroškem. Domača podjetja so gradila gostinski obrat Pri gradnji in obnovi novega gostinskega obrata v Celovcu, hotela „Zum sclnvarzen Adler” (pri črnem orlu) so bile posebno udeležene tele znane tvrdke: Stenske obloge v kopalnicah je napravila iz marmorjevega stekla v zelo okusni izvedbi tvrdka A. J. VVillner, ki dobavlja označeno steklo v vseh barvah. — Dela prve koroške tvornice za hladilne naprave in hladilne omare, Hans Hattenbergers Witwe iz Celovca, ki je bila na lanski celovški razstavi odlikovana s srebrno državno medaljo, so zlasti okusno izvedena. Pri izvedbi hladilnih naprav in pri ureditvi točilne mize v espresso-bileju je pokazalo to pod- jetje vso svojo veliko zmogljivost. Ta točilna miza je izdelana izredno moderno, toda tudi zelo okusno, iz parjenega hrasta s čisto svojevrstno vdelanimi letvicami. Svojevrstno je izdelana tudi odlagalnica za klobuke, nadalje vitrine z okvirji iz nirosta-jekla, ki so pokrite z jeklom, ki ne rjavi (nirosta), vžlebljeni okrajci pa so iz orehovine, kar vse napravi točilno mizo izredno okusno. — Tvrdka Matej Seher iz Celovca je dobavila najrazličnejše kuhinjsko posodje in kuhinjske specialne stroje. — Pri obnovi že obstoječih hladilnih naprav se je odlikovalo podjetje bratov Tcrtsche iz Celovca. J. Galihuber-jev hotel „Zum Schurarzen Adler" Hotel: 23 modernih, toda udobnih in individualno opremljenih sob, kopalnice itd. Adler-izbe (Adlerstuben): Intimni lokal z izbrano kuhinjo in negovanimi vini. Topla jedila do polnoči, golaževa juha, pivo v sodčkih. Adler-kavarna: Kavarna po dunajskem okusu, igralnica, tu- in inozemski časopisi itd. Naia specialiteta: Priprava izrednih-slavnostnih obedov (poroke, jubileji) v in izven hiše. Neonski napis pri vhodu v hotel v Adler-gasse je dobavilo podjetje Josef Sercinig iz Celovca. Razen omenjenih podjetij so pri opremi in obnovi hotela bile udeležene še tvrdke: Pfrimer & Moslacher (celotna centralna kurjava in sanitarne naprave), Hans Be* nedetti (oblazinjeno phištvo in vsa dekorativna oprema), Hans Schretter (kleparska dela) in pžf Scherzer-VVerk, lastnik Richard Scherzer, ki se odlikuje po svojem delu v stavbnem in umetnem ključavničarstvu. Izdelovalnica oblazinjenega pohištva Karu (Bm&dzttl Celovec-Klagenfurt, Villachcr Strasse 25 Tel. 32-07. Polaganje gumijastih oblog na podih. MATEJ SEHER strokovna trgovina za gospodinjske in kuhinjske potrebščine, steklo, porcelan, keramiko Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstrasse 24 (Verkaufs-hallen). Tel. 49-72. Oblastv. konces. podjetje za plinske, vodovodne in svetlobne naprave HANS SCHRETTER stavbno in ornamentalno kleparstvo Celovec-Klagenfurt, Volkermarkter Ring 13, telefon 11-33. Gradnja in reperatura hladilnih naprav Celovec-Klagenfurt, Adlergasse 19 Obloge sten z marmornim steklom v NqV0: vseh barvah j Cenike vam pošlje na zahtevo c£, Q. l/OlLhiejt Porcelan — kamenina — steklo — keramika Celovec-Klagenfurt Stavbno, portalno in umetno ključavničarstvo SCHERZER-WERK Richard Scherzer, Celovec-Klagenfurt Priestcrhausgasse 3, tel. 12-71. ( VZAiJERVEHSORGUNO z JAHITARE ANIAGCN TŽ*1 ZCNTRAIHEIZUNGEN PFRIMER 4 MOSSLACHER RIAO EN F URT» VIKTRINOZR RIMO 37 815 ViTCLS-lS Neon-razsvetljava Sereinigg CELOVEC - KLAGENFURT HANS H ATTEN BERG ER,S Ww@« CELOVEC - KLAGENFURT, EBENTALER STRASSE H, TELEFON 32-05 WeiUj,; UladilM naprave, UUuMm otnatc, UtaMnike Dobavi], in popravlja: PdubšuM z* \dva- in iadatHe. mu mt JCoroikaut (Nadaljevanje s 5. strani) ŠT. JURIJ NA ZILJI Kakor ptičje gnezdo visoko na drevescu, tako nekako čepi na planoti, naslonjen na odlomke starega Dobrača, naš št. Jurij na Zilji. Vas ni velika, saj šteje komaj 17 hiš. Med temi je majhna cerkev. Čeprav je majhna, pa je še vedno prevelika, ker nikoli ni polna, še dve gostilni, eno prodajalno, pošto in lepo šolsko poslopje za tri razrede imamo na vasi. Cela fara šteje 1500 ljudi. Občina pa je v Smerčah. To je vas, ki je v dolini ob glavni cesti Šmohor — Beljak. Po narodnosti so prebivalci Slovenci, le okoli 70 jih je rodnih Nemcev. Od teh pa obiskuje cerkev in službo božjo le 15 do 20 oseb. Fara ima tri podružnice z ličnimi cerkvami. Ima podolgovato obliko. Dviga sc od 850 do 900 metrov nad morsko gladino. Vas Sv. Jurij pa je slabo preskrbljena z vodo. Občinski možje bodo menda prej ali slej odpravili tudi ta nedostatek in kaj ukrenili. Ljudstvo — kljub napačni trditvi nekaterih, da niso Slovenci — govori mehko ziljsko narečje in zelo rado. Saj med seboj govore le v narečju, če izločimo nekatere prenapeteže in zaslepljence. Ti namreč menijo, da se z znanjem enega jezika lahko prehodi ves svet. Seveda, pametni ljudje, ki Vidijo tik sebe italijansko ali jugoslovansko mejo, so drugačnega prepričanja. Pomilovanja vredni in pravi škodljivci so oni, ki delujejo vsepovsodi, da bi ja Ziljani znali samo blaženo nemško koroško narečje. Toda pregovor. ..Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš", še vedno velja. Tukajšnje ljudstvo -je delavno in si v potu svojega obraza služi svoj kruh. Zemlja ni tako rodovitna in radodarna, kakor bi želeli. Poleti se kar zrastejo z zemljo in delajo ob delavnikih, kakor ob nedeljah. Mnogi si služijo svoj kruh z drvarjenjem, kakor tudi z delom v rudnikih. Največ je vredno šentjursko sonce. Do-čim so dolinci v gosto, mrzlo meglo zaviti, se Jurjani vesele lepih sončnih dni! Po planoti, če se smem tako izraziti, se vije precej udobna cesta. Od čaša do časa hitijo po njej avtomobili, preobloženi z lesom. Dvakrat na dan pa pridrvita dva avtobusa, ki prevažata delavce v plajberške rudnike. Zjutraj tja, zvečer pa nazaj. Kaj pa mladina? Mladina najraje čepi ob nedeljah v kinu. Tudi plesi so ji priljubljeni. Samoobsebi umevno mladina potrebuje gibanja. Je samo vprašanje, kdo ji bo dal tega razmaha. Pa tudi tukaj bi se dalo mnogo doseči. Zilja je dala slovenskemu narodu može, na katere je lahko ponosna, če prideš iz Podjune, ali iz Roža, boš pomilovalno moral priznati, da tu ne znajo prelepih koroških slovenskih narodnih pesmi. Da se jih ne naučijo, to se godi namenoma. — Ljudje s tem podlim namenom imajo raje neizobraženo mladino ... Ziljani, začnimo vendar enkrat z izobraževalnimi društvi. Naprej!... v KOTMARA VAS Zopet se je nabralo nekaj novic in jih sporočamo bralcem »Našega tednika”. — V mesecu decembru so imela naša dekleta kuharski tečaj pod vodstvom gdčne. Milenke Galobove. Mnogo koristnega so se dekleta za življenje naučile v kratkem času. Na razstavi, ki je bila v nedeljo po božiču, so dekleta pokazala, kaj vse znajo narediti. Popoldne ob 2. uri istega dne je bila kulturna prireditev, ki je obesagala par kratkih iger, spevoigro in nekaj šaljivih prizorov. Meseca decembra smo položili k večnemu počitku. Drovčevega očeta, Janeza Ad-lasnik iz Novega Sela. Pokojni oče so dočakali visoko starost, 82 let. Bili so mož poštenja, veren krščanski mož in vedno zvest svojemu narodu, četudi so bili oddaljeni od farne cerkve eno celo uro, vendar ni bilo nedelje in ne praznika, da ne bi bila od te hiše vsa družina pri sv. maši. Vsa dolga leta so bili rajni oče naročnik knjig Družbe sv. Mohorja in tudi »Naš tednik” je našel takoj pot v Drovčevo hišo. Bili pa so rajni oče mož izredno dobrega srca in Za gg. učitelje imamo na razpolago nekaj šolskih knjig, ki so v rabi na slovenskih šolah v Trstu, in sicer na osnovnih in srednjih šolah. .. Tudi Slovenski pravopis dobite pri upravi »Našega tednika”. < so vsakemu, če so le mogli, prihiteli na pomoč. Bili so 65-krat krstni ali birmanski boter. Zato je prihitelo k pogrebu tudi mnogo onih, ki so jih rajni oče v prvih dneh in urah življenja prinesli v hišo božjo, da postanejo otroci božji in dediči nebes. Drovčev oče so v strahu božjem vzgojili vse svoje otroke, zato je tudi njih naslednik na domu vzoren krščanski mož in odličen gospodar, zato imajo vse hčere svoje otroke vzgojene v naj lepšem krščanskem duhu. — Cerkveni moški zbor se je poslovil od rajnega očeta pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču z lepimi žalostinkami. Domači g. župnik so se poslovili od rajnega v ganljivem govoru in so ga stavili vsem gospodarjem za vzgled. — Naj počivajo Drovčev oče v Gospodu v domači zemlji! Zaostalim naše globoko sožalje. Kakor vsako leto tako smo tudi letos praznovali god sv. Boštjana in dan vednega če-ščenja z največjo slovesnostjo. Od 7. do 12. ure so bile službe božje. Glavna asistirana služba božja je bila ob 10. uri pri oltarju sv. Boštjana. Domačemu g. župniku so prišli pomagat še gospodje iz Žihpolj, iz Celovca in iz Beljaka. Pevci so pri vseh mašah prepevali evharistične in tudi še božične pesmi. Vsem pevcem se prav prisrčno zahvaljuje organist, da so tako požrtvovalno hodili k vajam in nato prepevali v čast božjo. — Vsem čč. gg., ki so prišli pomagat, naj Bog tisočero povrne. Beseda božja, ki so jo sejali v srca kotmirških vernikov, pa naj obrodi med nami stoteren sad. Dan vednega češčenja smo zaključili z večerno sv. mašo in z litanijami ter zahvalno -pesmijo. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V zadnji številki našega lista smo prinesli kritiko igre »Morje". Ponovno poudarjamo, da kritika ni veljala igralcem, ki so se v celoti zelo potrudili, kar tudi brez vseh pridržkov pripoznamo. Kritika je veljala vsebini igre in režiji igre. Se enkrat poudarjamo, da igre take vsebine ne spadajo na naše odre. VABILO Slovensko kulturno društvo za Vogrče priredi v nedeljo, dne 3. februarja, pri »Škofu” v Vogrčah, ob 3. uri popoldne igro: »Razvalina življenja”. Na sporedu so tudi deklamacije. Vabimo vse rojake in prijatelje na SLOVENSKI PLES ki bo v nedeljo, dne 10. februarja, ob 8. uri zvečer v prostorih Funkhaus-restavra-cije v Celovcu, Sponheimerstrasse. Za jedi in pijačo bosta skrbeli dobra kuhinja in klet. K veselemu rajanju bo igrala izbrana godba. V programu bo pa še kako veselo presenečenje! Obleke naj nikomur ne povzročajo preglavic, kajti zbrali se bomo v prisrčni in domači družabnosti. Pripravljalni odbor VAŽNO SPOROČILO KOROŠKEMU PREBIVALSTVU V Ljudski hiši Dietmar VVarmuth & Co v Beljaku je bil izgotovljen rušilec cen in je bil že stavljen v promet. Pri inventurni prodaji veljajo vse prodajne cene ne glede na cene, pod katerimi je bilo blago nabavljeno. Kakor vedno je tudi tokrat s svojo prodajo ob koncu zime Warmuth presegel vse rekorde, ko so bile najnižje cene še nadalje znižane. Ako imate 10 pravih prijateljev Vara bo vsak izmed njih priporočal nakup drugačnega radio-aparata, ker ima vsak svoje lastno prepričanje. Zares individualno in strokovno pa Vam svetuje pri največji izbiri f&adio GRAMOFONSKE PLOŠČE ELEKTRO-MaTERIAL CELOVEC-KLAGENFURT, Kardinalklatz 8 Podrulnica Železna Kapla — Eisen-kappel, Fribil-ova hiša. ZOBNI AMBULATORIJ Koroške okrožne bolniške blagajne za delavce in nameščence je , ZS. 195Z/ v hiši 10.-Oktob«r-StraBe — vogal Vilrfrlngor Ring, jUfaCj? Z6 Stran 8 — Številka 5 K i N O Križanka CELOVEC - KLAGENFURT STADTTHEATER Predstave ob 16. In 18. uri, v ponedeljek tudi ob 20. uri. Od 1. do 4. II. „Licbesromance” Od S. do 7. II. „Rote Signale” PRECHTL Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 1. do 7. II. „Fanfarcn der Liebc” BELJAK - VILLACH BAHNHOFUCHTSP1ELE Od 1. do 4. II. „Gunstling einer Konigin”. Od 5. do 7. II. „Die schsvarze Natter” LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7.. od 12. do 13.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. 1. II. 13.00 Iz tehnike, 14.00 lahka glasba, 20.15 slovenske narodne pesmi. — 2. II. 17.40 Harmonika in bas, 18.30 hrvatska narodna glasba. k „Hli« £lov»V«" dobavlja najucodnajlo radlo-aparafa, •l•kf^o-mat•r1a^ RADIO SCHMIDT Celovec • Klagenfurt, Bahnhofstr. 22 NEW-YORK (val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379). RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri „Verska ura”. (val 22.55, 31.10, 5C.26 in 196 m; ob četrtkih 202 m). RADIO TRST II 306,1 m ali 980 kc sek Dnevne oddaje: 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 19.45, 23.15, 14.00. Ob nedeljah: 8.15 12.45, 19.45, 23.15. Glas Amerike: 18.00, razen ob nc deljak. Dnevni pregled tiska: 14.15, razen ob nede Ijafa. Z. II. 13.00 Šramel kvintet in pevski duet, 19.00 Pogovor z ženo, 21.00 Pester spored, 22.30 Ples za konec tedna. — 3. II. 9.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Oddaja za najmlajSe, 13.00 Glasba po Jeljah, 18.00 Iz delavskega sveta, 19.00 Iz filmskega sveta, 21.00 Književnost in umetnost. — 4. II. 12.00 Sodobna Anglija, 19.00 Mamica pripoveduje, 20.30 Okno v svet, 22.30 Plesna glasba. — 5. II. 13.00 Glasba po željah, 20.30 Aktualnosti, 21.00 Dramatizirana zgodba, nato pestra glasba. — 6. II. 19.00 Zdravniški vedež, 20.00 Slovenski motivi, 20.30 Sola in vzgoja, 13.00 Romance. r 22 Hii Hi 23 24 25 ShmHfike' oddate v cadiu CELOVEC (val 417,2 m) Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00. ob sobotah od 9.00 do 9.30 ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 4. II. 14.30 Politični pregled — Naši skladatelji (Risto Savin). — 5. II. 14.30 Zdravnik, Po svetu, 18.30 ..Pcfhta” (zvočna narodopisna slika). — 6. II. 14.30 Gospodinja, gospodar. — 7. II. 14.30 Za mladino, 18.30 „Dr. Francč Prešeren”. — 8. II. 14.30 Komentarji — zanimivosti. — 9. II. 9.00 Iz slovenske literature. — 10. II. 7.15 Verski govor — Pestra glasba. GLEDALIŠČE Začetek ob 2ti. uri 31. 1. „Siss/', igra s petjem v petih slikah. 1. II. „Hoffmanns Erzahlungen”, fantastična opera v treh dejanjih (prvič). 2. II. „Kabale und Liebe”, žaloigra v patih dejanjih. S. H. „Ho£fmanns Erzahlungen”. ZdravilBfe Nevdharting Od 14. januarja je zgornje-avstrijsko barsko zdravilišče Neydharting spet v polnem obratu. V prejšnjih tednih je bilo zdravilišče, zlasti stanovanjske sobe, temeljito obnovljeno in število gostov je po obnovi že spet veliko. — Pri tem opozarja vodstvo zdravilišča na poseben film, ki prikazuje nastanek in razvoj tega že splošno znanega in priljubljenega zgornjc-avstrijskega zdravilišča. Ta film je bilo že mogoče videti v nekaterih kinih. iiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiHHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii - »Oglašuj v našem listu14 - m. jc znamka dobre kvalitete Je 50 let tovarna pohištva J. KULTERER hiša pohištva Beljak-VIllach Italiener Strasse 1 Razprodaja z 10% popusta plašči, obleke, perilo, jopice MODE W O U K CELOVEC - KLAGENFURT lO.-Oktober-Strasse 14/1. (Musil) Prodajne cene ne glede na nabavne cene! Vodoravno: 2. Latinski izraz za ljubiti, 4. Kraj na Gorenjskem, znan po svojih žebljarnah, 6. os. zaimek, 7. kratica športni klub, 8. strelno orožje, 9. nemški izraz za lahko snov, zamaški so navadno iz te snovi, 12. kratica za socialistično stranko Gornje Avstrije, 15. Kraj na Primorskem v STO, 16. Slovensko mesto na Goriškem, 17. Ima štiri stene, 19. majhno okence v gradu ali pa cerkvenem stolpu, 20. Staroslovanski zli-duh, 21. grška črka, 23. nikalnica, 24. kraj v Ziljski dolini, 27. iz njega delajo predivo ali pa olje. Navpično: I. Mesto v Ziljski dolini, 2. ploskovna mera, S. kratica za opisati, 4. oziralni zaimek, 5. igralna karta, 6. presto-lica slovenskega Stajerja, 7a pekoče rastline, 9. kratica za komunistično partijo Slovenije, 10. videl sem sorodnika (štajerski izraz), 11. kratica za Krajevni narodni arhiv, 12. začimba, 13. angleško žganje, 14. kratko srbsko ime, tudi kratica za angleške avtomobile, 18. Mesto na slov. Koroškem, 22. kratica za očarati, 23. predlog, 25. Začetek znane slov', narodne pesmi, 26. dva enaka soglasnika. OPOZORILO REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Izid žrebanja za nagradno križanko bomo objavili v prihodnji številki „Našega tednika”. Domače platno, brez konkurence 9.50 Blago za rjuhe, 120 cm 21.80 Rjuhe iz bombaža, debelo tkane, 156 cm 28.50 „Zcphir” posteljno blago, 80 cm 13.50 „Zephir” posteljno blago, 120 cm 19,50 Posteljno blago, rožnato, 80 cm 14.50 Posteljno blago, v raz. barvah, 120 cm 19.50 Molino za rjuhe, 155 cm 24.90 Črtast damast, 80 cm 15.60 Črtast damast, 120 cm 26,— Keper-Inlet ..Rhomberg", ISO cm 36.90 Flanelaste rjuhe, grobe, 140/220 cm 52.— Flanelaste rjuhe, barvaste, 140/220 cm 59.50 Kuhinjska brisača 8.70 Brisače iz damasta 9.40 Brisače frotirke, la bombaž, z lepimi barvastimi obšivi 15.90 Brisače za posodo, čisto platno 6.90 Brisače za frizerje, bombaž. 7.— Blago za pregrinjala, rožasto, 80 cm 18.90 Blago za pregrinjala, rožasto, 120 cm 23.80 ..Store” blago, 150 cm 14.80 Namizni prti, veliki, barvasti 35.— Terraleum, kvadratni meter 18.90 Barhenti, pisani in karirasti za obleke in moške srajce 13,59 Flanela, enobarvna in vzorčasta 13.50 Barhent za spalne plašče 14.90 Keper flanela za rjuhe, 150 cm 29.50 Za dame: Pisano pretiskano blago (Buntdruck), 80 cm 13.30 Blago za predpasnike 10.10 Blago za obleke v lepih barvah 19.80 Blago za obleke, ISO cm — Slager! 28.— Blago za obleke, 140 cm 39.80 Blago za plašče. Selfis čista volna 98.— Jerscy obleke od 149,— Jersey bluze 79.— Damski telovniki 69,— Satung bluze 59.— Predpasniki za gospodinjstvo 15.50 Obleke iz barhenta 09.— Naglavne rute, pisane 9.50 Modni šali 9.80 Ljudska trgovska hiia Volnene rute, barvaste 13.90 Volneni šali, vzorčasti 15.90 Naglavne rute iz barhenta, vzorčaste 16.90 Svilene nogavice 8.90 Športne nogavice, barvaste 13,50 Makko-ripp nogavice za šport, v več barvah 14.40 Triko hlače 12.50 Makko hlačke 15.90 Zimske hlače 25.50 Svilene zimske hlače, la kvaliteta 34.90 Spodnja krila 34.90 Spodnja krila (Sonnengold) 49,— Ripp garniture 24.60 Chavmeusc nočne srajce 59.— Pletilna volna v vseh barvah in kvalitetah od 5 dkg 3.50 Za gospode: Modne kratke nogavice 5.90 Športne dokolenke 13.90 Dokolenke, Selfix čista volna 22.40 Spodnje hlače iz barhenta, pisane 35.90 Modne srajce, enobarvne in črtaste od 48.— Trpežne flanelaste srajce 58,— la športne flanelaste srajce, kariraste 75.— Puloverji z dolgimi rokavi 65.— Luraberjacki 98,— Blago za obleke od 55.— Kamgami od 98,— Blago za zimske plašče od 88,— Štajerska lodcn obleka z dvojnim Lambas, brez konkurence 432.— Štajerska obleka iz kamgarna z dvojnim Lambas la kvaliteta 796.50 Modna obleka, Tennisstreif 497.— Kamgarn modna obleka, črna in plava 676,— Športna obleka 325.— Športni sako 247.— Hubertus — slipper 299.— Športni plašč 390.— Amerayon modne hlače 198.— Žametaste dolge hlače .240.60 Delavske hlače, la bombažni sukanec 66.— Deške obleke z dolgimi hlačami 156.— Deške hlače, dolge 69.— ' Na te cene še 5% oz. 6% popusta DIETMAR WARMUTH & Co. BEUAK - VILLACH, HAUPTPLATZ 32 TELEFON 41-03 In 41-86 URADNE OBJAVE Urad Koroške deželne vlade Erdkabel (zemeljski kabel) 4x4 cm dobite meseca marca. Naročite ga v trgovini FRANCE RUTAR DOBRLAVAS Ureditev oddaje presnega masla Zaradi zagotovitve preskrbe prebivalstva s presnim maslom do prehoda na zeleno krmljenje, ko je htogočc pričakovati izboljšanja preskrbe, odreja deželna vlada sporazumno z zveznim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo: Prodajalnicc presnega masla (ralekarnice, male prodajalnice i. dr.) smejo od 28. januarja 1952 dalje oddajati presno maslo onim potrošnikom, ki so bili predhodno vpisani v poseben seznani. Pri sestavi seznama prednih odjemalcev je opremiti živilske nakaznice za mesece januar do marec 1952 s štampiljo prodajalnice presnega masla. Obenem odreže prodajalnica presnega masla odrezek št. 10 živilske nakaznice in jih v snopičih po 100 komadov odda dobavitelju presnega masla. Pri izpremembi stanovanja zaradi preselitve ali zaradi, drugih razlogov vrne prodajalnica odjemalcu odrezek št. 10 živilske nakaznice in prečrta žig prodajalnice presnega masla na živilski nakaznici, ki jo ima odjemalce. Do nadaljnjega velja enotno za vse zvezno ozemlje, da dobi vsak potrošnik na mesec po 200 gramov presnega masla. Prodajalnice prodajajo presno malso v razmerju z dobavo. Presno maslo, ki ga upravičenci ne kupijo, je oddati prvenstveno otrokom in bolnikom. V Celovcu, dne 25. januarja 1952. Namestnik deželnega glavarja: Ferlltsch, 1. r. 'B&di IcfacUdU, fuf Schleppe-pivo pousodi HALI OGLASI Kdo želi zamenjati ali prodati svoje posestvo v Avstriji za lepo kmečko posestvo v Dravogradu (Jugoslavija). Dopise poslati na upravo „Našega tednika” pod značko „Posestvo”. Iščem svojega svaka, Jana Mežner-ja, roj. v Ljubljani, jugoslov. državljana, ki se je izgubil ob prevzemu oblasti po maršalu Titu. Podatke poslati na upravo „Našega tednika” ali na naslov: Mr. Z. Kovvalik, Sundayshin Farm, Falficld, Glos., Great Britain. Fant, star 25 let, gozdni delavec, želi spoznati dekle do 28 let. Vdove niso izvzete. Resne ponudbe na naslov: Je. R„ Schrot-tenbach Nr. 2, Dobritsch,- P. Friesach in Ktn. POSEBNA PONUDBA Prodaja po močno znižanih cenah: la flanela, pisana, za srajce, 80 cm 9.80 la flanela za srajce, karirasta, 80 cm 15.80 la pralna flanela, enobarvna, 80 cm 14.80 la pralna flanela, rožasta. 80 cm 18.20 la barhent za obleke bombaž, 80 cm 17.80 JLeihmi BELJAK-VILLACH, Ledcrergasse 12 Elektro-Rauter, Beljak-Villach Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra-I dijski aparati, elektri&ie naprave, hladilniki. Kupujte jtadvset* ffti it^OVuU, ki oglaiajo v našem listu! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: ..Carinthia” Celovec, Vfllkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Poštni v' čekovni urad štev. 69.793.