Miscellanea Poročilo z Mednarodne konference o kl.asičnih študijah (Atene - Delfi, 3.-5. aprila 2003) Glavni razlog za konferenco je bila po- buda, ki jo je v okviru grškega predse- dovanja Evropski skupnosti dal grški minister za šolstvo in verske zadeve, Petros Efthymiou. Predlagal je usta- novitev mednarodnega centra za kla- sične študije, ki bi bil sestavljen iz dveh enot: ene v Italiji in ene v Grčiji. S tem je povzel zamisel, za katero se je v Sve- tu Evrope že leta 1995 kot prvi zavze- mal Giorgios Papandreou, tedanji grš- ki minister za šolstvo in verske zade- ve. Srečanje je potekalo v Atenah (3. april) in Delfih ( 4.-5. april). Grško mi- nistrstvo za šolstvo in verske zadeve je na posvetovanje povabilo - poleg čast­ nih gostov - po dva predstavnika iz vsake države Evropske skupnosti in po enega iz vsake izmed držav, ki kandi- dirajo za vstop v Evropsko skupnost. Grško ministrstvo je pokrilo tudi ce- lotne stroške bivanja in prevoza zno- traj Grčije. Vabilu so se odzvali predstavniki na- slednjih držav članic: 49 Grčija: „ Theofanis Kakridis (Univerza Ioan- nina - častni gost) - Stella Priovolou (Univerza Atene, Ministrstvo za šolstvo in verske za- deve) - Christina Veikou (Pedagoški inšti- tut Atene) „ Vasilis Karasmanis (Evropski kultur- ni center Delfi, Tehniška univerza Solun) - Ioannis Kazazis (Univerza Solun) - Giorgios Christodoulou (Univerza Atene) „ Nikolaos Petroheilos (Univerza So- lun) 175 - Konstantinos Bourazelis (Univerza Atene) s Belgija (flamska skupnost): - Christiane Van Woensel (Zavod za razvoj šolstva na Flamskem) - Rudolf de Smet (Svobodna univer- za Bruselj) s ~elgija (francoska skupnost): - Etienne Famerie (Univerza Liege, Urad ministra za šolstvo) - Michel Dubuisson (Univerza Liege) s Danska: - Stig M. M0ller (Ministrstvo za šols- tvo) s Francija: - Roger Fromont (Ministrstvo za mla- dino, narodno vzgojo in raziskova- nje) - Jean-Noel Robert (Union Latine) s Italija: - Franco Montanari (Univerza Geno- va - častni gost) - Luciano Favini (Ministrstvo za šols- tvo) - Diego Lanza (Univerza Pavia) s Luksemburg: - Edouard Ries (Ministrstvo za šols- tvo, poklicno izobraževanje in šport) - Robert Koch (Lycee de gan;:ons de Luxembourg) 111 Nemčija: - Carl J oachim Classen (Univerza Gottingen - častni gost) - Peter Funke (Univerza Munster) e Nizozemska: - S. R. Slings (Svobodna univerza Am- sterdam) 111 Portugalska: - Cristina Sousa Pimentel (Univerza Lizbona) - Arnaldo Espirito Santo (Univerza Lizbona) s Španija: - Antonio A!var Ezquerra (Univerza Alcala de Henares - častni gost) 176 - Jose Francisco Gonzalez Castro (Mi- nistrstvo za šolstvo in kulturo) e Velika Britanija: - Michael Frede (Univerza Oxford - častni gost) - Kate Green (Ministrstvo za šolstvo) Iz držav kandidatk so prišli: e Ciper: - Ioanrlis Varellas (Ministrstvo za šols- tvo in kulturo) e Češka: - Filip Karfik (Karlova univerza Pra- ga) e Estonija: - Anne Lili (Univerza Tartu) e Latvija: - Ozars Lams (Latvijska univerza Riga) e Litva: - Nijolejuchnevičiene (Univerza Vil- nius) e Madžarska: - Gabor Bolonyai (Univerza Eotvos Lorand, Budimpešta) e Malta: - Horatio C. Vella (Malteška univer- za La Valetta) e Poljska: - Jerzy Styka (Jagelonska Univerza Krakov) e Slovenija: - Matjaž Babič (Univerza Ljubljana) Srečanje je potekalo v dveh delih: Na otvoritvi, ki seje odvijala v Atenah v slavnostni dvorani Starega par!a- menta,je predstavnike nagovoril grš- ki minister za šolstvo in verske zade- ve, Petros Efthymiou, jim predstavil svoje poglede na položaj klasičnih je- zikov šolstvu držav Evropske skupno- Keria V - 1 " 2003 sti, poudaril pomen klasične izobraz- be za ustvarjanje in ohranjanje skup- ne evropske identitete ter predstavil svojo vizijo centra za klasične študije, ustanove, ki bo »Znova dala blesk tej tipični sestavini evropskega šolstva, ka- tere tradicija sega stoletja nazaj«. O pomenu klasične izobrazbe za sodob- ni svet in o nalogah, kijih to postavlja pred države nove Evrope, je govoril akademik dr. Konstantinos Despoto- poulos. Prvi dan drugega dela konference, ki je potekal v Evropskem kulturnem centru v Delfih, so predstavniki držav Evropske skupnosti in predstavniki dr- žav kandidatk predstavili položaj kla- sičnih jezikov v šolstvu svoje države. Podoba je bila zelo različna: na eni strani Španija in Nizozemska, kjer je položaj klasičnih jezikov, kulture in ci- vilizacije v šolski ureditvi trden in za- gotovljen z zakonom, na drugi strani Portugalska, kjer zanimanje za pouk teh predmetov usiha. Položaj, ki so jo naslikali predstavniki držav kandidatk, je bila drugačna od držav članic: pouk klasičnih jezikov, kije bil za časa ko- munistične oblasti docela ali v veliki meri izrinjen iz šolskih programov, se počasi in stežka vrača vanje. Pri tem so učitelji in zagovorniki klasične izo- brazbe deležni različno velike podpo- re šolskih oblasti. 1 Drugi dan konference je bil name- njen razpravi o ustanovitvi Centra za klasične študije in njegovih nalogah. Udeleženci so sprejeli spomenico, v kateri so naloge bodočega centra opi- sali z naslednjimi štirimi točkami: 1. »Center bo izkoriščal najmoder- 1 Kako različna je podpora, se je med drugim videlo po tem, daje večina držav kandi- datk svojim udeležencem krila potne stroške, edino predstavnika Estonije in Slove- nije sta si morala pot v Grčijo plačati iz lastnih sredstev. Miscellanea nejša tehnološka sredstva, da bo vzpo- stavil elektronsko h mrežo, v kateri bo nastala podatkovna zbirka vseh tistih šol v Evropski skupnosti, ki imajo v uč­ nih načrtih klasične predmete. Prav tako bo zbiral podatke o vseh univer- zitetnih tečajih iz klasičnih študij in o delu drugih ustanov, ki se ukvarjajo z antiko. Vsi ti podatki bodo na voljo na spletni strani. 2. Pomembna naloga centra bo pospeševati poučevanje klasičnih predmetov na ravni srednjih šol. Me- nimo, daje ta naloga pomembna, ker bodo klasične študije pri študentih zelo povečale zmožnost oblikovati in izražati svoje poglede na zadeve, po- membne za različne vidike naše druž- be. Center bo lahko širil podatke o novih izobraževalnih pristopih in uč­ nih metodah. Krepil bo tudi sodelo- vanje med univerzami. JERA IVANC, PERZEJ. Lutkovno gledališče Ljubljana, 14. 3. 2003. Režija: Jaka Ivanc; kostumograftja: Pa- tricija Čičmir; scenografija: Matej Fi- lipčič; glasba: Davor Herceg; koreo- graftja: Miha Lampič; luč: Miran Udo- vič. V glavnih vlogah: Aljoša Koltak (Peter); Martina Maurič Lazar (Ire- na). Tema tega zapisa, prvotno objavljene- ga v diskusijski skupini Agor@,je tudi v okviru revije Keria »popularizacija antike«, njegov povod pa dogodek, ki je -vsaj po mojem prepričanju in spo- minu - eden nabolj kvalitetnih pris- pevkov k tej popularizaciji. Že uvodo- 177 3. Enako pomembna naloga centra mora biti tudi podpora poučevanju in raziskovanju v klasičnih študijah na univerzitetni ravni ter v drugih aka- demskih in kulturnih ustanovah. Cen- ter mora zlasti spodbujati raziskova- nje in sodelovanje med mladimi znanstveniki iz različnih delov Evrop- ske skupnosti. 4. Center se ne sme posvečati samo kakovosti klasičnih študij, ampak tudi širšemu razumevanju antične civiliza- cije v današnji družbi, ne samo za di- jake in študente, ampak tudi za uče­ če se odrasle.« Udeleženci so v spomenici izrazili pre- pričanje, da bo minister za šolstvo Re- publike Grčije upošteval priporočila, kijihje dala konferenca, in da bo mi- nistrstvo za šolstvo Republike Italije, ki bo od Grčije prevzela predsedstvo Evropske skupnosti, dano pobudo podprlo injo dokončno uresničilo. Matjaž Babič ma naj poudarim, daje ta vidik izrazi- to omejen, obroben, skorajda herme- tičen; kvaliteta nove predstave je rav- no v tem, da njeno strateško bistvo ni didaktično (čeprav v njej nastopa cela enciklopedija grških mitoloških juna- kov). Peter in njegova mlajša sestra Irena zamudita predstavo, brezhibno ureje- na mama ju v zadnjem hipu stlači v sredino prve vrste. Klepetanje med občinstvom zdaj počasi potihne, toda predstava se noče začeti. Irena ne str- pi več, rada bi videla Perzeja, svojega junaka iz sanj. Skoči na oder, Peter za njo, pokukata za zaveso, in že je odr- ska utvara resničnost. Toda med igral- ci, kaznovanci v Hadu, Perzeja ni.