kimonov STzaliv VEČ KOT MORJE IN SONCE HTP SIMONOV ZALIV, d.d. IZOLA telefoa: (066) 62 221. telefaks: 62-222 Danes: priloga str. 25—36 Komintentom banke posuj« mo: — posojila knietijcem in kmetijskim gospodarstvom. — SKB banka vam svojo ponudbo predstavlja na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni in poslovnih enotah v Gornji Radgoni, Lendavi in Murski Soboti. SKB BAHRA BA VEČKOTPARTWLyEČKOTBAN^ m™ Murska Sobota, 20. avgust 1992 • Leto XLIV • Št. 33 • Cena 60 SIT Sejem spet bo živ po ^ivljen^°^ona ‘n Pomurje bosta v prihodnjih dneh spet zaži-oA - °bmejnem mestecu bo za dober leden povsem jn . '^Jni ritem. V soboto odpira vrata številnim razsta-ioSeP,,<- Prir!,^ne^'m obiskovalcem mednarodni kmetijsko-živil-s' Vrujuh#let lohrat še veličastnejša, saj bo v znamenju or?an‘^lorji obljubljajo, da bo letošnja največ-^‘iali ob k '<>Slna' napovedi uresničile bomo lahko ^Mih Pr,reditve. podatki o številu razstavljavcev in f 1 rokovnih prireditev pa dajo slutili, da bo tako. " 'dolgo iskal svojo pravo vsebino in mesto v tem go-zdaj že lahko zapišemo, da je posta! osrednji n si utrdil tudi svoje mesto med taloni ■ A|n’1 prireditvami v Evropi. Vendar pa sejem v Gor- . ''1 tudi n 'me ostati zgolj manifestacija dosežkov v kmetijstvu. i 1 ' za navezovanje še tesnejših gospodarskih sti- cjja na stičišču meja med vzhodom in zahodom mu Jim do m organizatorji bi to morali znati izkoristiti, ti te/, 'j ' oprostili nekatere spodrsljaje in pomanj-* ^‘h nni. ne smejo in ne morejo privoščiti, saj so si v tri-^ornjv ra ' dovolj izkušenj priredit m pomurJe bosta v prihodnjih dneh živela s to 'Borisi,pa vedno lahko ugotavljamo, da je ne ve- Sko ' Radgona je v teh tridesetih letih sejem sla- W upali trditi, da so več kot Radgončani m hti,dain%ems>ce prireditve potegnili avstrijski trgovci in tudi iz naučiti. Sejem v Gornji Radgoni se ho še na-■■ ■Pomu^S^^ ~a prihodnje telo pa bi se morah že zdaj vklju-‘n luri[l ^r'S),^’“ delavci. Pomurje s svojimi naravnimi po^ , ,ri ‘udi '"""d znamenitostmi lahko ponudi veliko več, kat \ seJent bi moral biti priložnost za to. Ludvik Kovač v^STORIJ ^ipTRGOVINE ^POMURSKEM SEjMU Aha pestra P00'’ finega zmorete V nesreči do pravega spoznanja? Pomurski kmetijci so sredi prejšnjega tedna še imeli kanček upanja, saj so vremenoslovci za konec tedna napovedali dež. Žal se napovedi niso uresničile in ka-tastrora, ki je prizadela kmetijstvo, je tako iz dneva v dan večja Tako dolgega sušnega obdobja kmetijci ne pomnijo, saj traja PREDSEDNIK MED »BLRAŠI« - Krajevna skupnost Ižakovci je pripravila tako imenovane Biiraške dneve. V tednu dni so ponazorili več dogodkov iz življenja delavcev, ki so delali murske jezE, osrednja prireditev pa je bila v nedeljo. Med »biiraše« in množico obiskovalcev je priplul od do-kležovskega mostu po Muri navzdol s »šlfo« predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Dobrodošlico mu je zaželel tudi »stari buraš« Franc Krapec. Foto: Š. Sobočan že od pomladi in mnogi bodo ostali tako rekoč brez pridelka. Zaradi suše je bil že pridelek pšenice manjši za 10 do 20 odstotkov, o posledicah, ki jih bo imela suša za jesenske pridelke, pa si ne upajo niti razmišljati. Koruza je na mnogih območjih kot po obiranju in prvi jesenski slani, močno pa so prizadete tudi druge poljšine. Sušo iz dneva v dan bolj čutijo tudi trajni nasadi, najbolj pa bo seveda prizadeta živinoreja, saj bo mnogim rejcem še pred zimo zmanjkalo krme. Posledice so zdaj že takšne, da z ukrepi ne kaže več odlašati, sami kmetijci pa razmer več ne morejo obvladovati. Očitki, da so odgovorni za sanacijo razmer predolgo čakali, so deloma upra vičeni, vendar so še pred koncem prejšnjega meseca upali, da bo suša pojenjala. Od tega časa pa dejansko že delajo posebne ko misije, ki ocenjujejo škodo, v akcijo pa so se vključili tudi občinski izvršni sveti, ki so pripravili prve predloge najnujnejših ukrepov. S položajem so seznanili tudi odgovorne v republiki, saj brez širše družbene pomoči razmer ne bo možno urediti. Predstavniki ministrstev za kmetijstvo in varstvo okolja so sredi prejšnjega tedna obiskali Pomurje in se seznanili z razmerami, za katere so priznali, da so kritične, vendar bo v prvi vrsti zdaj potrebna predvsem ustrezna ftomoč. Med najnujnejšimi pred-ogi ukrepov, ki so jih pripravili v soboškem izvršnem svetu, pridružili pa so se jim tudi v preostalih občinah, velja zapisati zagotovitev krme za živino, da ne bi bil ogrožen stalež osnovne črede, spodbude za jesensko setev, odpis davkov in odložitev plačila posojil za prizadeto proizvodnjo ter odkup vseh tržnih presežkov živine V ministrstvu za kmetijstvo so se obvezali, da bodo vlado do konca avgusta podrobno seznanili s stanjem in potrebnimi ukrepi, dejstvo pa je, da brez širše solidarnostne pomoči ne bo šlo. Žal pa je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji veliko naravnih' nesreč, zato je solidarnostni sklad osiromašen in ostaja vprašanje, na kakšna sredstva kmetijci lahko računajo. Ti so bili namreč že doslej v podrejenem položaju in na pogovoru s predstavniki iz republike je eden od pomurskih predstavnikov razmišljal, da se mora zgoditi katastrofa, šele potem spoznamo, kaj pomeni kmetijstvo slovenski državi. Ludvik Kovač POLJOOPSKRBA Trgovine MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 VREME Prevladovalo bo sončno in vroče vreme, možne so posamezne nevihte. Pregovora Rada po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Strd za potice popijejo Jerneja meglice. VESTNIKOV KOLEDAR žit. avgust, četrtek, Bernard 21. avgust, petek, Pij X. 22. avgust, sobota, Marija 23. avgust, nedelja, Roza 24. avgust, ponedeljek, Jernej 25. avgust, torek, Ludvik 26. avgust, sreda, Ruflin • nehrbtne škropilnice SOLO * nahrbtne in vrtne kosilnice JONSERED • visokotlačne stiskalnice za seno in slamo po zelo ugodnih cenah jubilejni 30. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM v Gornji Radgoni od 22. do 30. avgusta 1992 aktualno po svetu Iz Monoštra piše Agenti iz prepričanja Vsaka država ima svojo tajno policijo, drža v no varnost na služba svoje agente. Verjetno ste slišali, kako so se zgražali predstavniki nove oblasti na Madžarskem, če se je zvedelo, da je bil nekdo agent t.i. oddelka II1/HI. In bog ne daj, da bi kdo ovadil zaradi te dejavnosti. Zdaj pa naenkrat slišimo, da je agentov prijavljenih za tajno policijo nove demokratične oblasti več, kot jih lahko sprejmejo. In prijavili so se celo iz prepričanja! Vsaj po izjavi novega ministra brez listnice za državno varnost, ki je po strankarski pripadnosti krščanski demokrat. Zdi se, da s prepričanjem nekaterih nekaj ni v redu. Kaj pač motivira nekatere ljudi, da bi vohunili za drugimi? V kaj verjame ta človek? Da opravlja plemenito dejavnost, verjetno ne! Lahko pa je prepričan, da bo dobro plačan! Kot so bili prav gotovo dobro plačani tudi predniki sedanjih agentov v prejšnjem sistemu. Le to mi ni jasno, zakaj se potem tako zaničljivo govori o prejšnji »garnituri«? Prav gotovo (vsaj po mojem) je nekaj narobe tudi s prepričanjem novega ministra brez listnice. Ne vem, kako uskladi svoja krščanska načela z nalogami ministra za državno varnost. Sliko krščanskega demokrata si zamišljamo drugače, kot se je predstavil gospod Tibor Fiizessy. Človek, ki je dober po srcu, človek, ki zna odpustiti, človek, ki naj ne bi imel skrivnosti, je izjavil, da vseh stvari o delovanju svojega urada ne bo zaupal niti odboru za državno varnost pri madžarskem parlamentu (ta odbor naj bi nadzoroval dejavnost tajne policije). Kako bi jim pa zaupal, če so nekateri poslanci po njegovem, spletkarji. Kako si pa zamišlja delo novi minister? »Ne loči čisto jasno, kaj naj bi bila naloga njegovega urada, policije za gospodarski kriminal (finančna policija) in kriminalistične službe«, pravijo nekateri-člani omenjenega odbora. Ljudje v določenih državnih službah lahko pričakujejo vprašalnik, ki je seveda sestavljen po vzoru podobnih vprašalnikov zahodnih demokracij. Torej naj ne bodo presenečeni, če jih bodo vprašali, ali imajo izvenzakonsko razmerje, ali so homoseksualci? Vprašali pa jih bodo tudi to, če so bili agenti v prejšnjem sistemu. Gospod minister meni, da na Madžarskem ni dovolj nadzorovano gospodarsko življenje, širi se gospodarski kriminal oz, dejavnost gospodarskih mafij. Zaradi tega bi bilo potrebno kontrolirati tudi tuje poslovneže. To bi bila zelo nevarna poteza, meni večina poslancev opozicije, čeprav je tudi v zahodnih državah navada, da poslovni partnerji poskusijo dobiti informacije o drugem. Najbolj nevarno pa je, da novi minister želi zelo razširiti dejavnost tajne službe. Nekateri vidijo v tem zametke policijske države. Sploh pa, če odbor za državno varnost pri parlamentu ne bo mogel nadzorovati te dejavnosti, saj še ni zakona o državni varnosti, veliko pa je tudi nezaupanja gospoda ministra. Ali bomo v prihodnje, ko bo zazvonil naš telefon, zopet imeli občutek, da nekdo »sodeluje« pri naših pogovorih? Marijana Sukič globus ANKARA — Premier ZRJ Milan Panič je v turškem glavnem mestu, kamor je na lastno pobudo pripotoval na enodnevni obisk, izjavil, da bo ZRJ sledila turškim prizadevanjem za mir v BiH. »če bo treba, je ZRJ pripravljena priznati BiH« je v pogovoru s turškim premierom Demire-lom izjavil Milan Panič. BANJALUKA — Na Zasedanju je skupščina srbskega naroda v BiH sprejela deklaracijo o državni in politični ureditvi. Deklaracija • med drugim predvideva, da st bo sedanja Srbska republika BiH preimenovala v Srbsko republiko. ATENE — Grčija obtožuje Makedonijo, da si je za novo zastavo izbrala grb stare makedonske dinastije. »Gre za poskus zlorabe enega izmed starogrških simbolov«, je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva Dimitris Avramo-pulos. MOSKVA - Oblasti v pretežno armenski enklavi Gorski Karabah, ki se bojuje v nenapovedani vojni z Azerbajdžanom, so razglasile izredno stanje in zaukazale mobilizacijo vseh moških od 18. do 45. leta. KABUL — V enem od najhujših raketnih napadov po štirih dnevih srditih spopadov je bilo v afganistanskem glavnem mestu v zadnjem raketnem napadu ubitih 87 ljudi, ranjenih pa več kot 150. Rakete so izstrelili disidentski mudžahidi. BEOGRAD - Vlada Zvezne republike Jugoslavije je sklenila priznati Republiko Slovenijo. Temelj za priznanje je odločitev zvezne vlade, da v celoti upošteva pravice in interese nekdanjih jugoslovanskih republik, kakor tudi gospodarske interese ZRJ in Slovenije, je rečeno v sporočilu. Odločnost le pri besedah »Zdaj je res dovolj. Srbija mora dojeti, da ji ne bomo več gledali skozi prste, ne glede na obliko, ki jo bo imelo vojaško posredovanje, O odločni pripravljenosti OZN, da razvozlajo ta vozel, nikakor ne kaže dvomiti.« S temi besedami je italijanski obrambni minister Salvo Ando potrdil, da Zahod zaostruje stališče, še vedno pa ni odgovora na vprašanje, kdo in kako naj bi vojaško zavaroval konvoje s človekoljubno pomočjo med Dalmacijo in Sarajevom in drugimi bosansko-hercegovskimi mesti. Preiskava najhujših zločinov Komisija za zaščito človekovih pravic pri OZN je v Ženevi sprejela odločitev, da bo začela preiskavo najhujših kršitev človekovih pravic v spopadih na območju nekdanje Jugoslavije. Resolucijo o preiskavi vojnih zločinov je komisija OZN sprejela soglasno. Taborišča niso potrjena!? Ruski predstavnik na sestanku odbora visokih funkcionarjev Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Pragi je v zadnjem trenutku preprečil sprejetje resolucije o krizi na območju nekdanje Jugoslavije in o nudenju človekoljubne pomoči BiH. Kot poroča agencija France Press je veleposlanik Lebedev potem, ko so že dosegli konsenz 51 držav, članic KEVS, zavrnil besedilo z besedami, da preveč enostransko obsoja Srbijo za razmere v nekdanji Jugoslaviji in se posebej v BiH. Ruski veleposlanik je dejal, da poročila o obstoju srbskih koncentracijskih taborišč in razmerah v njih niso potrjena. Zaradi takšnega stališča Rusije so odločitev kriznega odbora KEVS preložili za nedoločen čas. Ugrabitev Ševardnadzejevih sodelavcev Komaj je državni svet Gruzije po sprejemu v Združene narode razglasil splošno amneslijo za vse tiste, ki so zadnje mesece izražali proteste proti strmoglavljenju prejšnjega predsednika Zvijada Gam- sahurdija, že so zvijadisti zlorabili tiho premirje ter med pogajanji v mestu Žugdidi v zahodni Gruziji ugrabili 12 predstavnikov vlade iz Tbilisija, med njimi tudi notranjega ministra Rimana Guensadzeja. tudi notranjega ministra Rimana Guensadzeja, il obramb n e trni ministru Tongizu Kitovaniju na- Državni svet je zaupal obrambnei-------------- —. logo, da z oboroženimi silami osvobodi talce. Eduard ševardnadze pa je v svoji polnočni televizijski poslanici gruzinskim rojakom dejal, da je velika večina bivših zvijadistov spoznala, da je treba iti po poti vse- n a rod ne sprave. PREBLISKI »Ne morem prevzeti odgovornosti za razvoj dogodkov, na katere ne morem vfiivati. Nin ne želim ovirati zgodovinskega razvoja ali pa postali birokrat, ki se zgolj uklanja duhu časa.« Vaclav Havel ob odstopu s funkcije predsednika Češkoslovaške »Grčija nima avtorskih pravic do imen drugih držav.e Giannt de Michelis. prejšnji italijanski zunanji minister Z vsemi sredstvi Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, ki zahteva, naj »vse strani v konfliktu nemudoma ustavijo vojaško dejavnost v BiH«, saj ta ne ogroža samo Balkana, ampak je tudi grožnja širšemu mednarodnemu miru in varnosti. Bistvo resolucije je poziv vsem državam, »naj posamič ali v okviru območnih organizacij in v sodelovanju z OZN sprejmejo vse ukrepe, ki bi bili potrebni za zagotovitev humanitarne pomoči Sarajevu in drugim območjem.« Uporaba »vseh sredstev« pomeni seveda uporabo vojaške sile. Resolucijo je podprla tudi Rusija, ki je sicer na posvetovanjih opozorila, da mednarodna skupnost krivde za zločine v taboriščih ne sme naprtiti samo Srbom, ampak tudi drugim stranem, vpletenim v vojskovanje. Sicer pa resolucija vnovič poudarja potrebo po političnem reševanju, to je s pogajanji. V njej je izražena tudi zahteva, naj bi mednarodnemu Rdečemu križu in drugim podobnim mednarodnim organizacijam zagotovili neoviran in nenehen dostop v vsa taborišča, zapore in zbirna taborišča in da naj bi bili vsi priporniki deležni humanega ravnanja. Zaskrbljenost zaradi taborišč in obsodbe sta še bolj poudarjeni v drugi resoluciji, ki jo je prav tako sprejel VS. V njej vse strani v bosanskem konfliktu opozarjajo na spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zlasti še ženevskih konvencij iz leta 1949. Resolucija od držav in ustreznih organizacij, pa tudi od generalnega sekretarja OZN, zahteva, naj zbirajo podatke o morebitnem kršenju mednarodnega humanitarnega prava na območju nekdanje Jugoslavije in jih predložijo varnostnemu svetu. Nato v vojaški operaciji V Bruslju so se sešli predstavniki 16 držav, članic Nata. Kot je povedal generalni sekretar Manfred Woerner. bodo vojaški orga- ni atlantske zveze do 24. avgusta pripravili podrobno poročilo o različnih opcijah za sodelovanje sil Nata v morebitni vojaški ope raciji v BiH. Po njegovih besedah Nato proučuje vrsto opcij za zaščito človekoljubnih konvojev v BiH, vključno tudi različne stopnje angažiranja čet članic te organizacije. Po sestanku so na sedežu severno atlantske zveze v Bruslju objavili posebno izjavo, v kateri obsojajo nadaljevanje morije v BiH, pozivajo k ustavitvi ognja in izražajo podporo resolucijam, ki jih je sprejel varnostni svet OZN. V ŽARIŠČU »Kolariču, Paniču Se še spomnite popularne humoristične nadaljevanke beograjske TV z refrenom »Kolariču, Paniču«, ki je pred male zaslone zvabila številne gledalce v nekdanji Jugoslaviji. Kaže, da se danes podobne zadeve zopet ponavljajo, v glavni vlogi pa je novoizvoljeni premier Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič, Ta je kot mlad kolesar s tekmovanja v Avstriji pobegnil čez lužo pred skoraj štirimi desetletji. Sam se rad pohvali, da je imel v žepu le dva dolarja in da ni vedel niti besedice angleškega jezika. V Ameriki je nekako uspel in je sedaj lastnik velikega farma-cevlskega koncerna, v katerem so tudi nekateri vidni ameriški politiki. In ta Amerika, ki mu je omogočila bogataško življenje, seje naenkrat odločila, da ga pošlje v nekdanjo Jugoslavijo, kjer naj bi poskušal rešiti, kar se rešiti da. Navzlic temu, da niti približno dobro ne pozna razmer v svoji nekdanji domovini, čigar jezik je skoraj povsem pozabil govoriti. Zdi pa se, da to nikogar posebej ne skrbi, saj Panič obljublja to in ono, kar se že na prvi pogled zdi, da nima dosti skupnega s stvarnostjo. Najprej je K VSE zaprosil, da bi mu pomagali »odstraniti hude ovire in dali še eno možnost njegovi vladi. V svoji prošnji je zagotovil, da si bo nova vlada odločno prizadevala za mir v BiH in na Hrvaškem. In ker bo, kot navaja, sestavljena iz strokovnjakov, ki so enakega V mnenja, kol je sam mandatar,« Ne Kuvajt, temveč novi Libanon! Eden vodilnih mož v Pentagonu, pomočnik v skup stvu, general Barry McCaffrey, je izjavil, da bi Združeni **" 'J?". , va, ! tisoč mož in leto dni za zaustavitev nasilja v nekJ-i'li f slaviji, ne da bi imeli zagotovilo, da se vojna potem, ko " ■ j umaknile, ne bi nadaljevala. »Kar skušamo uničiti, jesooi ' tremi narodi«, je dejal v zvezi z boji srbskih sil s Hrvati in Mus", m dodal, da je območje bojev nekaj večje kot nekoč v Vietnamu »krat večje kot Severna Irska. V Bi H je pod orožjem 200 H«* gozdnata področja otežujejo obveščevalno dejavnost, je 56 Namestnik obrambnega sekretarja Stepen Hadley pa Je nju pred senatnim komitejem, zadolženim za oborožene sc , da bi se morali Američani v mirovnih silah spopasti zg*ei in da bi se nasilju morali upreti z nasiljem in tako preprečili s listov. »Precedenčni primer je Libanon in ne Kuvajt, m J' večjem obsegu in z velikansko količino orožja na vseh stranki j jal Hadley. Američani so se umaknili iz svoje posredniške n a|nflT banonu leta 1985, potem ko je v eksploziji vojašnice utnr ■ * ških vojakov. Sicer pa je ameriški senat glasoval za ameriško vojaško st' ' nje pri zagotovitvi humanitarne pomoči Bosni, čeprav je ■ '„e jev temu nasprotovalo ali pozivalo k opreznosti. »Ce na • ps bomo potegniti črte, obstaja nevarnost, da se bo etnični I razširit in potegnjeni bomo v še bistveno bolj drago bitko«.'e " nil demokrat Joseph Lieberman. Za zračne bombne napade Srhljive podobe trpljenja bosanskega prebivalstva so * skth političnih krogih sprožile glasne zahteve po rad lj ! pih, kot je zgolj humanitarna pomoč, na katero se je dos ej® -i strategija vlade Pierra Beregovoya do najbolj žgočega Žr”-’ ^i. evropski celini. Zganili so se celo v vladajoči socialistih s vrsta osebnosti razmišlja precej dlje od resolucije varno-' ®®, ... OZN, ki omenja aktiviranje vojaštva zgolj zaradi mh konvojev. Sef socialistične stranke Laurent Fabius Pre".6nlta" možne akcije: zračne napade na srbske vojaške cilje, <*' zor meja, da bi dosegli dosledno spoštovanje embarga V politični pritisk na londonsko konferenco, da bi omogCK' odločitve, in slednjič takojšnji pričetek mednarodne pr ' gresenem nasilju in preučitev možnosti sojenja srbskim pancu* radi zločinov proti človeštvu. Sicer pa je skoraj dve tretpu r naklonjenih sodelovanju Francije v vojaški intervenciji- Trinajstič in zadnjič- Ali bo 13, verjetno tudi zadnja plenarna konferenca" nj ' • • - ■ o- tdnin’ ^3 H bo 13 veri« sPrašujejo Plenarna *o„.- vreč mso dosegli bistvene doEajanj v Bruslju Po sph'M , 1I Sosiovanske krize Lr naP'edka glede hitrejšega I prisile 'n vojaškeea n "^raba sredstev gospo.'^^- <"aj h' bdl odločil po^a vsaj za zavarovanje ,H Tako je tuj, Vpraihjn' deJavniki zaprihodnje dogajaj ------ i l ..." ,"'x~":“'«merfe1W^^^ || ji, se meseca. Pri tem je ostalo nejasno, kakšno je razmerje 'T. konferenco in nekdanjim načrtom lorda Carrmgtona z ■ P® L.r ev jugoslovanske krize. Niso pa dobili tudi odgovora, lezbo predstavnikov ZRJ ob Srbiji in Črni gori. #IH. Prav tako v Bruslju bi se morala nadaljevati vendar sojo odpovedah, saj je predsednik BiH Alija ml, da seje ne bo udeležil. Izetbegovič je poudaril, d ne bo udeleževal, dokler Srbi ne bodo zapustili ozemb* nJ ve. jim ne bo žal truda za to, da bi naredili konec tragičnemu konfliktu na območju nekdanje Jugoslavije.« Pri tem je prosil za podporo v naslednjih sto dneh, ki so po navadi na razpolago novi vladi, da dokaže svoje delo in politično sposobnost. Kot premier ZRJ pa je zagotovil, da bo storil vse, da bi se končati boji in da bi sedli k miroljubnim pogajanjem. Takrat je Milan Panič tudi obljubit, da bo kot predsednik vlade poskrbel za mir in napredek nove Jugoslavije. Dejal je, da bo poskrbel za Srbijo, Črno goro in katerokoli od republik bivše Jugoslavije, ki bi se želele pridružiti njegovi »gospodarski skupini«. V intervjuju za televizijo NBC je ta ameriški poslovnež z jugoslovanskim potnim listom tudi omenil, da bo najprej z »ameriškim prijateljskim načinom prepričevanaj« poskrbel za prekinitev spopadov, potem pa pregovoril Združene narode, naj prekličejo sankcije zoper Srbijo. Od tedaj je minil že poldrugi mesec, vse izrečene misli Paniča pa so ostale kot kaplje v morju. Še bolj pa zvenijo njegove besede »Opravil bom svoje delo, Miloševič pa nuj opravi svoje in bog naj mu pomaga, če se mi bo skušal postaviti aa pot!« K temu je še dodal, da ima po no vi ustavi kot predsednik vlade približno enaka pooblastila, kot jih ima ameriški predsednik George Bush, medtem ko je vloga Slobodana Miloševiča bolj podobna vlogi guvernerja, s čimer je hotel povedati, da so .« pa n,c’ njegova ša. Dosedanja P saj b kaže ravno nič ni dosegel ® ‘ eW . Miloševičeva p-’’ (jn। ■ f ga »čiščenja« vB®^ ■ govim pa se n' , , ^{ji- manjšano pa®^. * In tako no potuje z I«’’1 nek»W* st državo pa tud' blike nekdanje ^clo^' ;i * zadnje je hote jugod na konferenci (:a pl |Sii Bruslju, povabil. Tako J pred vrati in se novsk'* jni kel v svoji »kl<» prin,e ^jiP1 maciji. Zdaj nekdanjim nem\erje|1l.i|l ministrom veda ne P° N ampak po leie^J |/ diplomatu J« . nad ,;.a|i krožila aneksi jve kom sta se srečaj ,. * in v obeh je |Ho4^-p11 Premier tako '".^lavij1,; zne republike J po®® naprej neunio p;Al’ jol” kakšen balk®® pjH> blja konec v0,nf,f sl/« se odprave na Kosovu, ki® £ I*' r' ne more biti skuša pomiril' ^5 vseeno za na balkanskih vsi dosedanji ।‘^u Tju .zjaiovili. Je„^Ovi potem po notra-lPnanjem1S,rS,vu’ pa s^1 P° tega> £ tn|mstrslvu. Vse do Mi n? sc -ie kdaJ namignilo Franov .^^nost razkriških te 2da ’ ' da bi lahko zadevo ~ 1 b^ko’ Nikoli nOvega bogoslužja. Hrvatov nib<"e n' ošvrknil 'izrtia : ’Jlh obdolžil naciona-^^»di J nadalievanj o spojni eerlv-8°S'UŽja v razkriški » H^Oferske občih. M slovenski po r*(4 V dejavniki« piSe Mais,°- 5. "a tem slovenizaciji, ki V'- a 2 naPte|8 . av,Je' od leta hJe;Slovcncem omo-grajska srbska %l|v karantanski 2a hrvaški ek-■daSo g. k|je znan po tr- Hrva(i n Rn resen P°-»tl na sv°jib seve-(^0*miia CJah Pfidohijo V>.'ah 5 Srh -med,e,n ko ga % KuS 'Zijajo? ^tta?0' ki }e im *’ |OVon’ Hr- >rega ^»nskih naro- 1 del na-n. HrvL^1*3^”^-^"ca č- kar ’e bl1 23 VN L°S,Č- Pi^c nas* Za ^^hduma, v kujejo »pravi-dni«a ^la‘čev »spis n,u zn ’ kakor piše v j^l.Vtem ’< nj«rn Om Pl?e Iud>- naj N ?jetli biblio- - aL?ku v P« ^^‘'^tega^^8?’ da bi S deže ^V^^ozemr^d3' N^c-ri Se je po Se N Poskuse ki 2 na-hS/^nshb* ,n citira ;s0^hzapi«>v d0-K^Kl^ '^'Pogra-' u^ bolj P°s' danJ^03 Hrvai aš°J' Avstrije ’ SPUSTA aktualno doma Razkritje po Hrvaško Hujskači so poslani naprej kot tistim območjem severno od Hrvaške, ki danes pripadajo Sloveniji. Zanimivo pa je, da je na koncu ponatisnjene Klaiče-ve knjige kopija zemljevida, ki je prevzet iz neke druge knjige, ki jo je 1963. v Rimu izdal Hrvaški zgodovinski inštitut. Na tem zemljevidu je čez slovensko ozemlje napisano: KARANTANSKA HRVATSKA. Ali je to potokaz za tiste, ki hočejo iti »dlje od tistega, kar je povedal Klaič«? Hrvaške meje Član predsedstva Hrvaške akademije znanosti in umetnosti dr. Ljubo Boban, kamor so ga izbrali decembra leta 1991, je letos izdal knjigo-attas z naslovom »Hrvatske granice«. Na koncu knjige je opomba, v kateri piše, da se je potem, ko so publikacijo natisnili, »začel postopek mednarodnega priznavanja samostojne in suverene Republike Hrvaške... V skladu s tem, so njene meje postale meje suverene države, tj. mednarodno pravne državne meje«. Pod naslovom »Razgraniče-nje sa Slovenijom« piše takole: »Po razmejitvi med Hrvaško in Slovenijo 1945. leta je nastopila težava, ki je obstajala že prej. Gre za Medžimurje, okraj Čakovec oziroma občino štri-gova. Naštejmo nekaj podatkov iz historiata tega vprašanja. Ko je bilo Medžimurje 1918. leta priključeno jugoslovanski državi, je občina Strigova v prehodnem obdobju (1918—1922J ostala v okraju Čakovec. Pri razdelitvi na oblasti leta 1922 je bilo Medžimurje ... vključeno v Mariborsko oblast. Tako je bilo do leta 1929, ko je bilo vključeno v Savsko banovino, in enako se je zgodilo tudi z občino Strigo-va. Tako je ostalo tudi po razdelitvi leta 1931, oziroma po oktroirani ustavi 3. septem-bra(?) 1931. Že 14. septembra tega leta je bila občina Strigova vključena v Dravsko banovino (okraj Ljutomer). Pri popisu prebivalstva 1931. leta so bili Slovenci v lej občini v neznatni manjšini. Dravska banovina je občino Strigovo razdelila na de občini, na Strigovo in Razkrižje. V času Banovine Hrvatske je bila sprožena akcija, da se to območje priključi banovini. Madžarska je ... 1941. zavzela Medžimurje in s tem tudi štri-govo. Leta 1945 se je štrigova ponovno znašla v Sloveniji . . . S sporazumom predstavnikov Sfovenije in Hrvaške oktobra |saJ‘Ud! 1° pripeljano ^0 1!» P™’ do na^ga lak0 kL, za a 1 Karitas in ne S*V|»in J posamezniki pred-"0nenNaš cilj je, da je postopek čim krajši in da prevoznik lahko čim prej prestopi mejo in zapusti prehod. Da pa je tako, mora imeti prevoznik pomoči seznam blaga, ki sta ga potvrdi la Rdeči križ ali Karitas, da se takoj vidi, da gre za uradno pošiljko iz tujine. Seznam blaga potem preda cariniku, ki na meji izpolni obrazec carinske listine. To po predpisih ni delo carine, vendar pa smo to delo za humanitarno pomoč prevzeli cariniki. Za drugo blago namreč to listino mora izpolniti špediter, za kar dobi tudi plačilo. Carinik nato blago pregleda na meji, izpiše listino in blago lahko gre naprej ter več ni pod carinskim nadzorom. Tako je od 3. avgusta, prej pa je bil postopek res bolj zapleten, saj so listino morali izpolnjevati drugi, in smo pošiljke pošiljali na naše enote v notranjosti.! Četudi je postopek na carini za humanitarno pomoč sedaj poenostavljen, pa to še ne pomeni, da inšpekcijski pregled blaga, predvsem ko gre za pre- V humanitarni pošiljki tudi bajoneti >Z neorganiziranimi pošiljkami srno imeli že več problemov, saj so v notranjosti države izginjale cele pošiljke, tudi tovornjak s 15 tonami blaga. V humanitarnih pošiljkah smo ob pregledih našli tudi blago, ki ni bilo v ta namen, na primer maskirne vojaške obleke, bajonete, radijske postaje za vojaške potrebe. Prav zaradi tega moramo občasno opraviti tudi preglede tega blaga. Zato predlagam, da vsako pomoč, ki jo namerava kdo pripeljati k nam, naj pripelje organizirano, v organizaciji Rdečega križa ali Karitas iz tujine v povezavi z našimi humanitarnimi organizacijami. Naj se najavi, kdaj bo prišel na mejo, da ga bodo potem tu lahko tudi pričakali,< je svetoval direktor carine Janez Sever. MAJDA HORVAT Mali pribežniki ob tabornem ognju aacl4]fuje1 dnevi ,£M0, da živeli čimbolj til dJOt>ri ^“dje po- le,ovanje in Prvega t Lraz’8rani dnevi brus ab°rjcnJa v Bodi-Uz'm° se. kopamo. v Bodislavcih »Prišli so neki ljudje in nas izgnali z naših domov. Zapustili smo očete, brate, dom. sorodnike, prijatelje. Izgnali so nas iz šole. Ukradli rso nam otroštvo. Dobri ljudje daleč od naših domov so nas sprejeli, nam in našim mamam dali dom, hrano, obleko.« Kobiljanski Kobiteks dela Spodnji posnetek je nov, saj je nastal 11. avgusta 1992 in dokazuje, da vsi delavci nekdanjega kobiljanskega obrata Utok Kamnik spet delajo. To, da bodo z delom spet začeli avgusta, je junija napovedal predsednik lendavskega izvršnega sveta Alojz Jerebic, saj je prav lendavska vlada v sodelovanju s sindikatom in delavci prispevala k temu, da se vrata tega obrata ob znanih peripetijah in nezakonitem lastninjenju v matičnem podjetju niso zaprla za vedno. Obrat torej ni potonil, ko je polom doživljalo matično podjetje, ampak so z deležem delavcev in občinskim posojilom za odkup opreme in za najemnino ustanovili novo podjetje Kobiteks, družbo z omejeno odgovornostjo. Enaindvajset delavcev spet dela, na Zavodu za zaposlovanje so bili prijavljeni le tri mesece, na čelu podjetja pa je >novi človek* direktor Stefan Sršen. »Delamo tako, kot smo delali prej, samo novega človeka imamo,« so povedali delavci, ki jim vrnitev na delo pomeni zelo dosti. Da delavci delajo tako, kot so prej, tudi pomeni, da kljub velikim preobratom niso izgubili posla z Uniteksom, največjim uvoznikom teh poslov v branži. Prej so delali za istega uvoznika, torej za Uniteks, vendar so bili pod drugo kapo, sedaj pa z njim sodelujejo samostojno. Tako še naprej posredno delajo za naročnika iz Švedske. veniji res še edini in dobro posluje, ne sprejema kot nekaj povsem gotovega in varnega za jutri, zato bo iskal neposredne vezi tudi s tistimi, ki delo tudi dajejo oziroma plačujejo. »Menim, da bo podjetje do konca leta sposobno vrniti najeto posojilo, to je tri milijone tolarjev, ki so jih potrebovali za odkup opreme, in še milijon tolarjev za najemnino. Z nekdanjim podjetjem Utokom smo pretrgali tudi vse vezi, veže nas lahko samo poslovno sodelovanje,« je dejal direktor. Je oprema vredna svojega denarja? Res ni med najsodobnejšimi, pa vendar se z njo da dobro delati, kar pomeni, da je tudi kakovost lahko visoka. In v kobiljanskem obratu je bila kakovost dela vedno zelo viso- da 'o m res pa n‘t ponižani, ra ta 'SživL \endar vrnjeni v i„nje‘ je čas ti Vsc to ,mab Bosanci Fr^^d015^ Iju-it o in *nc>. o" vas dobro zahvalne l> nan, "" ln zaprosi ' ar^olania norijo nada-£>e. njd vrnitve na na >ki Š? ; ‘ n'de sreče in za-«tntm'iancev’ ki so v ^lihvd^avclh Za- Vi w ga sc- stavili prav na taborjenju in za zadnji večer ob tabornem ognju, na katerega so povabili svoje iz Veržeja ter vse, ki so prispevali k temu, da jim je bilo nekaj dni tako lepo. »To je bila zamisel vodje centra v Veržeju gospoda Franca Jurše, predlog pa je nato, ko smo videli, da se bo izšlo tudi finančno, podprl še izvršni svet ljutomerske občine,« je povedal vodja labora Darko Cipot. Tudi tisto dopoldne smo skupino otrok našli v bazenu v Moravcih, saj je bilo kopanje in učenje plavanja del njihovega programa. Naučili in počeli so še marsikaj drugega. Učili so se tudi taborniških veščin, pri čemer so jim pomagali taborniki iz Ljutomera in skavti z gospodom župnikom iz Veržeja. Številni so prispevali k temu, da je bilo otrokom na taborjenju res prijetno in zanimivo, svoj delež pa sta dodala tudi Mahmut Karabegovič, profesor iz Dervente, in njegova žena Halida, učiteljica, ki sta prav tako kot mali izgnanci prišla v Veržej. »Mislim, da je tabor zelo dobro uspel, da so otroci vsaj za nekaj dni pozabili na skrbi in se sprostili. Poskušamo namreč, da bi otroci živeli čim bolj normalno življenje. Taborjenje je bilo res enkratno, sami smo si pripravljali hrano, otroci so se učili samostojnega življenja, prav tako so risali, se učili pesmic, nekateri so napisali še sami kakšno, imeli smo športna tekmovanja in najpomembnejše je, da so zadovoljni in srečni,« je življenjski utrip ta- Iz ljutomerske občine , V Nekoč šole, kaj pa zdaj? bora opisal profesor, ki je skupaj z ženo in otrokom poskušal vsaj nekoliko nadomestiti tudi šolsko delo in učenje. Tudi otrokom smo dali besedo, da sami povedo, kako je bilo. Bili so kratki, rekli so samo, da je bilo super, ter se spet zvedavo in nekoliko zadržano zazrli v neznana obraza in fotoaparat. In ko je bil še mir, je bilo tudi za male Bosance tako, da je po počitnicah bilo treba spet v šolo. Ali bo tudi letos tako, se sprašu jejo, mar lahko spet razmišljajo tako, kot so bili vajeni do sedaj, da počitnicam sledi šola? »Naša velika želja je, da se začne šolsko leto tudi za naše otroke. Upamo, da bo pristojni svet Slovenije to omogočil. Z ženo bi potem prav rada pomagala oziroma poučevala,« je povedal profesor Mahmut Karabegovič. V Veržeju je namreč kar devetnajst šoloobveznih otrok, trije pa so doma obiskovali srednjo šolo. Tabor begunskih otrok v Bodi slavcih bodo, kot je povedal vodja tabora Darko Cipot, predstavili tudi v Ljubljani in ob tem, da so bili otroci res zadovoljni, je pomembno tudi to, da jih taborjenje ni stalo nič več, kot če bi bili ves čas v zbirnem centru. MAJDA HORVAT ai— Čeprav je sedaj res najbolj pomembno to, da delavci sploh delajo, pa se je vendar treba vprašati, kakšni so obeti za obstoj, ali bodo lahko postali in ostali uspešno podjetje. Da Kobiteks zaradi prodaje lastnega dela in konkurenčne delovne sile v vzhodnoevropskih držav ni ne v boljšem niti v slabšem položaju v primerjavi z drugimi našimi podjetji, ki prodajajo delo za tujce, je povedal direktor, Stefan Sršen. Tudi to polno navezanost na uvoznika dela, ki je sedaj v Slo- ka. Tudi zato in zaradi hitrega ukrepanja navedenih, so delo obdržali. Ali bodo delavci temu primerno plačani? »Plače bodo po določilih kolektivne pogodbe v dejavnosti, to je naš načrt, in potrudil se bom, da bomo to dosegli. Omejitve, ki so lahko, pa so zaradi vlaganja v novo opremo in obseg poslov ter višine zaslužka.« Tako je na vprašanje odgovoril gospod Štefan Sršen. MAJDA HORVAT Obrtniki in zdravniki pomagajo Povabilu občinske organizacije Rdečega križa iz Murske Sobote, naj prispevajo po svojih močeh za razseljene osebe iz Bosne, seje odzvalo 15 obrtnikov, ki so primaknili skoraj 50.00(1 tolarjev. Pomagalo pa je tudi Zdravniško društvo Pomurja, kajti vsak Član je dal 1.000 tolarjev, in na ta način so zbrali za begunce, ki So se nastanili v Pomurju, 133-000 tolarjev denarne pomoči. Denar je dala občinska organizacija Rdečega križa iz Murske Sobote za nakup otroške hrane, mleka v prahu in sadja. k I J So Sl le,os zadali ludi nalogo, da bodo ugotovili, se • n dzugimi prostori, ki so bili nekoč v lasti osnovnih 1,1 MAi'T>,<><'ekna skupina, ki jo vodi članica izvršnega sveta PUŠENJAK (odgovorna za družbene dejavno-T >n prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev. ivhzi ' *lc , s? ZaPleiene in 'ih '»itn nakm>, ’ hočemo t • 2 vidika no- < ,odno Nh^o^^^inskrga 'k "aio d bl J,b lahko v javne za-'^li d^‘lereJLv?Tvdv'deno' Vprosto 1 - ' Pred °serriletke v <; •. Vdločiu? bo Prišlo Potrebi °bčlnski , "I tudi ebno vse sku-. pravnega vidi- lignji. k°nkre,ne “golo- Je V* ''H ,, /elik", Si^^. pu \ "ši/^nin, fra nedoločen Ath.^bki eni s 1 pa so ja-\;Dg Sov ^8odbo, taL X S^nuni^ dd P»>-st?a ih tudi rov) pa dob DV tCm pr' 'b. JwSe?b./ urelenf - Bibiča rla ZlrDra- k C ez^njev- V Vučji vasi pa je stanje dosti bolj zapleteno. Tamkajšnjo izpraznjeno montažno šolo so leta 1989 dali v najem zasebniku za 7 let (odpovedni rok šole 3 leta, najemnikov pa 6 mesecev) za obrat modne konfekcije. Iz pogodbe ni razvidno, če je bilo izdano soglasje Občinske izobraževalne skupnosti, poleg tega pa ni sopodpisnika pogodbe Manjka tudi zapisnik o inveturnem stanju ob predaji objekta Iz zapisa obveznosti najemnine in poračuna pa ni razvidno, kaj je bilo treba dejansko storiti pri obnovi 10 let starega objekta in katera dela je moral najemnik postoriti zaradi lastne dejavnosti. Zaradi vsega tega je bilo že tudi več delegatskih vprašanj v občinski skup ščini, saj po mnenju krajanov to vprašanje ni zadovoljivo rešeno. Tudi v Logarovcih so ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Leta 1984 so šolo oddali v najem Obr mi zadrugi Prlekija za 20 let brez odpovednega roka. Sklepi orga- nov niso priloženi, pa tudi ne zapisnik sodnega cenilca. Najemnina se ne plačuje, saj je morala Prlekija namesto tega vložiti precej sredstev za usposobitev objekta, poleg tega pa mora skrbeti za redno vzdrževanje stavbe. V njej ima 2 prostora ludi KS Lo-garovci. OS v Stročji vasi te od- dala del prostorov celo 4 najemnikom — cerkvi za verouk, krajevni skupnosti za njeno dejavnost ter dvema družinama za stanovanje. Poleg tega obstaja pogodba o skupni kotlovnici za vrtec, šolo in stanovanjski blok. Zadeve so Še kar dobro urejene, le pogodbi za stanovanje sta nepopolni. Dokaj različno je urejeno tudi vprašanje zemljišč vzgojno-izo-brazevalnih zavodov. OS Križevci je dala 40-arsko njivo v najem kmetu brez odškodnine OŠ Stročja vas sama obdeluje vrl v velikosti 22 arov, travnik (3,2 ara) pa je dala v najem kmetu, ki v zameno zagotavlja gnoj za vrt. OŠ Mala Nedelja poseduje vrt in sadovnjak (34,6 ara), ki ju obdelujejo samostojno za potrebe šole in vrtca. Tudi OŠ Cezanjevci samostojno obdeluje vrt, ki meri 14 arov. OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru obdeluje njivo v velikosti 2,7 ara, travnik pa so dali v najem kmetu, ki jim v zamerno orje njivo. Podružnična OŠ C ven je oddala 12-arski njivi vaščanom brez odškodnine, OŠ Veržej pa obdeluje vrt in sadovnjak v skupni velikosti 13,5 ara. Ker prihodki od zemljišč v večini primerov ne pokrivajo vloženih stroškov, naj bi šole le-te prodale ali dale v najem. Vsekakor je bil pregled stanja »odpisanih! šol in šolskih zemljišč precej koristen, saj bodo lahko zadeve sedaj poenotili in vpeljali tržne zakonitosti. JOŽE GRAJ V spomin Končalo se je življenje učiteljice Marije Štubel. Bilo je to delavno življenje, vseskozi prežeto z globoko humanostjo, ki se je polna štiri desetletja manifestirala pri poklicnem delu z otroki in skoraj devet desetletij v rojstnem kraju v Brezovcih, v družini, ki si jo je ustvarila, v šolskih kolektivih, s sodelavci, prijatelji in znanci. Z zanosom mi je ob mojih priložnostnih obiskih pripovedovala o vsem tem. Bila je živa priča naše polpretekle zgodovine, kar je njen soprog Miroslav Štubel, šolski upravitelj in šolski vizionar, tudi pridno zapisoval. Daljnega leta 1922 se je podala na slovensko učiteljišče v Mariboru, ki ga je z odliko končala leta 1926, ko se je začela njena učiteljska kariera. Najprej je šla na OŠ Bodonci, nato na Cankovo in tik pred drugo vojno v Kupšince. Ze r tem času je delala tudi zunaj šole, pri društvu Sokol ter s tem pokazala svojo narodno zavednost. S soprogom Miroslavom je šolsko, pa tudi kulturno-prosvetno delo opravljala s še večjim elanom. Toda prišli so hudi časi. Družina je bila med drugo vojno raz- G. G. Mariji Štubel bita, saj je bi! mož pregnanec. Sama se je morala prebijati skozi življenje in skrbeti za otroka. Sovo obdobje v njeni pedagoški karieri se začenja leta 1945. V novi državi se je s še večjo zagnanostjo lotila nalog na OŠ Murska Sobota, od leta 1958 pa na OŠ H Murska Sobota. To je bil čas zgraditve razrušene domovine, sicer politično zelo usmerjeno delo na vseh področjih, še bolj na šolskem. Njej je bilo najpomembneje, da je dajala tudi tistim generacijam kar največ znanja in jih vzgajala v poštene ljudi. To slednje pa je tisto, kar najbolj plemeniti človeški rod in osmišija naše življenje. Je tudi merilo družbenega napredka, saj preprosto pokaže nivo naše kulture, civilizacijski nivo. Danes vidimo, da ta še marsikje ni prestopi! osnovnega praga. Zato vojne, zato trpijo otroci, zato vsesplošno gorje. Tudi po njeni zaslugi pri nas v naši mladi državi Sloveniji ni tako. Saj se je pri svojem delu in življenju zavzemala za znanje, kulturo in napredek. Pri tem je bila stroga, toda pravična. ke-dela je, h kateremu otroku je treba pristopiti drugače, kar sta aji omogočala široko strokovno znanje in razgledanost. Danes bi temu dejali inovativnost. To so opazila šolska vodstva in ji zaupala dodatne naloge. Bila je mentorica mlajšim učiteljem in vseskozi tudi pionirjem pri različnih dejavnostih. Zato tudi priznanja niso izostala. Tedanja oblast se ji je tako vsaj moralno oddolžila. Prejela je red dela s srebrnim vencem, zlato značko ZPM ter številne pohvale in priznanja na lokalni ravni. Leta 1963 se je upokojila. Prišlo je zadnje obdobje njenega življenja. Prav gotovo jo je potrla prehitra izguba soproga, vse bolj jo je zapuščalo tudi zdravje. Navkljub vsemu je obranila stik s šolo II ter se udeleževala srečanj upokojenih delavcev. Zarek svetlobe, upanja in veselja je po-sijal tudi v tem obdobju njenega življenja. Dočakata je dan, ko je njena vnukinja nastopila učiteljsko službo, in tako se nadaljuje učiteljska tradicija Štublovih. Na to je prav gotovo vplivalo tudi njeno delo. Za vse, kar je naredila na prosvetno-pedagoškem področju, smo ji zelo hvaležni. Generacije sedanjih učiteljev, ki nadaljujejo njeno delo, jo bodo ohranile v trajnem spominu. Ludvik Nemec STRAN 5 Štefan Sobočan । Jože Graj med prekmurskimi kolonisti I Čuka postal čebelar Bili smo prijetno presenečeni, ko smo zvedeli, da živi v Kočevski Reki tudi prekmurski Madžar iz Genterovec. Naš obisk smo najavili, zato nas je pričakal doma. Ko bi ne pričakoval gostov, bi bil zagotovo pri svojem velikem čebelnjaku. Štefan Čuka je prišel na Kočevsko 1956. leta. Začel je s košnjo trave v Koprivniku, pozneje se je preselil v Kočevsko Reko, se zaposlil na žagi. Kmalu zatem seje poročil z Majdo, ki je prišla v ta kraj iz Rodina pri Črnomlju. Ob delu je končal 3-letno poklicno šolo za žagarja in nato napredoval, saj je začel delati pri »gaterski« žagi. Njeno pesem je poslušal 20 let, potem je odšel za vodjo btusilnice (žag in vsega drugega). Dela) je še 8 let, lani pa se je upokojil. »Leta 1965 sem se začel ukvarjati s čebelarstvom in kmalu sem že imel 50 panjev, ki sem jih izdelal seveda sam po lastnih zamislih. Z njimi sem dosegel večji donos medu. Sam sem izdelal tudi točilo za med, v katerega gre 25 satnic, ki so pritrjene na nosilce, ti pa na vodoravno os«. Da bi bila izpoved prepričljiveša, smo si šli ogledat priročno če-belarsko-mizarsko delavnico. Tam nam je tudi pokazal novost, ki je videti preprosta; žlebiček na pogonski osi se da raztezati ob potisku ročice, zato se površina kolesca lahko povečuje ali zmanjšuje in od tega je odvisna hitrost osi oziroma mehanizma, v katerega vstavlja sa-trtice ob točenju medu. To delo pa z veseljem opravlja žena. V čebelnjaku smo postali pozorni na panje, na zvežčiče, ki spremljajo vsak panj (vanje piše vse o panju oziroma čebelah), pokazal nam je ročno napravico, v kateri baterija poganja motorček iz Štefan Čuka pred svojim strojem za točenje medu, ki omogoča, da stisne iz satnic sleherno kapljico. otroške igrače, ta pa vrti vetrnico, ki potem piha zrak skozi tlečo rastlino, ki raste v mejah. Vede! je povedati njeno madžarsko ime, slovenskega pa se ni spomnil nihče od nas. Kadilo pa se je, da je bilo joj, ampak v nos in oči pa le ni šlo preveč. Na naše vprašanje, kdaj je bila najboljša čebelarska letina v Kočevski Reki, je povedal, da 1981. leta, ko je dobil po panju 70 kilogramov gozdnega medu. Tega pa so nabrale pridne čebelice na bližnjih smrekah, jelkah, javorjih, pa tudi na nekaj lipah. Ima srečo, saj mu ni treba voziti čebel na pašo. Letošnja letina pa bo za našega prekmurskega čebelarja slaba, saj je tudi tam v visokogorskem svetu (600 metrov nadmorske višine) opravila svoje: medu po panju bo kvečjemu 15 kilogramov. Stefan Čuka je ostal na Kočevskem. Tam sta tudi njegova sin(ku-har) in hčerka (finančna usluženka), tam je žena Dolenjka, tam so njegove čebele. Ampak v Genterovce rad pride. Tudi zato, da si 'osveži madžarščino. Prekmurje v kuhinji MARIJA DRVARIČ iz Lemerja je bila je 18-letno dekle, polna načrtov o lepši prihodnosti. Predvsem pa si je želela, da bi bi dobila službo in se osamosvojila, kajti za prevzem kmetije je bil predviden starejši brat. * Vendar starša še nista nameravala dati vajeti iz rok, zato je tudi on najprej odšel od doma. Slišal je, da na Kočevskem ponujajo delo in dober zaslužek. Odpravil se je torej v obljubljeno deželo. In res je dobil takoj službo pri državnem podjetju Snežnik v Kočevski Reki. Delal je pri zidarjih in nekaj časa je bil še kar zadovoljen. imel je vendar svoj denar. Preden seje vrnil in prevzel kmetijo, je >spravil< tja sestro. Marijo. To je bilo leta 1954, ko se je začelo zanjo povsem novo življenje. Tudi ona je dobila službo v gradbeni dejavnosti. Delala je. kar je bilo treba. Čez 4 leta pa se je omožila, na svet je prišel sin, potem še hčerka, in morala je ostati doma ter skrbeti za družino. Kako hitro so minila vsa ta leta, se je zdi sedaj, ko je že ovdovela, otroka pa sta se osamosvojila. Ali je ostala kaj povezana tudi s Prekmurjem? »Prva leta sem imela precejšnje domotožje. Ko sta prišla na svet otroka in z njima veliko skrbi, skoraj ni bilo več časa misliti na rodni dom. Lahko pa povem, da sem delček Prekmurja preselila v našo kuhinjo. V njej je velikokrat zadišalo po >zafrigani< juhi, bujti repi, zeljevih »flikicah«, »posolankah« in drugih jedilih, ki smo jih kuhali v Lemerju.« Manja pa si je kdaj pa kdaj le našla čas za obisk rodnega kraja. Zdaj, ko je skoraj sama, se odpravi v Prekmurje k sorodnikom in je pri njih tudi po mesec dni. Zato ji domača govorica teče z jezika, kot da ne bi živela 38 let skoraj na drugem koncu Slovenije. Čeprav se je naselilo v Kočevski Reki veliko Prekmurcev, se niso posebej zbirali. Tudi svojih običajev niso javno prikazovali. Marija se ne spomni, da bi, denimo, kdaj sedli skupaj m zapeli kakšno domačo. To bi si sicer tudi težko privo- ščiii v zaprtem kraju. MARIJA DRVARIČ, poročena BlaževiČ, zdaj je seveda dru- še vedno nosi globoko v sebi delček rodne- ga Lemerja. gače. Začeli so novo življenje. V prepovedanem mestu Oj, Prekmurje, zakaj si bilo nekoč tako siromašno, da nisi moglo prehraniti vseh svojih ljudi in si jih sililo z doma! Pa ne le v čezmorske dežele ali zahodnoevropske države, pač pa si jih pošiljalo po noti brez vrnitve tudi proti Ljubljani, Jesenicam, Kočevju ... Čeprav je obmurski človek močno navezan na rojstni kraj, so ostali mnogi v krajih, kamor so šli na sezonsko de- lo. Kakšne so njihove usode? ŠTEVILO NEZNANKA Koliko Prekmurcev je ostalo za vedno v krajih, kamor so šli na sezonska poljska dela, ne ve nihče. Vemo pa za nekatera območja, kjer je večje število prekmurskih kolonistov. Eno od njih je Kočevska Reka, ki je bila vse do pred dveh let območje, kamor ni mogel stopiti kdorkoli, saj so mu to preprečevale cestne zapornice in stražarji. No, naši Prekmurci pa so začeli prihajati tja že pred več kot štiridesetimi leti. Zaposlovali so se v podjetju Snežnik, ki je spadalo pod ministrstvo za notranje zadeve. Delali so na njivah, na gradbiščih, v gozdovih ... Česa drugega kot vihteti kramp in motiko, mahati s koso, vleči ročno žago, pomagati zidarjem ... niti niso vedeli, razen nekaj izjem, saj so bili to mladeniči iz številnih družin, katerih stari niso mogli poskrbeti za njihovo poklicno izobraževanje. POGNALI SO KORENINE Prekmurci so prihajali v Kočevsko Reko v skupinah na sezonsko delo. Naneselo je tako, da so mnogi ostali tam za vedno, saj so dobili stalno zaposlitev inprimerno stanovanje ter za tedanje razmere dobro plačo. Za vse to pa je bilo treba trdo delati. Zanimivo pa je, vsaj tako so nam pripovedovali, da se niso čutili utesnjene v »prepovedanem mestu«, kajti v njem je bilo vse, razen cerkve. Tudi njihov sakralni objekt je doživel enako usodo kot mnogo drugih: »partizani« so v letih 1953 — 1956 porušili vse cerkve in kapelice, izgovarjajoč se, da je to potrebno iz strateških razlogov. Pogozdovali so tudi številna prej pusta pobočja, da bi sčasoma postalo z zelenilom prekrito celotno območje. SNEŽNIK JE VSE Predsednik krajevne skupnosti Kočevska Reka Stanislav Gabrič, ki pa je tudi vodja splošnega sektorja podjetja Snežnik, je pohvalil pridne prekmurske delavce in zdaj tudi stalne prebivalce Kočevske Reke in drugih krajev, ki spadajo v to skupnost. Odkar je dovoljena zasebna stanovanjska gradnja znotraj območja, kaže da bodo spet oživele vsaj nekatere nekdaj bunkerji in vse, kar je potrebno za samooskrbo bivanja in vodenja. V Kočevski Reki, ki smo jo obiskali te dni, pa nam je zaželel dobrodošlico cestni transparent, zato seveda nismo imeli ob- rovanju ribnika, ki je nastal« zajezitvijo bližnje reči« POSVETIL NAM JE DAN Polde Škodnik nas je od Prekmurca do Prekmurca. Spominski park z najdebelejšim orehom na Slovenskem. Tod bodo sezidali nadon,estD saj so prejšnjo podrli, ker je bila »v napoto«. likor tolikor normalno, seveda v okviru posebnega režima, ki ga je uveljavljala oblast. Ljudje (tako nekaj av-tohotonih domačinov kot priseljenci, ki jih je bilo največ so se tudi navadili, da je vse podjetja Snežnik, zato morajo biti pridni. čutka, da kdo posebej bdi nad našim premikanjem, vodenjem, govorjenjem. Tudi nas niso motili pripadniki posebne policijske enote Moris, ki tam sicer pridno pridobivajo veščine in kondicijo za posebno zahtevne varnostne naloge. Polde Škodnik je prišel v Kočevsko Reko 1954. leta in si ustvaril svoj dom. ČASI SE SPREMINJAJO V letu 1990, ko smo dobili v Sloveniji demokratično oblast (večstrankarske volitve!), ko smo začeli razbijati KAJ BI BREZ ŠKODNIKA! Že pred prihodom v Kočevsko Reko smo vedeli, da je tam veliko Prekmurcev in tudi to, da je pravi vsevednež Polde Škodnik. Pričakal nas je pred svojim stanovanjem, ki je v središču Kočevske Reke, in nas potem vodil vsenaokrog. V Kočevsko Reko je prišel 1954. teta iz rojstnih Domajinec. Moral je od doma, saj je imel še 11 bratov in sestra. Kopati je začel kanale za vovodovodno omrežje, po nekaj mesecih pa se je znašel v gozdu, kjer je les nalagal 8 let na tovornjake. Potem se je usposobil na tečaju za voznika delovnih strojev. Šest let je oral in prevažal s traktorjem; nato je postal voznik tovornjaka, zadnjih pet let pred upokojitvijo pa je vozil avtobus. V Kočevski Reki si je ustvaril družino, saj seje poroči! z Marijo, ki je prišla tja iz Gorskega Kotarja. Rodila sta se jima dva otroka. Starejši je ključavničar, mlajši pa sobopteskar. od Prekmurke do Prr^1' ,s- Da, tudi nekaj ^'h deklet se je ustiM Kočevski Reki oziroma n! bližini. Pokazal namje'' di točko, kjer je stala , so jo podrli (pn m-' \ "aj bi sodeloval tudi eo Prekmurec, pač pa kttvi), in na njenem <** Postavili spomenik P3^' borcem. Začasno občasno bogoslužje v g nem prostoru, teče p3 3 za postavitev nove ce' Stala bo v neposredni • borčevskega spomenik3’ , so tudi tam zaznali sprave in spomenika ne ')( rešili zaradi zidave cer^., prvih povojnih letih s°'ltt cerkev, da bi postavili j„ nem mestu — spomen* f0 je sicer v parku , « njevem drevoredu, v ofC-noj bi bilo najdebeKP^ hovo drevo na Slover kr'1 v središču Kočevske smo opazili tudi gozdnemu Ml s •C Sh rt cu. V Kočevsko Reko med starim režimom nisi smel brez dovolilnice, zdaj pa taka dobrodošlica. vasi, ki so zdaj znane le po imenu. Zvedeli smo, da so od ! 1 vasi vasi ostale po vojni le ruševine, v prav toliko vaseh je le še nekaj objektov, ne pa ljudi, le v 12 vaseh (od prvotnih 34) je teklo življenje ko- takšne in drugačne tabuje (dotlej prepovedane teme), so zrušili tudi v Kočevski Reki cestne zapornice, varovanje objektov pa je enako kot drugod. Novinarje so spustili tudi v Gotenico, kjer so že od NI BIL V PARTIJI Pavle Škodnik je bil dober delavec, zato bi »moral« biti v kapeju, a ga niso pregovorili. Nazadnje so mu zaupali, četudi ni imel rdeče knjižice. Še več: leta 1983 mu je podjetje Snežnik podelilo zlato plaketo za dolgoletno ustvarjalno delo ter prispevek za razvoj samoupravnih in tovariških odnosov v kolektivu. Tri leta pozneje pa je preje! državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za napredek države. Imeli smo torej srečo, da smo se srečali z našim Prekmurcem, ki so mu dali moralno priznanje zaradi ustvarjalnega dela in ne zaradi politične agitacije. Zdaj ko je vsakodnevno delo prepustil mlajšim priseljevalcem (tokrat to niso več Prekmurci!), si je lahko odahnil in se posvetil manj utrudljivemu delu; va- dobrodošli ’ kočevski Tak vtis smo » 'e po napisu, iza^^ ,f cesto, ampak po »prepovedano u^f^r. 'ko dostopno n p go zanima, kako je'^ pr mor dolga letu uoi'1” ■ stega vstopa, l Je bil namreč tudi p v f nik podjetja orisal nove dejavn0."^ katerimi sta na pfr turizem in lovstvo-magnet, ki pritegne ki si želi hivaV visokogorskem 'r";‘ nost tega smo kaj -'e sij’ tili tudi mi, ki zadrževali tam dneva. Pokrajina/ k raški svet, pok/'^ nu gozdovi L se^ da pcmi !ugovzhod lli njuju vrtini- £ "-Vv metrmi. <1228), Veliki vrb ' teniški vrh (D42^ *i" & ČT. S ti. 7 fr* I#. Kočevske^. je t ka besed, e. stvaritev STRAN 6 Solidarnost ob reki ,Tnh so obudili spomin na težko delo ljudi, ki so s tako imenovanimi »šefami« oziroma »volclini« krotili nemirno reko Mu-ro< da je ostajala v svoii štruci. Prioravili so Bij raške dneve. Množica obiskovalcev je poplačala trud prirediteljev. »Buraši« so vozili s »šifami« gradbeni material, v nedeljo pa je sedel pri dokležovskem mostu v ladjico predsednik Milan Kučan in s skupino spremljevalcev srečno prispel v Ižakovce, kjer so ga prisrčno sprejeli. । delali v naravi in na čistem zraku, so se mnogi nale- m,./ V0 namreč tudi pozimi), zato se jih je veliko predčasno 11 k p,.; "V Pa tudi ni več med živimi. V prvih vrstah sedijo tisti, 5 ? dne-hd l se i ^uri * Ižakov-»< v^ki žtLiFT-''1 j° k bij lajali Je> »buraši« % narav° aččanorr lokoočno zavrelo — zaprli so cesto in zahtevali, da cestarji začeto deto dokončajo. Zapora je bila nenapovedana, zato je bil promet v resnici ustavljen. Cestno podjetje je dobilo najprej nalogo, da pripravi in označi obvoz. Nekako po 14. uri smo uspeli dobiti tudi edinega odgovornega te dni na Cestnem podjetju — Marjana Pucku, vrnil se je seveda iz Lutverc, nam pa pojasnil: »3t. julija smo končali dela na gradbišču v Lutvercih, ker smo izpolniti pogodbeno obveznost — pripravili smo spodnjo plast cestišča, kar Je stalo 7 milijonov tolarjev, če pa vrednost opravljenih del revaloriziramo, je to že 11 milijonov. Za na daljo a dela še nimamo podpisanih pogodb. V petek nam je Lado Prah na Republiški upravi za ceste zagotovil, da bodo pogodbe te dni zagotovo podpisane in da naj kar začnemo delati. Če tam ni bilo strojev, to ne pomeni, da nismo delali, saj imamo odprtih kar šest gradbišč. V sredo smo ponovno nameravali začeti delati v Lutvercih, ker pa so krajani zaprli cesto, bomo stroje preselili tja že danes popoldne in jutri pričeli delati. To pa pomeni, da bodo ostala nedokončana dela v Krapju ali Martinju.« Na kilometer nove ceste v Lutvercih je potrebno navoziti še gramoz ter jo asfaltirati, dela pa bodo stala kar 28 milijonov tolarjev. Zelo drag kilometer, ni kaj. Mogoče bi tudi cestno podjetje potrebovalo tu in tam kakšen zunanji nadzor — da bi vedeli, kako troši republiška sredstva in ali res ne more dela hitreje opraviti. Mogoče pa bi drugo podjetje to naredilo hitreje in ceneje? Bernarda B. Peček Ih C* i* 'jedT^1'^ oJtr®pčlni h‘V doar|h s,arih »bliraških« časih. Poskusili so jih oniskovalci. Zdaj so taka jedila že domača s peci a lite-Posnetki: S, SOBOČAN Krščanski demokrati V radgonski občini, kjer je okrog 400 članov stranke krščanskih demokratov, so nedavno ustanovili krajevni odbor tudi v radenski župniji. Kot so ugotovili na ustanovnem zboru, ki gaje vodil predsednik Jože Kocuvan, je bilo to zelo potrebno v tem znanem turističnem in kulturnem kraju, saj imajo ugodne možnosti za delo. Tako bodo razne prireditve lahko organizirali v tamkajšnji cerkvi, v kongresni dvorani hotela Radin pa bodo pripravljali tudi predavanja, okrogle mize in podobno. Na ta način se bo radenska stranka krščanskih demokratov lahko še bolj uveljavila kot politična organizacija, ki želi z demokratičnimi sredstvi povezati vse ljudi, ki sprejemajo najboljše vrednote slovenske tradicije, kot so delavnost, poštenost, zanesljivost in odgovornost. Kot so poudarili v razpravi, se lahko v radgonski občini pohvalijo tudi z žensko zvezo, ki deluje v sklopu stranke krščanskih demokratov, ustanovljena pa je tudi stranka mladih krščanskih demokratov, ki šteje 21 članov. Ob imenovanju 6-članskega izvršilnega odbora so se radenski krščanski demokrati dogovorili za prihodnje akcije. V ospredju so priprave na volitve konec leta. V predvolilnem boju bodo nastopili samostojno. Hkrati so sprožili pobudo, ki sojo naslovili na republiško ministrstvo za notranje zadeve, da bi pred začetkom šolskega leta izpraznili dijaški dom v Radencih, kjer so begunci, in tja zopet namestili dijake srednje šole za gostinstvo in turizem. M. JERŠE Zapora ceste v Lenartu na dan otvoritve radgonskega sejma Ogoljufani obrtniki Obrtniki že dolgo opozarjajo slovensko vlado na krivične obresti, ki jim onemogočajo normalno poslovanje. Na pobudo obrtnikov iz Podravja in Pomurja, predvsem pa lenarških zasebnikov, je akcijo protesta podprla tudi Obrtna zbornica Slovenije. V ponedeljek popoldne so se sestali v Lenartu, sestanka pa se je udeležil tudi predsednik skupščine OZ Miha Grah. ^abljivi ministri a ie dela na magistralni cesti od Murske So-‘ v . 1 vedno niso začela. Po več kol polletnem pre-t i-, bka » rP^jni le sprejeli dopolnilo, da za obnovo te V/ PrSracunii' ' 1 veS sredstev, kot je bilo prvotno načrto-'■^'loTa v »ta po osamosvojitvi Slovenije ta cesta in obl'% da vasl pomembna prometna povezava z 1 'A odo tlll£a skupščinske odločitve niso še nobeno zago: '"‘r,?0 in, bodo 2 * pesnici začeli delati! Najprej smo poslusah 'i,,1 acih :Miu h2 deli na odsekih Rakičan Beltinci ta-a/ j" J dl°Lgpv v skupščini, nato je manjkala doku-bP: ha'iunaji ' začeh konec maja ali junija. Tudi to se sePrav Janoma uničeni cesti ni ne duha in ne sluha ‘v h. spublitv se skoraj vsak teden menjavali obiski pred-Rvn3ev n., ' : uprave za ceste in ministrstvu za promet in ohi^frsko gradbišče ni bilo. ifadaVa tefrlk barska Sobota, Gornja Radgona, Ljuto-At P ?:h nu at,močna gospodarska zbornica za Pomurje ,. '■u r*ariu opozorilno pismo predsedniku države ■ ■ ■' rPodarč? seduiku vlade dr. Janezu Drnovšku, pred-zbornice Slovenije Feriju Horvatu, po-^Pisali m,u forumu Pomurja. Poleg že omenjenega '■ । ? ■/svet' pomurskih občin in OGZ za KSu btiano d • ■ Ministrstvo za promet in zveze ter Mi-oj1, 'ilgoicj.č^Ppblike Slovenije, da vsak v okviru svojih I 'lin 1.1, J? j da se začne s predvidenimi deli na ž: .* n da' -k|' (prejšnji rok za začetek je bil konec jum-AMsu!.11',ce« / amandmaju sprejeti fizični obseg sana HKfttrč ki ja ’rd'očasno zagotovi manjkajoči del jinan-KJ 4 »‘-'»n f JhMrl kal.i zaradi naraščanja stroškov v ze i' tZnacliC1 obdobju. Naj omenimo, oa so pomurske M? tki zaceh ^katerih cest že namenile določena finančna ^>Vš^v°rienuS RSPravawi in izvajanjem del, ki so bila maf^n^ek »5? *UC-em. Prosimo, da ukrenete vse po-stud«! ln zagotovitev manjkajočih sredstev, da se J aki)že'v -(.emu pritisku okclja, ki je nestrpno zaradi A 1.1'N. t>r>n,,rat,d°govorjenih rokov« ■“^'Jzvršniki in zbornica: Škoda, da se pri nk ’pollski okolja«, kamor prav gotovo spada-PraJbtevam jčanja. Njihova naloga in moralna dolz ^stne r_ od vlade začetek obnove najbolj uničene tn Lokalna samouprava Naslonitev na izkušnje Kot je pojasnil predsednik Obrtne zbornice Murska Sobota ‘Štefan Pavlinjek, ki seje prav tako udeležil sestanka, obrtnike motita predvsem dva odloka o obračunavanju zamudnih obresti, ki jih je sprejela Peterletova vlada. Decembra lani je bil sprejet odlok o plačevanju 281000-odstotnih zamudnih obresti, kar pomeni, da bi za vsak dan zamude morali plačati 2,2 odstotka; z drugim odlokom so uvedli 1,2-odstotne obresti. Ker pa so 27. marca letos sprejeli nov zakon o obrestih (plačevalo naj bi se po uveljavljenem načinu, in sicer R + 30 odstotkov), obrtniki menijo, da bi morali prej sprejete odloke, ki odirajo obrtnike, preklicati. Zahtevalo torej, da vlada obračunava obresti po zakonu in ne po odlokih. Lenarški obrtniki pa so še dodatno oškodovani, saj so odkrili nepravilnosti pri obračunavanju obresti obrtnikom, za kar je kriva lenarška občinska uprava za družbene prihodke. Lenarška davkarija se izgovarja, da je vzrok napaka v računalniškem programu. Do sobote naj' bi dobili odgovor vlade m ministrstev, sicer bodo v soboto dopoldne v Lenartu zaprli najbolj prometno magistralno cesto od Lenarta proti Murski Soboti. Ker bo v soboto otvoritev radgonskega kmetij-sko-živilskega sejma, bo tako dejanje tem bolj »učinkovito«. Bernarda B. Peček BERNARDA B, RECEK Na pragu politične jeseni bodo znova oživele razprave o lokalni samoupravi. Kot je znano, so se že v preddopustniškem času začete javne razprave, ki so opozorile ha nekatere pomanjkljivosti pri praktičnem izvajanju sicer dobro zamišljenih pobud strokovnjakov. O lem ie bilo reli-ko govora tudi v lendavski občini, kjer so tej aktualni lemi namenili skupščinsko zasedanje. Z nje povzemamo nekaj zelo zanimivih pobud. Med drugim so se zavzeli, da hkrati z razpravo O bodoči lokalni samoupravi začnemo tudi razpravo o drugih predpisih, ki so ozko povezani z lokalno samoupravo, kot sta zakona o državni upravi in javnih Financah. Brez tega se ni mogoče izrekati o ponujenih rešitvah za novo organiziranost občin. Sicer pa naj bi v zakonu o lokalni samoupravi bolj upoštevali pozitivne izkušnje drugih evropskih držav, ki imajo lokalno samoupravo v skladu z načeli evropske listine. Seveda pa je treba v zako: nu, kot opozarjajo v lendavski občini, ustrezno opredeliti pravice italijanske in madžarske narodnosti, ki živita v Sloveniji, za kar je izrecna ustavna podlaga. Po mnenju poslancev lendavskega zbora združenega dela bo reorganizacija občin povzročila .slike stroške, saj bodo občine tudi za izvajanje novih funkcij potrebovale zagotovitev določenih pogojev. Stroga centralizacija ki se postopoma že uvaja, bo koristila le Ljubljani in njem okolici, območja, ki so bila revna že doslej, pa bodo zato v prihodnje še revnejša. Medtem pa v družbenopolitičnem zboru poudarjajo, Cia postopki, povezani z opredeljevanjem pred referendumom in njegovo izvedbo, niso dovolj natančno opredeljeni. Menijo namreč, da gradivo temelji zgolj na teoriji, zato je pred-pripravjjalno obdobje izredno pomembno za občane, da se temeljito seznanijo z njim. Poleg tega vsebuje gradivo preveč ne; znank tudi o reorganizaciji upravnih služb. Zato bi bilo potrebno prej sprejeti ustrezno zakonodajo. Poslanci lendavskega družbenopolitičnega zbora so se tudi zavzeli za upoštevanje posebnosti pri oblikovanju kriterijev za novooblikovane občine. V mislih imajo predvsem infrastrukturo, narodnostno mešano ozemlje, stopnjo nezaposlenosti oz. slano gospodarsko stanje, obmejne občine itd. Hkrati naj bi v zakonu skladno z novo ustavo ustrezno opredelili tudi zastopnika Romov v organih oblasti. In ne nazadnje, na javnih razpravah v krajevnih skupnostih bo treba krajanom temeljito pojasniti delovanje nove lokalne samouprave, tako glede finančnih virov za delovanje krajevne oblasti kot tudi o izpolnjevanju pristojnosti na lokalni ravni. Ravno pri financiranju pa bo nujno potrebno upoštevati razvitost po: sameznih območij in predlagati takšen sistem financiranja, ki bo omogočal hitrejši razvoj manj razvitih območij. „ MILAN JERŠE Napovedujejo vojno Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na tiskovni konferenci ostro nastopila proti vladnemu osnutku zakona o prisilni upravi in stečaju. Njen predsednik Dušan Semolič je mnenja, da si vlada očitno želi vojne s sindikati in delavci. Razočaran je, ker vlada pri pripravljanju osnutka zakona ni upoštevala niti enega predloga oz. spremembe, ki so jo predlagali sindikati. Mnenja je celo, da je bil stari zakon boljši, saj je delavcem dajal nekaj varnosti, po novem zakonu pa ne bodo imeli nobenih dodatnih možnosti. Presežku delovne sile ostaja le zavod za zaposlovanje. Neverjetno se mu tudi zdi, da je osnova zakona podmena, da je pri nas preveč zaposlenih. Dušan Semolič; »Ni zakona v svetu, ki bi kot osnovo jemal preveč zaposlenosti!« ■ Pogoje za stečaj ima v Sloveniji okoli 600 podjetij s 109 tisoč zaposlenimi. Podjetja so v takih težavah, da nimajo denarja niti za bone kot nadomestilo za plače. Prav tako v parlamentu še niso bili sprejeti zakoni, ki bi lahko bili šele osnova za zakon o stečaju. Predvsem gre za zakon o gospodarskih ukrepih, o zakonu o samoupravljanju delavcev in zakonu o privatizaciji. Strah med delavci, kaj bo oktobra, je velik, zato zdaj stavkajo tudi zaradi neizplačanega regresa, ker mnogi ta denar porabijo za nakup olja, moke ali šolskih potrebščin za otroke. Metka Roksandič iz podravskega sindikata je povedala, da je po raziskavah kriminalistov okoli 80 odstotkov stečajev navadni oz. »programirani« kriminal. Podjetja oz. njihova vodstva se namerno zatekajo k nelikvidnosti. O vladnem natečaju za pomoč podjetjem pri preustroju proizvodnje pa meni, da je prikrito podržavljanje. »Vlada bi se morala odločiti, katero panogo bo podpirala, prav tako pa pred sprejetjem zakona o stečajih pripraviti celosten socialni program in program zaposlovanja,« je mnenja Metka Roksandič, Član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Gregor Miklič pa je opozoril, da osnutek zakona ne upošteva nikakršnih nadomestil ali odškodnin za primer izgube službe, kot je to običajno v svetu, in da bo o vsem odločal le kapital. MARJAN HORVAT STRAN 7 velika maša Letošnji praznik Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo v Prekmurju velika maša, drugod po Sloveniji pa veliki šmaren, je bil prvič v mednarodno priznani državi Sloveniji ne le cerkveni, ampak »državni« praznik. Tak ostaja tudi v prihodnje, pri čemer smo se izenačili z zahodnimi državami. Za slovenski narod je bil 15. avgust še posebej pomemben in je bil zato še bolj slovesen, saj se je uresničilo to, kar so želeli slovenski škofje: posvetitev ljudstva Materi Mariji. V soboto je bilo zato slovesno ne le v cerkvah, ki so posvečene Mariji Vnebovzeti, ampak v vseh drugih. Največ ljudi pa se je zbralo seveda v romarskem Turnišču, pri Gradu na Posvetitev slovenskega naroda Mariji »Mi svoja srca ti damo!« Marijine pesmi in posvetilna molitev. Verski obred, ki ga je vodil gospod dekan. Izidor Veleberi, je izzvenel kot ena sama pesem. Petje je vodil Karel Korošec, na električnih orglah pa je spremljal pevce ljutomerski kaplan. Slovesnosti so se udeležili tudi predsedniki izvršnih svetov in občinskih skupščin Ljutomera in Radgone, od predstavnikov strank pa zlasti vodilni iz Slovenskih krščanskih demokratov. Verski obred so snemale videokamere Množica vernikov na proščenjih v Apačah, Turnišču in pri Gradu • Posvetilne slovesnosti tudi v drugih cerkvah in v njem so sodelovali tudi tisti, ki so bili v cerkvi, saj so ga lahko spremljali na velikem televizijskem sprejemniku. Mariji, Jezusovi materi, katere smrti in njenega vnebovhoda se spominjamo vsako leto 15. avgusta, so se izročili verniki Slovenije v njeno varstvo s posebnim (novim) posvetilom, ki je donelo v vseh cerkvah, pa tako tudi v Apačah: »Presveta devica Marija! Ti si Jezusova mati; ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in z njim pod križem trpela. Ti si tudi naša Mati: tvoja materinska roka nas je varovala skozi vso zgodovino. Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali na- ša srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote. Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila. Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.« Tudi slavnostni nagO^| dorja Veleberijaje smislu. Mater do#* naj bo še naprej vodni« skega ljudstva in p jeSpom-»slojev«. V miši"' nil tudi škofa s^m.. Lrji.s narjev Barage in KnoW katere teče po^P^. ien3i* tev za blažene. Omen J« lemože s področja k • bili ustvarjalni in ver , se posebej častili Ma J • |o si takrat močno prizadevali, da bi dobil sejem pravo mesto na tem izrazito kmetijskem območju, zato so hkrati s pripravami na 12. Pomurski sejem potekale (udi aktivnosti in dogovori o usmeritvi te edine sejemske prireditve na tem koncu Slovenije. Dvanajsti Pomurski sejem je tako že uradno dobil naziv kmetijsko-potrošniški sejem, dobil pa je še večje mednarodne razsežnosti, saj so se poleg avstrijskih razstavljal cev tokrat na njem prvič predstavili (udi razstavljale! iz Madžarske. Čeprav je sejem še ohranjal potrošniški značaj, so na njem že prevladovali kmetijska mehanizacija, oprema in reprodukcijski material za kmetijstvo, vedno več pa je bilo tudi izdelkov živilsko-predelovalne industrije. Pomurski sejem ima pomembno mesto tudi za mednarodne gospodarske odnose, je ob odprtju dejal predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič, ker ima politika vsestranskega obmejnega sodelovanja pomembno mesto v politiki dobrih sosedskih odnosov. Z obmejnim sodelovanjem se ne krepijo le stiki slovenskega, ampak jugoslovanskega gospodarstva s svetom, to pa zagotavlja ustreznejše vključevanje naše dežele v mednarodno delitev dela. Sejem v Gornji Radgoni je zrasel iz potreb pomurskega gospodarstva, vendar je hitro prerasel lokalne okvire in začel izražati potrebe in želje slovenskega gospodarstva. To pa je zahtevalo tudi drugačen pristop k organizaciji te sejemske prireditve, saj le nekaj zagnanih neprofesionalnih posameznikov ni bilo več kos tej zahtevni nalogi. V Gornji Radgoni so čedalje bolj razmišljali o tem, da je treba poiskati ustrezne kadrovske rešitve, najti nekoga, ki bi se z organizacijo sejma ukvarjal poklicno, za uspešno uresničitev vseh nalog pa se bo potrebno povezati tudi z ustrezno poklicno ustanovo. Na pobudo upravnega odbora Pomurskega sejma, ki je dotlej na povsem amaterski osnovi, vendar z veliko volje organizirat vsakolet- no sejemsko prireditev, je delovna organizacija Gospodarskega razstavišča iž Ljubljane leta 1975 prevzela sejem v Gornji Radgoni. Zahvala za to gre predvsem takratnemu vodstvu Gospodarskega razstavišča Ljubljana, z vključitvijo v to delovno organizacijo pa se začenja novo obdobje razvoja Pomurskega sejma. Že v tem letu smo na sejmu v Gornji Radgoni lahko videli razstavljalce iz Avstrije, Madžarske in Italije ter iz nekaterih drugih jugoslovanskih pa so potrdilli* Ijaviltudivj«^ lu. Vse to pa J« torjem nove ob^- zirati vec ne bo * trebno poskrbe * / vne Prostore;d za sejem med „ povečalo, mnog'' .^nj«* -i' čelo fuA—11 kJ« ■v l^ M I S: s; Mie S sejmu F . k”1 ‘S "ki J ■ Sredi sedemdesetih let se je na Pomurskem sejmu ' , tujih razstavljalcev. Avstrijcem, ki so . .f se pridružili razstavljala iz Madžarske tn nato se —g . republik, od 250 razstavljalcev pa jih je kar 200 razstavljalo stroje in opremo za kmetijstvo ter izdelke živilsko-predelovalne industrije. V letu 1976 ima Pomurski sejem že 50 tisoč kvadratnih metrov ograjenih površin, od teh jih je kar 10 tisoč asfaltiranih, 5.500 kvadratnih metrov pa pokritih. Največja pridobitev v tem letu je velika nova hala s površino 2.400 kvadratnih metrov, ki je še danes eno od osrednjih sejemskih dvoran Pomurskega sejma. Ob koncu 15. kmeti jsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni, ki smo ga označiti kot jubilejnega, smo zapisali, da je tako po količini kol po kakovosti presegel vse dotedanje. Začel se je razvijati v osrednjo kmetijsko-živilsko manifestacijo v Sloveniji z močno mednarodno udeležbo. Na nobenem sejmu v Sloveniji dotlej še ni bilo razstavljene toliko kmetijske mehanizacije, obiski številnih poslovnih partnerjev iz vse Jugoslavije razstavljal«*’ v vet.h tujih dr pa si je Pt^ov«^ X 120 tisoč obist* I udi pn.^j^fp višču Ljubija9 ^^ni rfl*j| tve v GornA Hr vljali na —"L J|K»' ** krstni Krese osebm P dejansko področju ' slal osrednJ8 pomembnd* Kolektiv (■» kfli i*/ višča se je^ ^jei" '|iA/ vernosti z« ■koncept 49 i trajalo dolg* jey tf črti organi* j\ V' L S & STRAN 8 kmetijska panorama । susa, posledice, ukrepi Suša v ^ogradništvu i-h *na G°ri6 MčenihirL"}1 s.° na lahkih tl. । nrej začno rasli j rasti . ■ razen če ph k C^^e B?ntaA ku pr' H. jV^r ki J'h 'leh ^d.-'majo daljšo 1^ Vei°valna S|užba pri ft ’ d'Pl- inž. agr. siliranje, saj vsebuje od 27 do 29 % SS. Navodila za siliranje koruze, ki jo je prizadela suša: Koruzo začnemo silirati, ko vsebuje minimalno 27 % suhe snovi (SS). Takrat nimamo več dosti izgub zaradi izcednega soka, ki nastaja pri siliranju oziroma tlačenju silaže. Za dober razvoj Koristnih mlečnokislinskih bakterij motamo stlosno maso na drobno zrezati, da iz nje bolje iztisnemo zrak in s tem preprečimo dihanje rastlinskih celic in delovanje škodljivih mikroorganizmov, ki trošijo kisik. Vsaka poraba kisika v silosni masi pomeni izgubo suhe snovi in dragocenih sladkoijev. Vsi silirni dodatki so precej dragi . in ne dajo željenega učinka v primerjavi s ceno Zato za siliranje koruze ne priporočamo nobenih dodatkov razen uree (0,5-odsloma koncentracija), ki pa jo lahko mešamo samo s si-lažo za pitano govedo. Vse podrobne podatke o siliranju z urejo dobite pri svetovalni službi ali ŽVZ Ko smo silosno maso dobro stlačili, jo pokrijemo s plastično folijo in obtežimo s peskom ali zemljo. Hranilne vrednosti koruze, ki jo je prizadela suša Silnžne koruze iz razreda 400 in 500 dajo pridelek med 250 do 280 q/ ha, kar je slaba polovica normalnega pridelka. Ta koruza je brez storžev in ima zato tudi za 20 % slabšo hranilno vred nost. Z normalno silažno koruzo 550 q smo pridelali 10,500 kg čistega škroba, kar zadostuje, da prehranimo 6 pilancev s povprečno ležo 400 kg ali 5 GVŽ S silažno' koruzo, prizadeto po suši (260 q) pa pridelamo 4.030 kg čistega škroba, kar zadostuje za 2,4 pitanca teže 400 kg oziroma 1,9 GVŽ Koruza iz razreda 200, ki jo je suša na določenih območjih zgodaj prizadela, pa daje 100 do 150 q/ha S to soruzo dobimo 1.860 kg čistega škroba, kar zadostuje Je za 1,08 pitanca leže 400 kg oziroma 0,88 GVŽ. Trudimo se, da si bodo kmetje silažno koruzo priskrbeli, le da bo imela za 20 % nižjo hranilno vrednost. Zmanjšanje pridelka pa bo večje pri pridelavi koruze za zrno. Predvideva, mo, da približno 6.000 ha koruze, ki je bila namenjena za pridelavo zrnja v občini M. Sobota, ne bomo želi. V grobem izračunu je to minimalno 36.000 ton in toliko koruze bomo potrebovali, če hočemo, da se staiež živali ne bo spremenil. Zimski krmni obrok ir koruze, prizadete zaradi suše: krma kg SS kg PB g Sv g koruzna sitaža po suši 25 7,6 325 3.750 seno 2 1,7 120 600 koruza zrno 2.5 2,1 162 2 000 sončnične tropine 2,5 2,2 675 1.200 vitaminsko-mineralne mešanice 0,05 apnenec 0,05 sol 0,04 13,6 1.282 7.550 Kol vidimo iz obroka, bomo za prihodnje zimsko obdobje potrebovali precej koruznega zrnja in beljakovinskih koncentratov, če hočemo, da bodo krave daie vsaj 15 1 mleka, kol je predvideno s lem krmnim obrokom Koliko krav molznic lahko prehranimo z I ha površine Koruza, ki jo je prizadela .suša, brez storža ali z majhnim storžem, ki je prizadet, z maso 260 q/ha, zadostuje, da prehranimo 3.8 krave za dobo 9 mesecev, s tem da bomo morah dokupiti koruzo in beljakovinske koncentrate Če pridelamo samo 150 q/ha sila-žne mase, ta zadostuje le za 2,2 krave v 9 mesecih. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ: Jože Puhan, dipl. inž. agr. Rezultati pridelkov madžarskih sort Na poskusnem polju Srednje kmetpske šole v Rakičanu že od leta 1988 poskušamo tudi madžarske sorte pšenice, ki so vzgojene v enakih podnebnih razmerah kot so nri Sorta nas. Seme nekaterih bo jeseni na voljo tudi raSim pridelovalcem. Prikaz pridelkov po letih preskušanja: (v t/ha) ^sJŠŽni dosevki in travinje visoke temperature so v zadnjem mesecu in pol w .rt3 beži do matere«1 sa privije k nj« £ SJ Določen Up '1 > vzdevek česa r‘s^f ne more pr,v0’e!L)i^ ■ e drr6e6aa|’ kaj'"'^ sel vsaj kaj jg| čas pa bo rn ^.h katerem od ^ht st***^ ured.l lokal ah ■ - j c ■ Mezo tipi, k; ' p, se f telesne ekto znač sto lepi ljudje jahk ske upa ekiomrz« s krute’ i Bližnje srečaj j TenkokožeG k ^dr no vleže v senom Jčen tf če je ekolog , povečanega N(,£ konCiči so " J n« „ ne oraznih ,du- Z hšče med ,, lahko zgodi p« ’ >k'' prave posla eP ( e kosi« laKr, r pravne"r Čutno U*0 ohlapne k 5 180 tnin " ,ul i" čnasredsi^ d^^/ pudrov m a n0$11h 3 / prv. z-^; e' tip m se ^o^tF dt* od nje P" J nost. zJI‘ uiv^fTb* da zagk«^ STRAN 10 kulturna obzorja Negova leži zahodno od ^Rga dela Ščavniške doli-t ^morski višini 285 me-■ V strogem centru so: cer-za>kSam?pos,režr,a trgovina, (j,. nta špecerijska trgovina, vart krcpCevalnic‘. šola, telo «a’ mee- gasilski dom. tjiiL, an?vanjska bloka, kme-graisk° P0S'9P sluh) kaj zasebn,hstanovanj-negova žEk'h obiek,ov ''K LETA v’r orT>enja Nego-I' imenuj?* k0t nase)ie’ k' se is |7tcOva 0 Negoinerelo. Le-dob»o' -'me že bo|j P°' NtROVskl , anj™U: NeSowe-aja v > 4 j njava pa se ome-l<25 1 |odovinskih virih šele '^'"^ovah pa se je i«tnika „„ Pryega znanega 1^[ -.-^.Posdine pred letom '»h i4,enjaJ° deželnega gla-^'ndena z av-letaJerskega Omenje-Lihim-ji? a nJceovi hčeri Ana m Katarina pl. Vol-'^avnim0^1,1 8r^ skuPaj z 1'ni jM-rJ" J1 1()vikim območ-hi med P Ju ^neškemu. V vojnim JSa[jem Friderikom in ‘om ic i ]Jem Matijo Korvi ^“Jo' v drugimi posestvi M he<,„ , “Brskega kralja u’^anlM^0 -poseslvo' °8r’ "”0 In ’rdnJavo malo pred ir^nV Pa Je °8rskl ^tva / in.ker 111 'mel po-"i6 Poses^0^1'1 HabsburžJni »j je 1497 v° nazaj in vladar Najemi, i '?'oCil v zakuP /“tinf p. a^n,ku. Zadnji iz leta l${?esk'b ' Viljem -ai” čeni m ’Pus,i' graščino P« niGutenber- «s*a kJ° Je d.edovaia lr*Wlni '^.b-atanna, žena pl i^iHeie5«??.^ V rokah ,e J*ca a stalo imetje vse do *ll Dnin l sve'ovne vojne let. Tra^utt 50 imeli obsežne vZSM šla P<> pras- S. človeka. da N ' 'tui m 5.kan^PI kun z Spfl * 'okt kj' pojoča pa z W keri pa štrnatst-‘"'i, P Požef^'0^1 no'“J' ‘ V, ’J . / kagran pos- - fn 2 Zentka ŠeflmL Jiirl ‘,h v '1^'b šum na 'le v^'nJ,vami tM bila ' ° Pred jUrjojsko >1 »e' *uzikebenega s,a w’ %V Planine ' najc ene ’1’0' Š"W v 'urn< ? * dn Riioj()Ye. J prtd r>r ° S P^egojec, » Seči' ? sv^ovno vm- ' tu,t S Kv°jo ženo ti Zaveden Slo- ^^'^i Pzač/a'llee v ^0- Z r slovensko sla mela Negova nekoč in danes Negovo je obiskalo v zdnjih petih letih nekaj tisoč ljudi iz domovine in tujine; predvsem zaradi zdaj žal že pokojnega dobrotnika Ivana Krambergerja. Malo pa jih pozna zgodovino kraja, ki je zelo pestra, zato jo želim predstaviti v nekaj stavkih. posesti še na Češkem m na današnjem Avstrijskem. Negov ski grad so uporabljali kot nekakšno letno rezidenco, za imetje pa so skrbeli oskrbniki. Naj jih nekaj omenim: Martin Karlin, Krištof Dotner, Hans Haf- sec, krajevni zgodovinar; Matija Wurzer, duhovnik v Rušah, ki je uspešno branil ta kraj pred germanizacijo; Fran Holz, poljedelski strokovnjak, tajnik štajerske kmetijske družbe v Gradcu in urednik sloven- ner. . . Okrog leta i 731 je bilo pri Negovi okrajno sodišče. Leta 1939 pa je zajel grad hud požar in od takrat vidno propada, kur je neprecenljiva škoda. NOVEJŠA ^ZGODOVINA Sedanje območje, združeno v krajevno skupnost Negova, združuje vasi: Lokavci, Rad-venci, Radmošci, Ivanjševski Vrh, Ivanjševci, Gornji ivanjci, Kunova in seveda Negovo. V teh krajih seje narodilo oziroma živelo nekaj zelo znanih Slovencev; med njimi pa izstopata (vsaj po mojem mnenju) bogoslovni profesor in akademik Anton Trstenjak in dobrotnik, pisatelj in 'politik Ivan Kramberger. Še nekaj drugih: Matej Slekovec, strokovni pi- škega dela njenega glasila; Zmago Bergant, pedagoški pisatelj; Andrej Fekonja, publicist in literarni zgodovinar... Strokovno pa sta tu delovala kaplan Fran Bezjak, nabožni publicist, ki je budil narodovo zavest, in Franc Jančar, ki je tu napisal dve knjigi s praktičnimi nasveti sadjarjem in vinogradnikom. Pri Negovi sta obiskovala šolo bližnja rojaka iz Spodnje Ščavnice Andrej Senekovič, ki je bil narodnoobrambni delavec in fizik, napisal, pa je tudi vrsto slovenskih učbenikov; znani rojak z Loč-kega Vrha pa je Franc Kocbek, ki je bil nadučitelj v Gornjem gradu, je pa bil tudi eden od pionirjev slovenskega planinstva. Iz mlajše generacije naj omenim kiparja Mirka Bratuša iti slikarja Milana Vrbnjaka. Oba sta se uveljavila doma in v tujini. Pred cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni vidimo relief zvona, ki ga je naredil Mirko Bratuš iz pločevine prejšnjega zvonika, ki ga je razstrelila jugoslovanska armada. NEKOČ IN DANES O Negovi bi lahko človek napisal celo knjigo. In če se še enkrat ozrem nazaj, lahko zapišem, daje bilo pred drugo svetovno vojno kulturno življenje bolj razgibano, kot je zdaj. Imeli smo tamburaško društvo, katerega ustanovitelja sta bila brata Mirko in Jože Hajnžič, vse inštrumente pa je izdelal Alojz Feras iz Lokavec. Obstajalo je tudi dramsko društvo, igralci pa so s svojimi deli: Deseti brat, Poslednji mož, Veriga in tako naprej nastopali tudi v okoliških krajih. Delovalo je tudi bralno društvo. Po pripovedovanju starejših ljudi pa je bilo tudi bolj veselo, kot je danes. Z leti je izumrla pesem fantov na vasi, v pozabo gredo stari običaji ... Ali generacija, ki prihaja za nami, res ne bo vedela, da smo koruzo nekoč ličkali, da mladi niso hodili v diskoteke, temveč so zaplesali doma ob zvokih harmonike, da nekoč ni bilo pice, pač pa smo jedli preproste kmečke jedi: »krapce«, »sireke«, praženo proseno kašo. Na tem območju je tudi znano Negovsko jezero. Je turistična privlačnost, ki pa je premalo izrabljena, saj ni ne čolnov ne drugih plovil. Lahko pa občudujete njegovo površino, po kateri plavajo lokvanji. Jn če ste že pri jezeru, obiščite še muzej dializnih aparatov, ki je v gostišču Krambergerjevih. Zbral podatke in zapisal: JOŽE JANČAR Foto: Š. SOBOČAN _ , J. ŠEŠERKO Več odobravajočih sporočil, eno javno izraženo nezadovoljstvo, številna vprašanja — to so odzivi na rubriko Za zeleni jezik. Veseli smo jih, saj dokazujejo, da ljudje vendarle niso povsem ravnodušni do teh vprašanj. Ker se je nabralo nekaj vprašanj, bo tokratni in še kateri naslednji zapis nekoliko drugačen od prejšnjih; kar se da kratko in jedrnato bomo skušali odgovoriti na posamezna vprašanja bralcev, ob tem pa bomo povedali še to in ono. — Bralka J. V. iz M. Sobote je, kot piše, dolgo razmišljala o petem zapisu v rubriki in govorjenem jeziku v javni rabi. Pri tem ugotavlja, da se v javnem govornem nastopanju neustrezno uporabljajo ne le neknjižne zvrsti slovenskega jezika, ampak tud; tuji jeziki. Navaja primer srbohrvaščine ponekod v slovenskih šolah. Navajanje je nekoliko premalo natančno, saj se tudi v šolah govoreči pojavljajo v javnih (formalnih) in polzasebnih ali zasebnih (neformalnih) govornih položajih. Ker pa iz sobesedila smemo sklepati, da bralka misli na javni govorni položaj in sprašuje o tem, ali sme učitelj v slovenski šoli predavati v srbohrvaščini, naj odgovorimo na kratko in nedvomno, kakor so nedvoumni tudi tovrstni predpisi. V Republiki Sloveniji je uradni jezik (jezik vsega javnega življenja) slovenski, poleg njega pa na dvojezičnih območjih še madžarski (del lendavske in soboške občine) in italijanski (na Obali). Na tem splošnem načelu temeljijo tudi ustrezni šolski predpisi, ki učiteljem v slovenskih šolah narekujejo obvladovanje in uporabo slovenskega knjižnega jezika. Kakor bi bilo občasno dobro preveriti, koliko in kako učitelji, katerih materni jezik je slovenščina, obvladajo in pri pouku dejansko uporabljajo slovenski knjižni jezij;, toliko bolj pa so predpisi strogi do onih, ki jim slovenščina ni materni jezik, saj jim dopuščajo opravljanje pedagoškega dela le pod pogojem, da v določenem času dokažejo svoje poznavanje slovenskega knjižnega jezika. Bralki J. V. pritrjujemo, da se v praksi ponekod ti predpisi dejansko ne upoštevajo in da se v slovenskih (tudi pomurskih) učilnicah izza katedra ponekod še sliši srbohrvaščina ali v milejši obliki neka čudna mešanica le-te in katere od socialnih zvrsti slovenskega jezika. Za to so največkrat kriva vodstva šol, ki z različnimi »argumenti« to prakso dovoljujejo iz leta v leto. Najpogostejša »argumenta« sta socialni (humani način reševanja službenega in p reži vet ve nega vprašanja) in kadrovski (ne moremo dobiti drugih ljudi). Prav prvi je dokaj močan, o Čemer pričajo odzivi, ki jih je doživel prof. Marjan Maučec, ko je pred leti opozoril na podoben primer (sicer ne v zvezi s šolo). Seveda je ostrino tovrstnih načelnih zahtev v prejšnjem obdobju topila tudi vsejugoslovanska ideologija, ki je imela precej vzvodov, da je sprožila popustljivost in nedoslednost Slovencev pri teh vprašanjih. Ker je danes vendarle nekoliko drugače, smemo upati, da se bodo ravnatelji, ki imajo po novi zakonodaji velika pooblastila, zavedli tudi pooblastilom sorazmerne osebne in javne odgovornosti ter v opisanih rečeh poskrbeli za uresničitev zakonskih določil. Prav gotovo jim bo pri tem v pomoč dejstvo, da so danes ljudje za obdržanje službe pripravljeni storiti še mnogo več, kot se naučiti jezika svojega okolja in jezika države, ki jih zaposluje ali katere državljani so. — Ob obilici jezikovnih nepravilnosti in umazanije človek tu in tam naleti tudi na kak svetel, pohvale vreden primer. Zdi se nam prav, da omenimo tudi take reči. Sredi lične izložbe podjetja Mini-com v M. Soboti stoji računalnik, ki nas s sporočili na zaslonu barvnega monitorja seznanja z dejavnostjo podjetja. Ta sporočila bi v splošnem lahko označili kot jezikovno zadovoljiva, saj kratke povedi ustrezajo funkcijskozvrstni naravi celotnega besedila iti samemu mediju prav tako pa so se sestavljale! potrudili vsaj pri nekaterih računalniških izrazih. Cenimo njihov trud, saj vemo, da je prav računalništvo eno najhitreje razvijajočih se področij in da iz angleščine prihajajoče računalniško izrazje praviloma prehiteva prizadevanja mnogih, da bi ga, kolikor se pač da, čim bolj približali slovenskemu knjižnemu jeziku. Prav zaradi dobrega splošnega vtisa pa dobronamerno opozarjamo še na eno resnejšo in tri »lepotne« napake. Poved »Ste v dilemi zaradi operacijskega sistema!« bi seveda moral končevati vprašaj (sam ali v kombinaciji s klicajem), saj gre za vprašalni stavek, kar potrdi tudi nadaljevanje besedila »Odgovor je . . .« Besedno zvezo »SVGA kartica« bi po principu C-vitamin, D-mol ipd. Sodobneje zapisali z vezajem, torej SVGA-kartica, kliente v besednih zvezah »svojim klientom«, »med našimi klienti« bi mirne duše lahko zamenjale stranke in ker besedilo sredi M. Sobote pač najverjetneje nagovarja predvsem nas, slovensko pišoče in govoreče, bi se zaslonsko sporočilo »MINICOM IBM Buisniss Partner« lahko glasilo tudi MINI-COM IBM poslovni partner. Želimo si, da bi minicomovci tudi v prihodnje ostali dobri partnerji slovenskemu knjižnemu jeziku. , FRANCI JUST/1 Folklorno popoldne Med številnimi prireditvami ob koncu tedna kaže omeniti tudi tradicionalno Folklorno popoldne, ki ga je v nedeljo pripravilo Kulturno društvo Ferda Godine Bistrica. Domača plesna skupina, ki deluje že 10 let. je prikazala venček prekmurskih in štajerskih plesov, nato pa je pritegnila k sodelovanju še obiskovalce. Sledile so namreč družabne igre. Eno in drugo je bilo dokaj zanimivo. Škoda, da ni bilo tudi folkloristov z Razkrižja, ki niso držali obljube, da bodo sodelovali na prireditvi. J. G. kulturni koledar • kulturni koledar RAZSTAVF ■ MURSKA SOBOTA: V prostorih hotela Diana razstavlja amaterska slikarka Irena Flisar iz Murske Sobote. Razstava je odprta do 15. septembra. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava del dr. Janeza Nemca, ki bo odprta do 26. avgusta. MURSKA SOBOTA. V galeriji je odprta razstava Pridobitve 1988 - 1992 za stalno zbirko. Ogledate si jo lahko do 7 septembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju ie na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru. Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka med 10.00 in 18.00, oo sobotah in nedeljah pa med 10.00 in 12.00 uro. LENDAVA; V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba Gyorgyja Zah LJUTOMER: V galeriji je do 23. avgusta na ogled stalna zbirka PRIREDITVE: RADENCI: V glasbenem pa- viljonu v parku je vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 promenadni koncert. Koncerti so tudi ob nedeljah ob 15.30 do 17.00. MURSKA SOBOTA: Ob 80 letnici dr. Janeza Nemca bo v četrtek, 20. avgusta, ob 20.00 na balkonu študijskega oddelka Pokrajinske in studijske knjižnice, srečanje z njim. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: V avgustu bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v preostalih dneh od 8. do 14. ure. Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh na od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica bo avgusta odprta vsak dan oo 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica Je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa ob 8. do 15. ure. USPEŠNICE: V knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti vam ta teden priporočajo: J. Gašperini: Plovba z gusarji, MK, Ljubljana 1992; Ditka Novak: Soboška frajla, Franc-Franc 1992 (zbirka Murske večernice); N. Friday: Moj skrivni kotiček, Krt 1992 STRAN 1 > ne zgodi se vsak dan Ženska šef MI 5 Napoleonov klobuk Klobuk, ki gaje Napoleon nosil na otoku Elbi, bo kmalu naprodaj na dražbi v gradu Arare blizu Ženeve. Prodajo bo organizirala galerija Pierra Yvesa Gabusa. Strokovnjaki so klobuk, ki je narejen iz oslovske kože, ocenili na 10.000 do 20.000 švicarskih frankov. Ce kdo premore veliko denarja, naj se poda na pot na dražbo. O definicijah Fotografija ni ostra in jasna, to pa je tudi razumljivo, kajti posneta je bila s teleobjektivom. Šestinpetdesetletna Stella Rimi ngton je žena generalnega direktorja londonskega zdravstvenega zavoda. Toda to ni tako pomembno. Veliko pomembneje je, da je 22 let hodila v neki skrivnostni urad, kjer je zasedala mesto namestnika šefa britanske tajne službe Ml 5. Zdaj v začetku aprila je bila imenovana za šefico z letno plačo (preračunano v našo valuto) 14.625.000 tolarjev. Dvojna senzacija: na pragu drugega tisočletja ženska opravlja posel Jamesa Bonda in vlada njenega veličanstva to odkrito prizna. Zgodba o optimizmu Dostikrat slišimo izjavo: »Veste, jaz sem pa vedno optimist.« Ko se ladja potaplja, je kapitan lahko še vedno optimist, ko država propada, je vladar lahko kljub vsemu Še optimist. Vojska je že poražena, a general je navzlic temu še optimist, podjetje pred stečajem, direktor pa optimist. Optimizem kapitana, vladarja, generala ali direktorja pa kljub vsemu ne bo rešil ladje, države, vojske, podjetja ... Optimizem ne rešuje ničesar, je le stanje neprištevnosti in neodgovornosti ter priča kvečjemu o inferiornosti razuma optimista. Zgodba o pesimizmu »Pesimizem daje največjo ceno upanju,« je rekel filozof. Nekdo drug je označil pesimista za umsko superiorno osebo. Pesimist se kljub temu, da ve, da je poražen, bori do konca. Pesimist je hvaležen usodi, ko mu enkrat vendarle podari zmago. Pesimist v nasprotju z optimistom si egoist. Pesimisti so dvignili člov^tvo Iz neznanja, razvili znanost, tehniko in kulturo. Vse oblike diktatur ne ma- Avtentično slikarstvo Dražba Oswaldovih pisem V New Yorku bodo na dražbi skušali prodati deset pisem, ki jih je Lee Harvey Oswald pisal bratu Robertu. V pismu z datumom 8. novembra 1959 Lee Oswald obvešča svojega brata, da seje odločil pretrgati vse vezi s preteklostjo. Med drugim odgovarja na Robertov očitek, da je naredil napako, ker se je odrekel ameriškemu državljanstvu. Lee je leta 1959 pobegnil v Sovjetsko zvezo, 1961. pa se je vrnil v ZDA. Imajo ga za morilca ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Organizet irji dražbe menijo, da bi lahko zbirko pisem prodali za več kot 100.000 dolarjev. v ton časi, ka moj pajdaš Bela Sp loj nemre z rajo pesimistov. Vsi od boljše-vi kov do fašistov hočejo imeti podložne množice optimistov. Vse religije zahtevajo od vernikov optimizem. Kljub vsemu in prav zaradi tega pesimist vedno žanje več in bolje kot optimist. Borivoj Repey Štiridesetletni francoski slikar Lucas (svojega priimka noče izdati) svojo strast do bikoborb spreminja v umetnost. Štiri leta slika skoraj same bikoborske prizore v vedno novih različicah, pri tem pa k sodelovanju vabi znamenite toreadorje. Sam Lucas namreč pušča svoja dela nedokončana. Rdečo tkanino dodajo sami bikoborci, ki jih slikar povabi v svoj atelje v Camargue. Rdečo mantiljo naslikajo s svežo bikovo krvjo, ki ji primešajo nekaj rdeče barve, da madež ne potemni. Prizori bikoborb postanejo avtentični šele s sodelovanjem toreadorjev, ki se nenehno spopadajo s strahom, trdi 1 ucas. Približno 100 oljantih slik s prizori koride" bo francoski umetnik razstavil v belgijskem Kroshoute-nu. Z bikovo krvjo pomazane slike stanejo povprečno 12.000 dolarjev. Ko otrok začno hoditi v Solo, se že kmalu seznani s pojmom definicija. Seveda sprva ne ve, kaj to pomeni, niti ne ve, da Je definicija definicija, kaj kmalu pa ga ujamejo v to nevarno in zahrbtno past, iz katere se lahko reši le z izredno močjo volje in ogromno inteligence ali zdrave pameti. Slovar tujk nas pouči, da definicija pomeni po latinsko omejitev ali opredelitev kakega pojma. Ena prvih definicij, na katero naleti mlad Šotorček, Je tista, da Je otok kopno, omejeno z vseh strani z morjem. Ta definicija in podobne te naravnost vlečejo, da postaneš njihov suženj. Seveda bolj pameten otrok kmalu uvidi, da so definicije v bistvu bolj omejitve uma, omejitve svobodnega mišljenja, omejitve kreativnosti kot pa omejitve tistega pojma. Pameten otrok takoj dojame, da je otok še vse kaj drugega. Na otok greš z ladjo, na otoku se koplješ, na otoku živi Robinzon, na otoku rastejo pinije, pomaranče in peteršilj. Na otoku je cerkvica. Otok je svet zase, velik, majhen, lep, grd. Trikotnik je s tremi ploskvami omejen prostor, lahko je enakostraničen ali raznostraničen. Vse definicije, kot na primer ta, v bistvu omejujejo um. Za Joana Mi-roja je trikotnik nekaj čisto drugega kot denimo za Andreja Jemca. Na višjih stopnjah Šolanja se spoznavaš s profesorji, ki zahtevajo dobesedne definicije, takšne, kot so jih postavili oni. V gimnaziji, tem hramu učenosti, smo imeli profesorico botanike, ki je zahtevala svoj dobeseden opis vretenčarja, plazilca ali tubifeksa. Ce je nadobudni kandidat za maturanta uporabil več kot dve besedi, ki jih ni bilo v originalnem opisu tubifeksa, je že dobi! nezadostno. Pretendent za častni naslov ma- turanta. kar bi osebo, je moral sko ponavljati tuje beste ... 9 pojem je ‘“bifeks 'id*"? redno bo gnusea črv-zai. j (kar je v bistvu moja ra) in podobnega ses zdeloval • raznih "P". Na visoki šoli ali h da ni bilo nič p glavni način guljenje tujih m to so definicije, definicije, .^1^ predvojaška idP vo. književnost, ka. pedagogika in ^ijeW Končno sem zadnjih izpitov) oah’ . sr sorico, ki niM'!aJZ pip piHanihi definicij, bamoF jala se je z menoj o s F" metu. To je bil edtm sem dobil oceno tel nje je mati učenja, to P jltPd varnejših definicij. ur . pregovor fist. diorum) je v bistvi’ človek bi rekel: Ra^ mati učenja. Prebereš potem poveš po stoje z.at imim ", ftgv'., vedno ceuita cestni^ > sko giomnztp smo nek^P^u leti imeli krasno, r r kami dan pouka nam predaval ta P1™.’ rafta** knjigo, pa kar pozabite, a mojih rapiskih.« Knjigo je nsp^ definicijami, s- > lepo tiskam neuporabljen pove dovolj- Votlina z zdravilnimi iztrebki Velikanska votlina, ki so jo pred kratkim odkrili v kitajski provinci Hubei in v kateri živi več kot 10.000 netopirjev, seje izkazala za pravo zlato jamo privržencev kitajske tradicionalne medicine. Obiskovalci votline, v kateri je prostora za tisoč ljudi, prihajajo s svetilkami in v vrečah odnašajo odpadke netopirjev, ki 30 cm na debelo pokrivajo tla votline. Po izročilu kitajske tradicionalne medicine so iztrebki netopirjev odlično zdravilo proti boleznim jeter in za pospeše vanje krvnega obtoka. Pomoč slonji®1 mladičkom avtojon do Coma upoi< oj encof v Soboti prpelati k ’>* i * k ja Km po sobočki pločnikaj tudi pečki nemre več človik oditi, Mimo Doma tehnike se prpelati v srdmi lejpoga na adnega nrlAVHO^* -4 velka umetnost, pa vozniška h a rjmi |n lejko zavida saki kaskader. Avtoji so okoli Doma tehnike v Štiri vrstaj sparkirani, tak b« ja pou nemre nej vo, nej notri, pa po pločnikaj tudi kamioni, pa prikolice, pa 1 votlJo, na zelenic*; 0#rkfT*jo, b» tl lejko fiMsli najbole bujna domišljija, se on - 1 1 a « roetjev« ulici, pa • Pcčte. pa tržnica No, tou e tti, po drujgi ullc«; pa nega tak močnogu tan so pa po pločnikaj ffiize, pa stouci, pa rouie, d-t kioaki, pa stube, pa pa nadstreški, pa baldahini, pa je čas, ka je Občina prejk dala pooblastila mestncmi sveti, ka naj red napravi.«, pa lipou C ■Ju। 49 odraslih in mladih slonov. Znanstveniki ujetnik11' življenje m skrbijo, da se razmnožujejo tudi v J OVEN BIK DVOJČEK RAK Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, da se ti zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, Če se za nekaj Časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno. Ona PSčakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar pa bodo rezulati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Kljub superiornemu počutju se ti ne piše nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodnost, ki pa te bo stala veliko več, kot si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se rešiti da. Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medle-la od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja. vendar bi ne bilo slabo, če bi se takšnim razmeram v prihodnje izognil. Je že res, da je tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje. Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture, pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej — in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola ZVEZDE VAM MEŽIKAJO LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, predvsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš presneto lepe možnosti za uspeh. On: Preveč si $e zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov pa raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ljubezensko zvezo ali pa je to le tvoja trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in ti ne bo kar tako odpustil. Preveč živiš samo za danes, premalo misliš na julri, na včeraj pa kar pozabljaš. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločili, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa previdno pobereš dobiček. Ce boš vztrajen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v zelo ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar ti bo povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več! On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo Želel, vendar boš ba koncu skoraj nekoliko razočaran. Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Oglasil se ti bo nekdanji prijatelj in ti predlagal zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne odlašaj, saj se ti lahko zgodi, da se boš kasneje Še pošteno kesal — in to upravičeno. m Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega- 1 : ,u< ..... ....: --■«. ^kl« * baj družbi, ki te že kar precej p°gresa obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko P eno prijetno noč .. , povse01, , f On: Vaša sumničenja sc bodo pokaza1 Kar P3. * lo je še najbolje, da se čimprej opraviC’ • a(np“* poslovne naložbe, se nikar ne iznctnirj J • gumno spustile v nameravano naložbo Ona: Hy , ~ ZZ Top ■ M1 ! 1 ~ The Smilhereens HEART - Emerson. Lake and Palme u CH °THER - Beatiful South 7 1.^^ ZABAVNE GLASBE NA Ml t S-t 'ih n '1 " Avt°mobili PORTOROŽ - Irena Vrčkovnik i '‘h Ajp v^OCOJ - Pop design Ji il,l V Vocalart ^'lii ~ Miran Rudan band S. ^.1 krauestvu, KI GA VZEL JE CAS - DEKLE Agropop .. . JA ZAHOD - Rdeči baron - aze(i ne ssžtatrfeMši ....,1 kmeun » nn pnpt-i'|!Jj1b, v lastno pora^iiavado^fiJ' t.h, ko se bo veljav' ja. 1 fl. ravnih lzde'^irn%Tkd P -to postalo zamh1 .edvsd^Jiiii sk^vr zasl^ s©*^ mi Kmetije, ki so vse nobene m neprin>e (lkeJ^i» Samo nekaj ■ o.e<^ najboljšo m na u neS .po?emam<> vsebino druge knjižice, ki jo je izdala Upra-feilH '"^'stične službe Ministrstva za notranje zadeve. V prejšnji Arirtr Sm° opisovali, kako delovati preventivno, da nam ne bi il»ni> "pobirnih vozil, zdaj pa poglejmo priporočila za varovanje kjkn delujejo vlomilci? Na-W delovanja so številni, obli-del. profesionalne in zelo tpecirihu- Poglejmo najpo Vlomilci izkoristilo tarn? odprtine in dostope v M dom, denimo skozi garažna ^oa. okna sanitarij ali zračni-prek balkonov, te-celo »treh Razbijejo ste-Ha na ''hodnih ali balkonskih 'tatih ali na oknih. Plazijo se skozi kletna okna, jaške za do '7 kurjave ali zračnike. Na godnih ajj slranskih vratih a]i oprejo cilindrične 'Ravnice, vdiranje v sta-ooHnia uporabijo tudi železne Predme*^, inijiče m silo telesa ™ 'tijii-a vratu niso masi-M- Okoristijo sleherno ne-TOidnnst jn pozabljivost sta talcev (odprta vrata, okna, ?QWeniena vra(a> izgubljeni ' ’• ključi pOd predpražni-$7 v cvetličnih lončkih . d^la tatu. Manj pri-"Mi - manj tatvin. vlomov v stanovanja, .planiške hiše in druge ob ’ 7 Vrašča. Vsak dan smo (tua; v Pomuc)U) razno-^'^premoženjskim delik-jhn")d’ 7 "asiljem. Izvršujejo Nn 1 me7n’ki ali skupine kri-7 (»pomnimo naj na ,čanai ki sta pred krat-''lomila v več trgovin}. Lo-o2, Vseh vrst dobrin, ogroža-0 telesno integriteto ljudi. se je sprožila ■ Knltvec v khek K £ >' 1^'ial Uk >v*u^a at' v traktorjem skozi as- Nenadoma se mu je Pištola, ki jo je imel, kot »dežem traktorja. B nadela levo nogo '''‘Udu'0’" 'n povzročila budo Ne “ zab‘ ga z reševal-I **j,J lm Prepeljali v bolnico I Hjk.bodo tudi sodniku za 1 543 n' dovoljenja l , * orožja \ požara l v inedno VTl ^"'OI . ' btan uh V * J^nL' tem ko je S Tol kol° z m°- L sc je pe-’ osebnim av-Y "4'm cest’ son Ro r,’6, oenadoma zavila L' “ 'CMi proti parkiriš-prednost pred s. v^^otinikom B iz Odrancih JC v ■' h 'da promet- 'Jtk. ’Bk-'ikovai se je iz Odranec, Mnogi občani niti ne slutijo, da se vlomilci pripravljajo prav zdaj na vlom v njihova stanovanja: da poizvedujejo o njihovih navadah, lastnostih in tehtajo svoje možnosti ter tveganja. Kako se zaščititi? Z mehan sko zaščito bistveno zmanjšate možnosti vloma, storilcu podaljšate čas, potreben za vlom, in povečate možnost prijetja vlomilca. Vedite, da vlomilci najraje izbirajo manj zaščitena stanovanja Torej: Na vhodnih vratih imejte vgrajeno kukalo. Na notranjo stran vhodnih vrat namestite varnostno verigo ali varnostni zapah, ki preprečuje odprtje vrat v celoti. Tako se boste izognili nadležnih in nasilnih obiskovalcev. Ne gre tudi brez dobre ključavnice! Po petih letih uporabe se cilinder ključavnice izrabi. To ugotovi te, če se ključavnica zatika ali pa jo je možno odkleniti tudi s podobnim ključem. Cilindrični vložek naj bo varen, zaščiten pred odklepanjem z vlomilskimi pripomočki. Varnostni cilindrični vložek z varovalnim ščitom na zunanji strani vrat preprečuje vlomilcem lahek vstop v stanovanje. Če ni ščita, tatovi brez težav zlomijo cilinder ključavnice. Če stanujete v stanovanjskem bloku, se dogovorite z drugimi stanovalci za zaklepanje vhodnih vrat bloka. ki ga je zadel osebni avto, ki ga je vozila Bernarda M. iz Odra nec. Pripeljala se je po Mladin ski ulici in izsilila prednost v križišču s prednostno Ribiško ulico. V no je zgorel 13. avgusta, kmalu po polnoči, je med vožnjo izbruhnil požar na osebnem avtu Fiat Uno 45, s katerim se je peljal Marko K, iz Gr-love. Lastnik je poskušal seveda pogasiti ogenj, a mu ni uspelo, kajti avto je v celoti zgorel. Gmotna Škoda znaša kar 850.000 tolarjev. Vlomilec v Dokležovju Tončka Z., ki se zadržuje v glavnem v Kopru, je bila te dni neprijetno presenečena, ko se je vrnila v svojo hišo v Dokležovju, saj je brž ugotovila, da manjkajo številni predmeti. Nekdo je pač izrabil njeno odsotnost in »obiskal« hišo, pobral, kar se mu je zdelo kaj vredno. Še sreča, da oškodovanka ni pustila dragocenosti, saj bi bila škoda še večja. Zdaj je oškodovana za dobrih 10.000 tolarjev. Devize so izginile Ljudje imajo slabe izkušnje z varčevanjem deviz v bankah, vendar tvegajo tudi, če valuto hranijo doma. Zgled za to trditev je AdolT V. iz LomanoŠ pri Rad goni; ki je imel 3200 avstrijskih Šilingov v nezkalenjeni vinograd niški hišici na Hercegovščaku. Ogenj v kanalu Zaradi izredne suše je razbremenilni kanal Lendava -Mura suh že dlje Časa. Ivan V. iz Murske Sobote je v njem zakuril ža govino, vendar žerjavice ni pogasil. Tleča žagovina je naslednji dan zanetila suho travo in vse je kazalo, da se bo ogenj razširil. Ogenj je opazil policist, poklicali so gasilce in tako preprečili, da bi se ogenj razširil na njive s koruzo. Požar v Gančanih V četrtek, 13. avgusta, je zagorelo na podstrešju stanovanjskega in gospodarskega poslopja Antona Z. iz Gančan, Zgorelo je ostrešje gospodarskega dela, na katerem so bili slama, gradbeni material in drugo Škode je za 500.000 tolarjev Doslej še nismo zvedeli za vzrok požara, ki so ga pogasili gasilci iz Murske Sobo te, Bellinec in Gančan. Nesreča s slamoreznico Jože H. s Hotize je 15. avgusta okrog 18.30 pomagal pri rezanju Ovira za tatove je tudi dobra varnostna ograja okoli hiše. Zelo priporočljiva pa je protivlomna naprava, ki bo opozorila sosede in mimoidoče, da nekdo nasilno vstopa v vaš dom. Ne kupujte cenenih alarmnih naprav, ki so nezanesljive in z lažnimi alarmi vznemirjajo sosede. Zgodi se tudi, da laka naprava ne zazna storilca. In kako ravnati doma? Nakit večje vrednosti, gotovino ter vrednostne papirje je najbolje hraniti v bančnem sefu. Večje vsote gotovine raje položite na bančni račun. Naredite seznam tehničnih in drugih dragocenih predmetov (tudi umetniških slik) ter opišite njihove prepoznavne značilnosti. Zapišite številke koles, motornih koles, čolna, televizijskega sprejemnika, videa, glasbenih stolpov, itd ter njihove prepoznavne značilnosti (znamka, barva, oblika...). S tem boste povečali možnosti najdbe ali povrnitve, če vam jih bodo ukradli. Če dragocenosti, razne dokumente in druge vrednejše predmete hranite doma, vgradite zidne ali pohištvene trezorje na neobičajnih in skritih mestih (za sliko in podobno). Človek je veliko zdoma. Preden greste v službo, po opravkih, na obisk, v svojo počitniško hišico ali pa v vinograd, pomislite oziroma preverite, če so okna in vrata dobro zaprta; ali morda niste pustili v vratih ključev... Ne zaklepajte pa notranjih vrat pohištva! Tako boste preprečili še dodatno škodo. Ne pokažite, da ste odsotni. Torej ne lepile na vhodna vrata sporočil, do kdaj vas ne bo, kam ste šli, in podobno. Ne puščajte ključev v poštnem nabiralniku. Ne odstranjujte rož z oken m balkonov, ker bi koruznih stebel. Ker se je zamašil stroj za rezanje, ga je hotel odmašiti, pri tem pa ni bil previden, zato so mu noži odrezali štiri prste na desni roki. Zdravi se v soboški bolnišnici. Neprimerna hitrost V nedeljo, 16. avgusta, se je pripetila prometna nesreča v Ša-lovcih. Avtomobilst Ervin L. iz Dolenc se je peljal skozi Šalovce z veliko hitrostjo, zato ne preseneča, da je zapeljal v levo ččz vozišče, nato pa je trčil s prednjim delom vozila v ograjo mostu na potoku Krka. Voznik seje hudo poškodoval, nastala pa je tudi večja gmotna škoda. Vlom v prikolico Pred nepridipravi m nič varno! Zdravko S. iz Gornje Radgone je ime) letoviško prikolico na Kocljevi ulici v Murski Soboti. V noči s 15. na 16. avgust je nekdo pogledal, kaj je v njej, nato pa si prisvojil več ženskih usnjenih in skajastih ročnih torbic in lastni ka oškodoval za 119.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo policisti in drugi delavci organov za notranje zadeve. Poroke V OBC1NI murska sobota so SE POROČILI Bojan TIBAUT, Šivalec, Črenšovci, Zadružna 19, in Milena V(0-RO§, tekstilna konfekcionarka, Beltinci, Gregorčičeva 33; Jožef SKLEDAR, avtomehanik. Gomilica 14, in Renata GOSTAN, Lipa J62, šivilja; Jožef ČEH, kovač, Nedelica 144, in Suzana PAL, tekstilna konfekcionarka. Lipa 60; Ciril MARIČ, delavec, Odranci, Kovaška 6, in Suzana KETIŠ, tekstilna konfekcionarka, Gančam 163; Andrej Ž1ŠKO. vojaški tehnik, M, Sobota, St. Rozmana 14, in Milena MESARIČ, delavka, M. Sobota. St. Rozmana 14: Franc RUPNIK, višji upravni delavec, M. Sobota, Cankarjeva 1 a, in Mojca ŠTEFAN-ČEC dipl, veterinarka, M. Sobota, Cankarjeva I a; Dominik GOLOB, živilski tehnik, M. Sobota, M Gubca I I, in Renata LUK, študentka, M. Sobota, M. Gubca I I; Bojan KOLOŠA, kuhar, M. Sobota Lendavska 4, in Patricija CAIROLI, frizerka, M. Sobota, Mojstrska I Marjan K LAN FAR, kvalificirani delavec, M. Sobota, Razlagova 12 in Silva HORVAT, učiteljica, M. Sobota, Razlagova 12; Drago DUH natakar, M. Sobota, Stara ul 10, in Helena KUHAR, upravna tehnica, M Toplice, Levstikova I; Valter MITEV, elektrikar, Radenci Kidričevo nas. 6, in Nataša GOMBOC, ekonomska tehnica. Gradišče 14 d; Koloman KERČMAR, avtomehanik, Predanovci 55, in Karin FRUMEN, gost, delavka, M. Sobota, Prešernova 14; Igor RIT-LOP kmetijski tehnik, Kobilje 13, in Suzana SERŠEN, frizerka. Kobilje 55; Branko BERKE, rezkalee, Sv. Jurij 119, in Angela NEMEC, poliedelka, Serdica 49; V OBČINI GORNJA RADGONA SO SE POROČILI Toni Žitek iz Radenc Kapelska cesta 74, carinik in Leona Puklavec iz Radenc Ljutomerska cesta 13, bančna uslužbenka; Marko Divjak iz Lastomerc 29, karoserist in Petra Kamnikar iz Lastomerc 29, delavka; Zvone Benko iz G. Radgone Simoničev breg I I, rezkar in Nataša Hari iz G. Radgone Simoničev breg II, varuhinja; Matija Hod! iz Zagajskega Vrha 21/a, kmetovalec in Ana Klobasa iz Lastomerc, gospodinja; Andrej Kovač iz Ivanjševskega Vrha 66, mizar in Ida Klemenčič iz Ivanjševskega Vrha 24, gospodinja. ČESTITAMO! Gasilsko tekmovanje GD Krog in IGD Radenska Gasilsko društvo Krog je preteklo nedeljo pripravilo na reki Muri od petanjskega mosta do kroškega broda medobčinsko tekmovanje gasilcev v spustu in prevozu tovora. Sodelovalo je 16 gasilskih enot Med šesterci je zmagalo (GD Radenska pred GD Melinci in GD Do-kležovje, med osmerci pa GD Krog pred Melinci in Tropovci. Najhitrejša je bila ekipa GD Krog Najboljši so dobili pokale. F. M. tako pokazali, da ste zdoma. Ne puščajte ključev na okenskih policah, v cvetličnih lončkih ali pod predpražnikom. Ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami. Pospravite lestve, zaboje, smetnjake ali druge podobne predmete, ki so sicer ob hiši, saj omogočajo lažji vstop v hišo. Če odhajate na dopust, povejte sosedom (upamo, da niste sprti!), sorodnikom ali prijateljem, kje boste dopustovali in kako dolgo boste na počitnicah. Prosite prijatelje ali sosede, da dnevno praznijo poštni nabiralnik in občasno nadzirajo vas dom. Ne pozabite doma potnih listin, drugih osebnih dokumentov in dokumentov o vozilu. Pred odhodom izključite električno, plinsko in vodovodno napeljavo. Idealnega varovanja ni! Tako kot vi pričakujete od drugih, da bodo »nadzirali« vaše premoženje v vaši odsotnosti, ravnajte enako tudi vi, ko bo zdoma vaš sosed, sorodnik ... Torej: če opazite, da med sosedovo odsotnostjo kdo hodi po njegovem dvorišču, odklepa njegovo stanovanje, prižiga luči (če seveda niso izklopljene) ali povzroča ropot, nemudoma pokličite policijo. Enako seveda ravnajte, če pri sosedu vlamljajo. Nikoli pa ne poskušajte prijeti ali ujeti vlomilca, zlasti če ste fizično šibkejši. Veliko boste naredili tudi, če si boste osumljenca vtisniti v spomin, zapisali registrsko številko njegovega vozila, si zapomnili znamko vozila, smer, kamor je pobegnil. Če pa je obiskal vlomilec vaše stanovanje, ne premikajte ničesar, da ne bi uničili sledi, po katerih bodo kriminalisti in policija skušali priti čimprej na sled malopridnežu. prirv':| ■ Š.s. J GD Motvarjevci Proslavili 100-letnico društva V Motvarjevcih je bilo preteklo nedeljo zelo živahno, za kar so poskrbeli tamkajšnji gasilci, ki so proslavili 100-letnico društva. Proslave so se udeležili številni gasilci iz soboške občine ter gasilci iz' Szentgybrvdlya iz Madžarske, s katerimi motvarjevski gasilci že vrsto let uspešno sodelujejo. Pozdravni nagovor je imel predsednik GD Motvarjevci Štefan Žohar, slavnostna govornika pa sta bila Andrej Gerenčer, predsednik skupščine občine Murska Sobota, in Marija Pozsonec, republiška poslanka madžarske narodnosti. Oba sta poudarila pomen gasilske dejavnosti, pa tudi povezovanja med sosedi dveh anrodov. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, o pomenu sodelovanja med gasilci iz Mot-jarjevec in Szentgydrvblya pa je spregoviril tudi župan iz sosednje Madžarske. Pripravili so tudi priložnostni kulturni program, v katerem so sodelovali pihalni orkester in domači šolarji. Ob tej priložnosti so zaslužnim gasilcem podelili občinska in republiška priznanja. Republiška gasilska priznanja so dobili: Geza Vida, Vilmoš Kocan, Pal Gone, Oskar Glavač, Geza Dora, Geči Erno in Gasilsko društvo Motvarjevci. F. M. G D Berkovci Nezgoda v Dobrovniku Leon M. iz Doline se je peljal z osebnim avtom skozi Dobrovnik. V križišču za Bukovnico je bila trojica kolesark. Dve sta ustavili v križišču, Aleksandra K. iz Dobrovnika pa je zapeljala z lokalne na regionalno cesto, čeprav ji je to prepovedoval prometni znak. Morda se nesreča ne bi zgodila, če bi se predpisov držal voznik. Žal pa je vozil z neprimerno hitrostjo in trčil v kolesarko. Ta je dobila hude poškodbe in je v bolnici. Trčil v kolesarja V nedeljo, 16. avgusta, ob 20.55 seje pripetila prometna nezgoda na cesti zunaj Ižakovec. Robert ž. iz Turnišča je v blagem ovinku dohitel kolesarja, ki pa ga zaradi velike hitrosti ni mogel obvozili in je s prednjem delom avta vanj trčil in ga zbil po vozišču. Avto je peljal dalje in trčil v drog električne napeljave. Hudo sta poškodovana kolesar in avtomobilist. V ponedeljek, ko smo zabeležili to vest, policisti še niso ugotovili imena kolesarja. Ob jubileju otvoritev doma in prevzem vozila PretekJo nedeljo je bilo slovesno v Berkovcih v ljutomerski obči ni. Ob navzočnosti številnih krajanov, gasilcev iz ljutomerske občine, Prebolda, Maribora in Nemčije ter gostov so proslavili 80-letnico delovanja društva, hkrati pa tudi odprli gasilski dom in prevzeli orodno ] gasilsko vozilo. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzela Raden-' ska iz Radenec in SKZ Klas iz Križevec pri Ljutomeru. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Franca Lupše je kroniko društva prebral tajnik Franc Kapun Slavnostni govornik je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. V kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor, folklorna skupina in tamburaški orkester, vsi iz DU Ljutomer, ter godba na pihala iz Maribora. Gasilski dom v Berkovcih so začeli graditi že leta 1965, vendar je minilo precej časa, da so ga dokončno uredili. Tako kot povsod drugod so morali večino del opraviti prostovoljno ter z raznimi prireditvami zbrati potreben denar. Nekaj sredstev pa sta tudi prispevali krajevna skupnost Logarovci Berkovci in ljutomerska občinska gasilska zveza. Orodno gasilsko vozilo pa je društvu podaril Anton Žižek iz LJne v Nemčiji. Orodno vozilo je najsodobneje opremljeno. Gasilsko društvo Berkovci ima orodno vozilo, brizgalno in potrebno gasilsko opremo. V kraju pa so si tudi zgradili 5 požarnovarnostnih vodnjakov. Gasilski dom je predal namenu predstavnik pokrovitelja Radenske, orodno vozilo pa Anton Žižek iz Nemčije. Ob 80-letnici društva so zaslužnim gasilcem tudi podelili občinska in republiška gasilska priznanja. Podeljenih je bilo 9 občinskih in 5 republiških priznanj. Republiška priznanja so dobili: Franc Kapun, Franc Lupa, Rudi Slavič, Tone Špindler in Rudi Kurbus. p 1« GD Petanjci Memorial Bojana Novaka Gasilsko društvo Petanjci je organiziralo gasilsko tekmovanje v tridelnem napadu. Udeležilo se ga je 24 društev iz vse Slovenije in Avstrije. Zmagalo je GD Šenkov Turn (Ljubljana) z 890 točkami pred GD Korovci, 879, GD Kapela, 878, GD Vodice, 874, GD Muta, 869 in GD Petanjci, 868 točk. F M STRAN 15 šport Namizni tenis Hokejski turnir Benko, Rihtarič, Unger — nacionalni razred Čepinci prvi v Lipovcih Rokometni klub Pomurka Bakovci V Baslu žrebanje za evropski pokal Namiznoteniška zveza Slovenije je naredila pregled tekmovanja po jakostnih lestvicah v tekmovalni sezoni 1991/92. V članski konkurenci je pomurski namizni tenis še vedno visoko uvrščen, čeprav je bilo lani med dvajseterico sedem, letos pa le pet igralcev. Slabše so tokrat uvrščeni pomurski mladinci saj so lani najboljši prenehali tekmovati. Nekoliko boljše je pri pionirjih. saj imajo spet igralca na jakostnih lestvicah, medlem ko ga lani niso imeli. Kar trije pomurski igralci Benko, Unger in Rihtarič) so si pridobili status športnika nacionalnega razreda za eno leto. Če k temu še dodamo uspešno vrnitev nekdanjega soboškega igralca Stefana Kovača v slovensko državno reprezentanco, ki je bil najboljši slovenski igralec, potem smo lahko zadovoljni. Najuspešnejši pomurski igralec v minuli tekmovalni sezoni je bil Borut Banko s 441 točkami m je na četrtem mestu. Napredoval je za tri mesta od lanskega sedmega mesi a. in če bo to mesto obdržal v novi tekmovalni sezoni, potem bo med kandidati za državno reprezentanco. Pomemben napredek na jakostnih lestvicah je dosegel Boris Rihtarič, saj je napredoval kar za devet mest in je s 394 točkami na petem mestu. Če bo obdržal to mesto, potem bo tudi on med morebitnimi kandidati za državno reprezentanco. Mirko Unger je s 368 točkami zasedel šesto mesto, kar je za dve mesti manj kot v prejšnji tekmovalni sezoni. Tomaž Kus je z 256 točkami na dvajsetem mestu, kar je za štiri mesta bolje kot v prejšnji tekmovalni sezoni. Najbolj pa je nazadoval Robi Benkovič, ki je z 250 točkami zasedel petnajsto mesto, kar je za deset mesta slabše kot v njegovi lanski najuspešnejši sezoni. Janko Ori zaradi poškodbe skoraj ni nastopal in je z 68 točkami na sedemindvajsetem mestu. Matjaž Žitek je osvojil 63 točk in je na devetindvajsetem me- stu. Ivan Kuzma pa je s 56 točkami zasedel trideseto mesto. Soliden je bil mladinec Andrej Sapač, saj je s 40 točkami zasedel štiriintrideseto mesto, V mladinski konkurenci je edini pomurski igralec Andrej Sapač s 160 točkami na sedemnajstem mestu. kar je za dve mesti slabše kot V prejšnji tekmovalni sezoni. Medtem ko v lanski tekmovalni sezono Pomurje med pionirji ni imelo igralca na jakostni lestvici, je ta- V Lipovcih je bil turnir v hokeju na travi, na katerem so sodelovale štiri pomurske ekipe, medtem ko se hokejisti Svobode iz Ljubljane in Maribora turnirja niso udeležili. Največ uspeha so imeli hokejisti Čepinec, ki so zasedli prvo mesto. Rezultati — Predanovci : Lipovci-Pomurje II. 2:0, Čepinci : Lipovci-Pomurje L 3:1, Predanovci—Čepinci 0:0, Čepinci ; Lipovci-Pomurje II. 4:0, Lipovci-Pomurje L : Predanovci 2:0 in Lipovci-Pomurje L : Lipovci-Pomurje II. 2:1. Vrstni red: 1. Čepinci, 2. Lipovci-Pomurje I, 3. Triglav Predanovci, 4. Lipovci-Pomurje II. Veterani Lipovec so po kazenskih strelih premagali vrstnike Pomurja s 4:3, medtem ko se je tekma v regularnem času končala 1:1. Srečanje deklet iz Lipovec pa se je končala brez gola. Pomurski rokometni prvoligaš Pomurka iz Bakovec je v začetku tega meseca začel s pripravami za novo tekmovalno sezono pod vodstvom trenerja Vlada Hebarja in tehničnega vodje Štefana Buzetija. Vadijo osemkrat tedensko v športnorekreacijskem centru v Bakovci h, kjer je glavni poudarek na pridobivanju moči, vzdržljivosti in eksplozivnosti ter enkrat v trimskem kabinetu v Murski Soboti, kjer delajo z utežmi. Celotne priprave bodo opravili doma, s tem da načrtujejo dvakrat ne priprave ob koncu tedna, kjer bodo trenira+i trikrat dnevno v Bakovcih in Murski Soboti. Dogovorjenih imajo nekaj tekem za trening z močnejšimi nasprotniki. Prvo tekmo so že odigrali v torek s hrvaškim prvoligašem Bjelovarjem v Murski Soboti. Moštvo Pomurke iz Bakovec je eno najmlajših v prvi državni ligi, hkrati pa zelo perspektivno in je v prihodnosti sposobno dosegati še boljše rezultate. V prestopnem roku je prišlo do nekaterih sprememb pri igralskem kadru. Klub je zapustil Petek, medtem ko je Anton Lovenjak poškoidovan, vanj pa so prišli: Srečko, Matovič in Ku-Šter, vendar za slednjega še nimajo ustrezne dokumentacije, ker se niso dogovorili za odškodnino. Sicer pa je do začetka prvenstva še dovolj časa, da se ekipa lahko dobro pripravi in dostojno zastopa slovenski rokomet. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli tudi z nižjima selekcijama, ki jih vodita trenerja Alojz Smodiš in Anton Buzeti. Sicer pa v Roko- metnem klub Pomurka n ► kovec delujejo štiri dve ženski ekipi. LjubiU-l" kometa v Pomurju Pa ";r nestrpno pričakujejo s parov za evropski pok * , v v četrtek, 27. avgusta : ’ -Baslu. To bo za kovske rokometaše ve । a ¥ menitev, saj je dra; evropskem pokalu izr* go, kajti samo Pr®^zr Lavji najmanj 20,000 DE P odbor kluba si zelo P* • j da bi z raznimi ki^ zbrati potrebna sred« ■ t visoka tudi za tekmova J žavnih ligah. Ker Pa ej primer, da kaka pom |et pa sodeluje v poo' movanju. pričakuje) Širše družbene skupno«'’ Kolesarski Maraton treh src Borut Benko — najuspešnejši pomurski igralec namiznega tenisa v minuli tekmovalni sezoni. Po jakostnih lestvicah je četrti v Sloveniji. krat stanje nekoliko boljše. Mitja Horvat je namreč z 274 točkami na enajstem mestu, v letošnji sezoni pa še ima možnosti, da uvrstitev izboljša. Miran Solar je z 20 točkami na petintridesetem mestu. Kaj lahko pričakujemo od pomurskih igralcev v letošnji sezoni ’ Dobro bi bilo. Če bi pri članih obdržali uvrstitve minule tekmovalne sezone, pri mladincih in pionirjih pa izboljšali. Upati je tudi, da bodo zadovoljivo reševali materialno vprašanje ob pomoči pokroviteljev Veletrgovine Potrošnik in Arconta. M. U. Aeroklub Murska Sobota in Letalska zveza Slovenije sta na letališču v Rakičanu pripravila razstavo letal in opreme z mednarodno udeležbo. Sodelovali so slovenski in hrvaški klubi, medtem ko se prijavljeni klubi iz Avstrije. Nemčije in Amerike razstave niso udeležili. Namen prve tovrstne razstave je predstaviti športno-turistična letala in opremo širši javnosti. Drugi dan razstave, v nedeljo, pa so pripraviti tudi zanimiv letalski miting z demonstracijo letal. Sodelovali so letalci, padalci, ba-lonarji, zmajarji, helikopterji, ultra lahka letala, radijsko vodeni modeli, akrobati, poslovna in kmetijska letala. Udeležencem prireditve pa so bili na voljo panoramski poleti. Sodelovalo blizu 200 kolesar^ Kolesarski klub Tropovci je v sodelovanju sP° športnimi zvezami in pod pokroviteljstvom Radens*'-pripravil 12. tradicionalni kolesarski Maraton treh s - kolesari (velikega 90 in malega 40 km) seje udeležilo blizu . ’ iz Ljubljane, Velenja, Zreč, Mežice, Celja, Krškeg- gajs Mute, Ptuja, Nemčije in Pomurja. Največjih je sta. h)| 67-I* cih (98) in Lendavi (60). Najstarejši udeleženec:J« Adolf Topolovec (DU Murska Sobota), najstarejsa bila 65-letna Albina Babič (DU Murska Sobota), mJ s)uf“L ženca pa 6-Jetni Mitja Zamuda iz Radenec, ki je ko •• staršema, in 10-letni Miloš Bojnec iz Murske Sod maratona so dobili spominske plakete. Kolesarski klub Tropovci Dirka za nagrado Jelenik—Drvarič Kolesarski klub Tropovci organizira v nedeljo, 23, avgusta 1992, ob 9. uri kolesarsko dirko za nagrado Jelenik—Drvarič. Tekmovati bodo pionirji in mladinci ter rekreativci s startom in ciljem pri vaško-gasilskem domu v Tropovcih Mlajši pionirji bodo vozili 12, starejši pionirji 20, mlajši mladinci 30, mladinci 40 in rekreativci 12 kilogramov. Najboljši bodo prejeli pokale ter denarne in praktične nagrade. Prijave zbirajo najpozneje do 20. avgusta 1992 na naslov: Kolesarski klub Tropovci, Kolesarska ulica 64, Tišina, ali uro pred tekmovanjem. Rokomet Mednarodni turnir Rokometni klub Radgona organizira v okviru jubilejnega 30. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni mednarodni rokometni turnir, ki bo v sredo, 26. avgusta 1992, ob 17. uri v športni dvorani v Radencih. Sodelovale bodo štiri ekipe; Vartilen iz Varaždina, Pomurka iz Bakovec, Krog in Radgona. Turnir bo vsekakor zelo zanimiv, saj na njem sodelujejo najboljše pomurske moške ekipe, pa tudi dobra ekipa iz Varaždina. RK Razkrižje Ob jubileju pomembni uspehi Rokometni klub Razkrižje, ki je edini tovrstni klub v ljutomerski občini, praznuje letos pet let delovanja. Pred petimi leti so namreč utanovili pionirsko rokometno moštvo, ki se je vključilo v tekmovanje pomurske rokometne lige. Kljub neizkušenosti in težavam, s katerimi so se srečevali, zlasti finančnim, so že prvo leto tekmovanja dosegli zadovoljive rezultate, kar jih je še bolj spodbudilo k delu. Najzaslužnejši za razvoj rokometa na Razkrižju je vsekakor učitelj športne vzgoje na osnovni šoli Ljubo Horvat, ki od vsega začetka pa do danes klub strokovno vodi. Rokometaši Razkrižja so najprej delovali v okviru društva Partizan, lani pa so ustanovili samostojen rokometni klub in za predsednika izvolili prizadevnega športnega delavca Stefana Nemca. Svoje največje uspehe so rokometaši Razkrižja dosegli leta 1991, ko so postali prvaki v pomurski moški rokometni ligi in se uvrstili v drugo slovensko ligo vzhod. Prvo leto tekmovanja v tej konkurenci so zasedli šesto mesto z 10 točkami, s čimer so zadovoljni. Poleg tega pa so rokometaši Razkrižja letos dosegli lep uspeh v pokalnem tekmovanju, saj so postati pomurski finalisti. V polfinalu so premagali rokometaše Radenske iz Gornje Radgone. Poleg Članskega moštva imajo v klubu tu- di kadete in pionirje. V klubu so tudi ponosni, da njihov tekmovalec Branko Bedekovič nastopa za pomurskega prvoligaša Pomurko iz Bakovec . Zadovoljni so, da je na Razkrižju vedno večje zanimanje za rokomet, kar jih tudi spodbuja k delu. V novi tekmovalni sezoni bo moštvo Razkrižja tekmovalo v tretji slovenski ligi vzhod. V prestopnem roku se moštvo ni okrepilo, vendar upajo, da se bodo uvrstili na sredino lestvice. Načrtujejo, da bi na igrišču uredili reflektorje, kar bi jim omogočilo vadbo in igranje tudi zvečer. V prihodnje upajo tudi na večjo finančno podporo. Sredstva si namreč morajo zagotavljati sami z raznimi veselicami. Želeli bi dobiti pokrovitelja, ki bi jim pomagal reševati finančno problematiko. Sicer pa pričakujejo tudi materialno pomoč ljutomerske Športne zveze, saj so edini rokometni klub v občini, pa tudi krajevne skupnosti Razkrižje, ki doslej ni pokazala razumevanja. F. Maučec Rokometaši Razkrižja. Stojijo od leve: Nemec (predsednik). Marko Zanjkovič, S. Zanjkovič, Kosec, Rozmarič, Gal, Horvat (trener). Cepijo: Škriec, Sitar, Matjaž Zanjkovič, B. Zanjkovič in Cimerman. Manjkajo: Budna, M. Majerič, Kutnjak in R. Majerič. Foto: F. Maučec NK Filovci Z lastnim kadrom Nogometaši Filovec so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono zelo zagnano in z mladim, lastnim kadrom. Prijateljska tekma z Dobrovnikom, ki se je končala z 2:2, je pokazala, da so na dobri poti. Upajo, da bodo v prihodnje dosegali boljše tekmovalne rezultate. F. R. Grabar drugi V Kossenu v Avstriji je bit ulični tek, na 9.200 metrov dolgi progi, ki se gaje udeležilo 163 tekačev iz Etiopije, Italije, Nemčije, Češke, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bil tudi Geza Grabar iz Tešanovec in v svoji skupini s časom 29,20 zasedel drugo, v skupni uvrstitvi pa sedmo mesto. Kumek zmagal v Črni V okviru tradicionalnih prireditev ob 38. koroškem turističnem tednu v Črni na Koroškem, je bil 12. tekaški maraton Kralja Matjaža. Med 200 udeleženci je sodelovalo tudi 8 tekačev iz Teniške sekcije Radenske iz Rade-nec. Najuspešnejši med njimi je bil Slavko Kumek, ki je zmagal v teku na 10 km v starostni skupini od 36 do 45 let. V skupini nad 45 let je bil Karel Vrbnjak četrti, do 35 let pa Ivan Župec dvanajsti. V teku na 21 km sta Geza Grabar (do 35 let) in Branko Lehner (od 35 do 45 let) zasedla tretji mesti. Predstavljamo vam Vrbančič na SP v Argenti^ ...... . , . oktobra • 2 7. do 13. r- -glavnem mestu, 0 p< > 6 »Vsekakor za moj ke. Žal p’ . tovnem pr^ « I" f nančnih sred» in Judo zveza 'e (toh^ pet tisoč Db|v' |4 ' no odšteti«;^ ..< m»«?Ati so do-»Midjnaloge’ LfOveniji' S0Jerlje tekem ravni L primerni kako-ki^0 m drkar posebej velja l^di niCU®° državno ligo. ^.^'SOTnelivečjihpn-^^'ige"^ “s''’*150 ** Prior. K dobremu soje->5» ddegira^ P* tud IZ,mJb mesl ali S. MnJlrn . strožji kriterij v« J dobrih sodni-tiLj^suinJ"!’ na republik malo? “-listi. Za- »Na število nogometnih klubov, ki jih imamo v Pomurju, bi prav gotovo morali imeti tudi več sodnikov. Na republiški B-listi smo sicer imeli še enega, ki pa ni opravil testiranje. Pred dnevi bi morali predlagati sodnike, ki bi vodili tekme v tretji državni ligi, ki pa ne smejo biti starejši od 34 let in morajo ime- ti izpit za republiškega sodnika. Zal pa takega nismo našli niti v lendavskem niti v soboškem sodniškem društvu.« — V Pomurju nam ne primanjkuje samo sodnikov po številu, temveč tudi po kakovosti. Kaj je vzrok? »Resje, da imamo v Pomurju premalo dobrih sodnikov, zlasti mladih. Eden od vzrokov je, da imajo mladi sojenje tekem le za hobi. Vsekakor pa boste morali društvi nogometnih sodnikov v Lendavi in Murski Soboti najti ključ za rešitev tega problema. Pridobiti bi bilo potrebno zlasti mlade sodnike in poskrbeti za njihovo zaščito na tekmah, zlasti v nižjih ligah.« — Kaj kot sodnik pričakujete od nove tekmovalne sezone v prvi državni ligi, kjer bo sojenje zelo zahtevno? »V novi tekmovalni sezoni pričakujem dober in kakovosten nogomet in tudi dobro sojenje tekem. Osebno si želim, da bi uspešno opravil testiranje v Ljubljani in da bi sodil tekme še bolje kot v prejšnji tekmovalni sezoni. Želim si tudi, da bi novinarji korektno poročali o tekmah in da v prihodnje v slovenskem nogometu ne bi bi lo nešportnega obnašanja, kot je bilo to v prejšnji Jugoslaviji.« — Kaj pa pričakujete od pomurskih liga Še v v državnih ligah? »Pričakujem, da bomo v Pomurju gledali dober nogomet in športno navijanje, saj le-to sodi k dobremu nogometu. Od pomurskih ligašev v prvi državni ligi največ pričakujem od soboške Mure. Upam na visoko uvrstitev in morda celo na uvrstitev v Evropo. Od Nafte in Potrošnika pa čim boljšo uvrstitev in da se na koncu ne bi borila za obstanek v ligi, saj bo tekmovanje zelo zahtevno. Od Gidosa iz Turnišča pričakujem uvrstitev v sredino lestvice druge državne lige, ki pa bo tako kot prva liga zelo zahtevna in naporna. Od pomurskih tret-jeligašev si največ obetam od Beltransa iz Veržeja, ki ima že nekaj izkušenj in bi se moral uvrstiti v gornji del lestvice. Ižakovcem in Rogašovcem pa želim obstanek v tretji ligi.« .. Feri Maučec—I Jubilej Dvajset ^t NK Odranci .i-x letos praznujejo 20-letnico delovanja. Ta ^iti?Tvjat' preteklo nedeljo s slavnostnim nagovorom pred. ' 90s>ana, z otvoritvijo prenovljenega igrišča ter vseh selekcij. Odranci so pred dvajsetimi leti ustanovili na JNu' '■ prvi n pometa, zlasti pa igralcev, ki so nastopali za ■ 111 ‘rener t' 'ednik kluba je bil Jože Balažič, sekretar Franc ^hkc ^i°ie MaroSa- Naredili so tudi nogometno igrišče, n v '°f pred občinstvom. Že po dveh Joški D "'"'k' nogometni ligi Lendava so postali prvaki V v 'R° l%4 ,ta n' Prvaki. Za nogometaše Odranec je bilo polilo °bči l° so s' gradili lepe klubske prostore ter postali nogometni ligi Lendava in se prvič uvrstili y n v tI° i uspeh so dosegli .v tekmovalni sezoni V^hn^Pred El^ursk' nogometni ligi zasedli drugo mesto za i^etne,12 Beltinec. Po štirih letih so izpadli iz po-^uoo..1®^ 1 dve leti igrali v občinski ligi Lendava. Leta kvalipL^P0 mo^vo v prvi občinski nogometni ligi , c’je za vstop v enotno pomursko ligo z drugo’ 'o t ■ 'n se k P™' med°kdinski nogometni ligi Murska Sobo-n '"Ovali0* zrnagovalec ponovno uvrstili v pomursko ligo. %jz । Jčtos, ko so zasedli peto mesto kot najbolje ■rin, a,t’ °roan ''"'avske občine. V novi tekmovalni sezoni pa % tekmovali v prvi občinski nogometni ligi J^t '^ranci t -J" kandidatov za najvišje mesto. Pri Nogomet-0V;- । usPčšno delajo z mladi rjo, ki jo že več let vo-igri**, sri ustvarili razmere za normalno delo, zlasti ^ba 1 * a’ kl 8a je tokrat odprl z začetnim strelom prvi Jf>že Balažič. Feri Maučec —------------------------- ^rn^NninL* ^“'letnici kluba. Stojijo od leve: C. KavaŠ (fiS 1 P,,‘ ''ot,ja), J. M a rosa (trener), S. Hozjan, S. Mo A) M v- Balade, B. Majcen, V. Zver, M. Jere-‘ (predsednik) in J, Balažič (prvi pred- ‘ Sk.r 'l Marič, D. Horvat, S. Ferenčak. B. Ra-ar> M. Zver in M. Kociper. Rokoborba — Zec izpadel v tretjem kolu V Istanbulu v Turčiji je bilo svetovno kadetsko prvenstvo v rokoborbi. Udeležil se ga je tudi član RK Murska Sobota Slavko Zec, ki je tekmoval v kategoriji do 65 kg. Zec je premagal češkega tekmovalca, izgubil pa s tesnim izidom s Švedom in domačinom Turkom ter izpadel v tretjem kolu. Konkurenca v njegovi kategoriji, kjer je sodelovalo 19 tekmovalcev, je bila zelo močna. Kolesarstvo--------— Kocet tretji V Lenartu je bilo tekmovanje za nagrado slovenskih mest in Lenarta v kolesarstvu. Sodelovali so najboljši kolesarji Slovenije, med njimi tudi pionirji KK Tro-povci. Najuspešnejši je bil Kocet, ki je pri ml. pionirjih zasedel tretje mesto, Jagotič pa je bil enajsti. Med st. pionirji je bil Djura sedmi Hanc pa deveti. Rokomet ------------ Bakovčanke na Madžarskem Rokometašice Pomurke iz Rakovec so sodelovale na močnem mednarodnem ženskem turnirju v Rabagyarmartu in med tremi ekipami zasedle zadnje mesto. Za najboljšo igralko so razglasili Vovarjevo (Bakovci). Najboljše strelke pri Pomurki pa so bile: Gjerekova 12, Voharjeva 9 in Pa-pičeva 5. Slovenski kasaški derbi Zmagovalec Duras (Jože Segaj) V Ljubljani so bile kasaške dirke z osrednjo točko — slovenskim kasaškim derbijem za 4-letne kasače na 2.800 m dolgi progi. Po pričakovanju je zmagal Duras z voznikom Jožetom Sagajem iz Kijučaro-vec s kilometrskim časom 1,23,3. Sagaj je vodil od štarta do cilja, tako da je zmaga na najvažnejši dirki leta več kot zaslužena. Poleg Sagaja sta bila uspešna še Fena (Sršen) 1:24,4 in Alfa MS (Tramšek) 1:24,6, oba iz Konjeniškega kluba Ljutomer. Sicer pa je Duras, potomec Meadow Nevele in Dinke, last Jožeta Sagaja letos že zmagal na štirih dirkah. To je druga zaporedna zmaga Ljutomerčanov v slovenskem kasaškem derbiju. Lani na prvem je zmagala Letja (Kukolj). Sicer pa so bili ljutomerski kasači uspešni tudi v drugih vožnjah. Tako je v pi vi dirki za 2-letne kasače zmagala Leona (Makovec) 1:24,3, Findi 11 (Farkaš) je bil četrti. V drugi dirki je Lawishy (Špindler) zasedel drugo, Fikra As (Hanžekovič) pa tretje mesto. V tretji dirki je zmagal Amor lil (Puhar), Lasa Red (Osterc) pa je bil drugi. V peti dirki je Ford Lind? (Hanžekovič) zasedel drugo, Amila MS (Sagaj) pa tretje, Letja (Kukolj) pa četrto. V šesti dirki je bil Shawland Noble (Makoter) četrti. z-----SP za voznike amaterje--- Slavič zmagal, ' a diskvalificiran V Parizu je bila prva dirka za Šesto svetovno prvenstvo amaterskih voznikov na kasaških dirkah na 2150 metrov dolgi progi. Med svetovno elito je na izžrebani šestletni francoski kobili Uzise nastopi! tudi evropski podprvak Marko Slavič mlajši iz Ključarovec in prvi prišel na cilj. Zal pa je bil zaradi nekaj nečistih korakov kobile,-ki jo je vodil, to je okrog 600 metrov pred ciljem, diskvalificiran. Na tako odločitev sodniške žirije so gledalci žolčno in burno reagirali. Sodniki so namreč napako kobile Uzise ugotovili šele, ko je bila že v cilju. Razočaranemu Marko Slaviču tako ostane še priložnost do fi-nalai da uspešno sklene tekmovanje na pariškem hipodromu Vincen-vnes. -Z V nedeljo v Gornji Radgoni Prvenstvo triletnih kasačev V okviru sejemskih prireditev bodo prihodnjo nedeljo v Gornji Radgoni velike kasaške dirke za pokal Kmetijsko-živilskega sejma. Sodelovalo bo 62 kasačev iz vse Slovenije. V središču zanimanja obiskovalcev bo dirka najhitrejših kasačev za nagrado sejma, ki bodo prvič tekmovali na miljo (1609 m). Sodelovali bodo vsi najhitrejši kasači, med katerimi je najresnejši favorit za zmagovalca Dinamit Lobell (Marko Slavič). Med šestimi vožnjami bo tudi dirka 3-letnih kasačev za prvenstvo Slovenije, kjer bo sodelovalo 12 kasačev. Med favoriti sta Paton (Brdo) in Dimli MS (Slavič). Zanimive pa bodo prav gotovo tudi druge dirke. Motokros Kampuš že državni prvak V Orehovi vasi je bila deveta, predzadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Zopet je zablestel Boštjan Kampuš, član MTC-ja Radenci, z dvema odličnima vožnjama v razredu 125 ccm. Boštjan si jo tako s 300 točkami že zagotovil naslov državnega prvaka, saj vodi s 55 točkami pred drugouvrščenim Fortuno. V razredu do 80 ccm ui nastopil nihče od pomurskih tekmovalcev. Zadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu bo Čez štirinajst dni v Šentvidu pri Stični. Športni ribolov" 1 1 - Pomurci razočarali Na rokavih reke Drave in v organizaciji RD Ptuj je bilo prvo člansko državno prvenstvo v športnem ribolovu. Med 9 regijskimi reprezentancami je sodelovala tudi reprezentanca Pomurja (M. Božič, M. Matjašec, D. Hladen, Ž. Mavrič, (vsi GR) in A. Škerget (Ljut.), ki pa se tokrat ni izkazala, saj je zasedla šele peto mesto. Med posamezniki je bil M. Božič peti, Škerget 16, Hladen 17, Matjašec 24 in Mavrič 34. Od pomurskih tekmovalcev seje v reprezentanco, ki bo prihodnje leto sodelovala na svetovnem prvenstvu na Portugalskem, uvrstil le Mirko Božič. Slovenska nogometna liga Mura in Nafta razveselili, Potrošnik razočaral Začelo se je težko pričakovano drugo državno prvenstvo v prvi ligi, kjer sodelujejo trije pomurski ligaši. V prvem kolu.sta razveselila soboška Mura in lendavska Nafta, ki sta se z gostovanja vrnili neporaženi, medtem ko je Potrošnik razočaral. Mura je v Ljubljani premagala Svobodo z 2:0 (0:0). Strelca golov sta bila Emeršič in Omerovič, V moštvu Mure, kije zasluženo zmagala, je bil najboljši igralec Emeršič, strelec prvega gola. MURA: Irgolič 7, Kosi 6, S. Cener 6, Jančar 6, Granov 7, Slavic 6, K. Cener 6, (Cifer —), Vickovič 6, Emeršič 7, Belec 6, Šarkezi 6, (Omerovič —). Lendavska Nafta je v Mariboru1 igrala z Mariborom Branikom 1:1 (1:1). Gol za Nafto je dal Hranilo-vič. NAFTA: Veselič 6, Car 7, (Balantič 6), Horvat 7, Novak 7, Baša 7, Drvarič 7, Šabjan 6, Hranilovič 7, Bubek 8, Utroša 6, (Graj —), Her-ceg 6. Beltinski Potrošnik pa je nepričakovano izgubil z Ljubljano z 1:5 (0:0), kar je doslej najvišji poraz Potrošnika na domačem igrišču. Edini gol je dal VorOš. POTROŠNIK: Marič 5, J. Zver 5, Tratnjek 6, Mundjar 7, Horvat 5, (Baša 5), Gaševič 6, Vegič 5, Voroš 6, Baranja 5, (M. Zver 5), Hartman 7, Škaper 6. V drugem kolu igra Mura doma z Izolo, Nafta pa z Zagorjem, medtem ko Potrošnik gostuje v Kopru. Športna napoved V prvem kolu državnega nogometnega prvenstva je prišlo do nekaterih nepričakovanih izidov, zato ni čudno, da nismo dobili niti ene pravilne rešitve športne napovedi št. 1. Upamo, da v prihodnje ne bo tako in da bodo imeli naši reševalci športne napovedi več sreče. Pravilna rešitev športne napovedi št. 1 Pari Rez. Tip Maribor- Nafta 1:1 0 Potrošnik —Ljubljana 1:5 2 Svoboda—Mura 0:2 2 Gorica— Koper 0:0 0 Studio D-Slovan 1:0 1 Olimpija—Rudar 5:0 1 Izola—Steklar 3:3 0 Publikum —Železničar 2:1 l Živila Naklo—Zagorje 0:2 2 Beltrans—Gidos neodigrano — V športni napovedi št. 2 je naš gost tehnični vodja NK Nafta iz Lendave Aleksander Gašpar. Prognoziral je takole: Pari Tip 1. Nafta :Zagorje [ 2. Murarizola ' j 3. Koper:Potrošnik 1 4. Gidos:Era Šmartno i 5. Beltrans:Rogašovci . [ 6. Pobrežje: Ižakovci o 7. Dokležovje:Čarda | 8. Puconci :Bakovci 2 9. RenkovcLPolana q 10. Črenšovci: Bistrica 0 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 2 TIP 1. NAFTA : Zagorje 2. MURA : Izola 3. Koper : Potrošnik 4. GIDOS : Era Šmartno 5. BELTRANS : ROGAŠOVC1 6. Pobrežje : IŽAKOVCI 7. Dokležovje : Carda 8. Puconci ; Bakovci 9. Renkovci : Polana 10. Črenšovci : Bistrica I Športno napoved pošljite uredništvu Vestnika, Murska Sobota,f -Titova 29, najpozneje do sobote, 22. avgusta 1992. Pri žrebanju bo-| |mo upoštevali 8 pravilnih rešitev, tipov, - Priimek in ime ter naslov ll_ USTA STRAN 17 utrip V Borejcih Veselo na igrišču Pred kratkim je pripravil borejski klub malega nogometa turnir, na katerem so sodelovale tri ženske in tri moške ekipe. Na tekmi ni šlo toliko za rezultate, bolj za zabavo, zato tudi temu primerna poimenovanja ekip. Od dekliških so bile najboljše »nočne laufarke«. Uspeh ni naključen, saj je tekmovala tudi državna prvakinja v teku na 800 metrov Marija Stevanec. Zmagovalke so si zdaj vteple v glavo, da so nepremagljive. Najboljša moška ekipa pa so bili »Stari asi«. Na šport n o-zabavni prireditvi so imeli tudi kolesarsko tekmo, kjer je bil najhitrejši Denis Forjan. Klub malega nogometa iz Borejec sicer nastopa v A-ligi občinske lige malega nogometa Murska Sobota. Letošnji največji tekmovalni uspeh je prvo mesto na Zelkovem memorialu v Bakovcih, kjer so bili najboljši med 60 ekipami. So tudi dobri organizatorji, saj so s skupnimi močmi igralcev, vodstva in pokrovitelja bistroja Horvat uspeli urediti igrišča in hišico z elektriko. j PARTL To pa so borejske športnice. So bojevite, vztrajne, a tudi nežne. Obilna Krompirjeva noč V krajevni skupnosti Lipa v soboški občini so letos (8. avgusta) že četrtič organizirali Krompirjevo qoč. Zakaj prav Krompirjeva noč? Krajevna skupnost Lipa je znana po pridelovanju krompirja. S to poljščino se v vasi ukvarja že nekaj desetletij precej kmetov in kot sami pravijo, živijo s krompirjem. Člani nogometnega kluba Lipa-Tigop. ki so organizatorji vsakoletne noči, so bili z letošnjo zadovoljni. Okrog 2000 obiskovalcev je pojedlo pomfrit iz 600 kg krompirja, ocvrli so kar 250 langašev, 100 kg krompirja pa so porabili za ocvrt krompir. Obilna pojedina s pristno lendavsko kapljico in bogatim srečelovom je uspela. Izkopi-ček Krompirjeve noči bodo namenili za razvoj športa v krajevni skupnosti. Obiskovalce je zabaval ansambel Tarok, pripravili pa so tudi več iger iz življenja na vasi — krompirjeve igre. J. Ž. V Čentibi so zgradili mrliško vežico, ki meri okrog 72 kvadratnih metrov. Ima vse potrebne prostore za pokojnika in pokopališko opremo ter za svojce. Postoriti je treba še nekatera sklepna dela. Nazadnje nameravajo zgraditi še zvonik. Doslej so porabili za vežico milijon osemsto tisoč tolarjev. Foto: J. I. Alojz Šoštarec iz Tropovec. ki je zdaj star 68 let, je ribič že od svojega šestega leta. Prosti Čas izrabi za lov tudi zdaj, saj pridno namaka trnek v gramoznici v Gradišču, v kateri je zelo veliko rib. Seveda na vzame na ribolov tudi cekar, v katerem je vselej dobra malica. Velikokrat se mu pridruži vnuk. Vse kaže, da se bo pri Šoštareče-vih nadaljevala ribiška tradicija. Foto: F. Ku. V Sodišincib so obnavljali kapelico sv. Ivana, ki so jo predniki zgradili daljnjega 1901. leta. Denar so zbrali krajani, ki so tudi pomagali pri delu. Obnovljena kapelica je dokaz, da žive v kraju ljudje delavnih rok in vernega srca, zablestel pa je tudi križ na sodišinskem pokopališču. Foto: F. Ku. Eni za kruhom, drugim avantura Ti ljudje so dobili naziv izseljenci, kot tudi vsi drugi, ki so odšli po svetu v bolj oddaljene dežele z namenom, da tam tudi ostanejo. Potem so v šestdesetih letih začele iskati tuje delavce tudi Nemčija, Švica, Nizozemska, Belgija, Švedska, Francija, Danska, Avstrija in še nekatere druge razvite države — kdor je šel na začasno delo v te dežele, se ga je oprijelo ime zdomec — in reka izseljencev je bila zelo dolga. Potem je skoraj usahnila. Med zadnjimi je odšel tudi GUSTI KELENC iz Gornje Bistrice. To je bilo leta I980. Le kaj ga je gnalo v svet? Ni šel zaradi tega, ker doma ne bi imel dobre službe — izučil se je za strojnega ključavničarja in bil zaposlen kot šofer pri podjetju Interevropa — ampak bi enostavno rad spoznal, kako je na ameriški celini. Starejši brat in tri tete so že bili tam Tako je imel kar najboljše zveze in brez problemov se je nekega dne znašel v Kanadi. Ko se je že pripravljal, da bo šel na poseben tečaj za učenje francoščine — le-ta je v Montrealu tako rekoč obvezna so mu našli službo v Torontu. Tam je še danes. Dela pri stružnici. Kaj več nam o tem ni pripovedoval, ker tudi ni bila pravšnja priložnost za to. Srečali smo ga namreč ob nogometnem igrišču na Srednji Bistrici, kjer je bilo pred kratkim prijateljsko nogometno srečanje med ekipo izseljencev iz Toronta in NK Bistrica. Gusti si je že od vsega začetka, ko se je pridružil Slovenskemu športnemu društvu Toronto, prizadeval, da bi šli na gostovanje v Slovenijo. Leta 1984 je bilo skoraj že vse dogovorjeno, potem pa se je večina igralcev in NAŠI IZSELJENCI Amerika! Tam lahko človek takoj dobi dobro službo, kmalu obogati, si zgradi hišo, kupi lep avto in postane velik gospod. Približno tako so si še ne tako davno predstavljali to deželo mnogi ljudje iz naših krajev, preden so se podali čez veliko lužo s trebuhom za kruhom. Tisti, ki so bili pripravljeni prijeti za trdo delo, so v večini primerov za naše razmere res obogateli. Kmalu so lahko pošiljali svojim domačim pakete z oblačili, pa tudi nekaj dolarjev. To je bilo nekoč pravo veselje, ko je prišel k hiši pismonoša in povedal, da ima nekaj iz Amerike! Ali pa če so >Amerikanci< (tudi iz Kanade) pripotovali domov kar sami — na težko pričakovani obisk. JANEZ GAL namerava postati profesor telesne vzgoje. Svojo prihodnost vidi v Kanadi, kjer se je rodil. la — Martin Krpan, Ta veseli dan alt Matiček se ženi in Deseti brat.* Gustiju so nazadnje zaupali glavno vlogo, ki jo je sodeč po zapisih (ocenah) v nekaterih tamkajšnjih slovenskih glasilih dokaj uspešno odigral. >NajveČ domače besede pa lahko slišimo v naši ulici, kjer je skoraj tako, kot če bi bilo to kje v Sloveniji. Slovensko se pogovarjamo v mesnici, trgovini, kemični čistilnici in še v nekaterih drugih lokalih. V trgovini lahko kupimo tudi nekatere slovenske časopise.* funkcionarjev premislila. Letos pa se mu je ta želja uresničila. Tako je lahko obiskal tudi svojo domačijo, na kateri živita in delata mama in mlajši brat. Gusti nam je s precejšnjim navdušenjem pripovedoval, kako v Torontu skrbijo za obstoj slovenstva. >Tam je 7 ali 8 slovenskih društev oziroma klubov in zlasti poleti je skoraj vsako nedeljo slovenski piknik. Ob raznih priložnostih pa so druge prireditve. Imamo tudi Slovensko igralsko skupino Toronto, v katero sem se pred nekaj leti vključil tudi jaz. V tem času smo zaigrali tri naša odrska de- GUSTI KELENC v vlogi Desetega brata, ki jo je odigral dokaj uspešno. Izkop gramoza v Dokležovju V neposredni bližini Mure v Dokležovju že 12 let kopljejo gramoz. Najprej so jemali seveda vrhnje sloje, zdaj pa kopljejo že tri leta v globino celo do 20 metrov. Vodja površinskih kopov Anton Gru-škovnjak nam je povedal, da so letos izkopali že 100.000 kubičnih metrov gramoza, najmanj 200.000 kubičnih metrov gramoza pa nameravajo izkopati še do konca leta. Porabili ga bodo za navoz na cesto Murska Sobota—Jula Marof, ki naj bi jo naposled začeli obnavljati. V gramoznici v Dokležovju imajo plavajoči bager, ki ima žlico, s katero zajema gramoz; imajo pa tudi plavajoči sesalni bager, ki gramoz sesa: koristen je tudi bager vrvičar, ki je na obrežju, žlica za izkop pa je na vrvi in jo mečejo v vodo, iz katere grabi gramoz. Dokležovski obrat za izkop gramoza, ki ga upravlja cestno podjetje, je na 10 hektarjih. S. s. GRAMOZNICA — Žlica plavajočega bagra zajema gramoz celo iz globine 20 metrov. Ker kopljejo tako globoko, ni treba širiti gramoznice. Foto: Š. S, Na Pet a nje ih večkrat srečam, turiste, ki sprašujejo P Žal jim ne morem pokazati domačih mlinov, čepra’ J^(11 N® ’ »prt*" liko; napotim jih v Veržej, kjer se še vrti mlinsko , H « najdeš le še ostanke mlinov. Enega od njih (del je '9 zuje slika, je pa od Ftičarjevega mlina. Škoda, da J posk’*' mačehovsko vedla do petanjskih murskih mlinov, s j f “ se ohranil vsaj eden. ™ I Čimprej odpraviti nepregledno križišče V Murski Soboti si že nekaj časa prizadevajo ustrezno urediti križišče kolesarske steze z magistralno cesto pri židovskem pokopališču. Tudi člani komisije za tehnično ureditev prometa, ki deluje v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ugotavljajo, da je preglednost v tem križišču dokaj slaba. To velja predvsem za kolesarje, ki se pripeljejo iz rakičanske smeri, in za tiste udeležence prometa, ki prihajajo na magistralno cesto iz Male nove uhce, pri tem pa zavijajo v levo proti mestu. Največja ovira so topoli ob ma- gistralni cesti, ki zastirajo pogled. Zato člani omenjene občinske komisije predlagajo, da sporne topole oklestijo do višine nekaj metrov, s čimer bi se precej izboljšala preglednost v križišču. Poleg tega naj bi na magistralni cesti postavili ustrezno ogledalo, ki bi zagotavljalo večjo varnost v tem delu Murske Sobote. Z morebitnimi možnimi rešitvami je seznanjen tudi občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, ki bo sproži! upravni postopek. M. JERŠE Kljub vsemu na domotožje. Zdaj, ko F ' , venija samostojna drža , še bolj mika, da bi pog -* . svoja rojstna gnezda u. domače kraje svojih star^ prednikov. Tudi GustiJ^.u. hitro minila radovedno*,* je v novem svetu, m L razmišlja, da bi * 'bi« movino. Ker je šesarn- • w za tak korak lahko odločil. Ce pa b) kate iti za njim, potem • ■ ■ >Ne vem, če je vredno« -razmišljati, ko pa je 'u ,. bro in lepo/ nam je Ob nasmeškom dejal Gus 1 Njegov rr,b^'' GAL. kije bil izseljencev, pa gačno življenjsko pot ^otM. mlajši, rodil pa seje kamor sta se lila starša — oče iz 1 mama pa iz Do mir Čeprav odrašča daleč«* gre nije, mu domača g1' ^ Še kar gladko z jezik-. j-j že od malih nog go žini. . v^- John, kot ga Anjvtf-di, obiskuje I • stcpnJ ze. Postati namera« i ne telesne vzgoje. On s» 3h razmišlja, ali ostatn«' se vrniti. Svojo prm . g 0 mreč vidi v Kanadi, J.......... zdi. da je njego*« * tam, v Slovenijo pa ■ • fona obiske k sorodnd^ krat je prišel k nam^ Svojim kanadskim P* < ;e bil® bo pripovedoval, da pri nas zelo i. e d0-čistejši, ni toliko 0 bra hrana .. je bilo na veselicah, znal tudi več lepih ’ j joze°kJ L* „ V* Odgovor na delegatsko W Kaj bo cesto pri bolnisu1^ Delegata zbora krajevnih skupnosti ne IVANA KAROL1JA je zanimala usoda ceste pri bolnišnici v Rakičanu. O tem je bilo * r govora, vse doslej pa se zadeva ni premaknila- |Cgsn r’। pf1 ba, da je v neposredni bližini bolnišničnega ko- ▼ njih01^ ki prebivalce bližnjega naselja Rakičan povezuj* • skimi zemljišči. p* jg V odgovoru Splošne bolnišnice Rakičan je tri ‘ ,4 4 no v neprijetnem položaju, ko iščejo možnosvo bolj pereče probleme, kot je ureditev vzpored )t, k predvsem za zamenjavo dotrajane rentgenske °r|Mi|sk*’1 >1’^ teče uporabno dovoljenje, za novo pa narja. Ker ustanovitelj, to je republiško minis"plinarja, soboška bolnišnica pa sama ne premore ir*■ so se znašli v precepu, iz katerega zaenkrat tega pa si v takih razmerah ne morejo pnvosč^^ ^nip«* i>*.jilt ki ne prinaša izboljšav pri zdravstvenih štor«’’ ^pii** p U’ le ožje interese*. Iz teh razlogov, kot navajaj« ; se Ir tokrat ne moremo določiti roka, do katerega vzporedna dovozna pot.* M*** STRAN 18 K Stari Novi vasi še poje kovaško kladivo utrip Kaj je bilo v skrinjici? »is i? 'J' S€m se P^jal mimo Šalamunove kovačnice v Stari-Novi sem pomislil, da je to ena od delavnic, ki so obsoje-□ "ipul. Ondan „a scm dožjV€| presenečenje: opazil sem, da se brž nato pa sem t ' ‘ ‘ Njeni prijatelji zaslišal pesem nakovala. Ustavil ?5-letni Franček Šalamun je M vesel obiska. Odložil je kla-™r s katerim je pravkar kle Palplužni lemež, in pridno od F^arjal na moja vprašanja. Stašem zvedel, da je bila ko-'itnica na mestu, kjer stoji se ^iAie 1720. leta’ Imeli so jo daljni predniki. Kovač je bil Wov oče Alojz, pa tudi nje-lova dva brata. Franček pa se ^naučil največ kovaških spret-“G* pri kovaču Prelogu v Ver ^1“ To je bilo dobro, kajti če ^izobraževal doma, br mor-a °staja| manj v kovačnici, saj batti oje še posestvo, pa j« treba poprijeti tudi tam Mladi očetove želje, da bi bil svoj gospodar (in to si lab * “U po očetovem pojmova-če si imel zemljo, kravi-; j )3e je (oče) veliko ukvar-; 5 ^člijstvom, kovaško na-, pa je pelo v zgodnjih ju-«Uh 'n P°zn’'1 večernih .pranega obiskovalca je I ^«t.a kovačeva žena Frančiš-l »J” Pbdružila se nama je, če-I ^radi bolezni težko hodi. Moža je opozorila, naj ji odpre vrata omarice, na katero sem postal pozoren, že ko sem stopil v kovačnico, vendar sem domneval, da je v njej kakšno dragocenejše orodje. Franček pa je izvlekel iz nje stekleničko slivovke in moral sem narediti požirek. Pojasnit je, da je imel to »zdravilo« vselej v omarici, pa tudi zvezek, v katerega si je zapisoval dolžnike. Bila je navada, da kmetje niso plačevali takoj, ampak ob novem letu Včasih so tudi pozabili priti na obračun. Zgodilo pa se je, da sta prišla plačat mož m žena, vsak posebej, saj eden ni vedel, kaj dela drugi. Franček Šalamun je bil dober kovač. Mojster za vse! Oka val je torej lesene vozove, pod-kaval konje in krave, klepal le-meže in črtala ter kose... Pa kaj bi našteval! Bil pa je tudi oglar, ko ni bilo mogoče kupiti kovaškega oglja. Po njegovi poti pa ni šel sin, ampak se je rajši oprijel kmetovanja. Otroci pa se niso povsem odtujili kovinarski stroki, kajti ena od Za zdaj drži kladivo še 75-letni stari oče Franček Šalamun, toda oh njem je vnuk Daniel in vse bolj prihaja čas, ko bo oživela delavnica. Mladi jo bo najbrž posodobil, čeprav se tudi z nekdanjim orodjem da narediti veliko lepega, dragocenega. Foto: S. S. (dveh t hčera je postala diplomirana strojna inženirka, pozneje pa je napravila še doktorat. Bo pa, kot kaže, nadaljeval s posodobljeno kovačijo vnuk Daniel, saj obiskuje poklicno kovinarsko šolo. Dokler je stari oče še pri močeh, bodo fantu dedkove izkušnje dobrodošle. Če se bom še kdaj peljal mimo Šalamunove kovačije, bom še naprej pozoren. Morda pa bo v prihodnje pogosteje slišati pesem kladiv. S- SOBOČAN Iz Radoslavec nam jc pisala Nada Rožman. Sporoča, da je velika ljubiteljica malih domačih živali. Zelo rada ima zlasti gosaka, ki mu je ime Žibo, in tudi on je njen velik prijatelj. Do tujcev pa je neprijazen, saj si prizadeva, da bi jih ugriznil. Postavi se celo pred vhodna vrata in obiskovalcem ne pusti, da bi pozvonili. Tudi zelo ljubosumen je. Je pa zelo dober oče in hkrati mama, kajti vse piščančke, gosi, račke, ki pri njih prikukajo na svet, »prevzame« in skrbi zanje, dokler ne odrastejo. N. R. Gosak Žibo je velik prijatelj Nade Rožman in sovražnik tujcev. Celo ljubosumen je postal. Besedilo in fotografija: JOŽE G. pisma, mnenja, stališča utrip seveda drugače. Te dni sla praznovala zlato poroko tudi MARTIN IN IRMA VUČKO iz Dolnje Bistrice. Po slovesnosti v župnijski cerkvi v čren-šovcih so se svojci — vseh 7 otrok, II vnukov in 4 pravnuki — in drugi povabljeni zbrali na gostiji v gostilni v Žižkih, kjer je bilo zelo slovesno. To je bila tudi priložnost za obujanje spominov zlatoporo-čencev. Martin je po poklicu mizar; 7 let je imel tudi svojo obrtno delavnico, nato pa jo je moral zaradi previsokih davščin zapreti. Od tedaj se je posvetil kmetovanju in storitvam za druge. Bil je znanilec napredka na vasi, saj je imel kot prvi žago za drva, mlatilnico, kosilnico, traktor . .. Irma pa mu je pomagala po svojih močeh in gospodinjila. Na dan poroke leta 1942 sta se peljala na izdavanje« k matičarju na Gornjo Bistrico in v črenšovsko cerkev s kolesi. Zdaj je bilo PARTIZAN — Veržej je eden od lepše urejenih krajev, vendar ima tudi nekaj temnih strani. Nanje nas je opozoril bralec N. N. Sli smo tja in si ogledali podirajočo se stanovanjsko hišo v Maistrovi ulici številka 10, poslikali pa smo nekdanje Hedžetovo poslopje, v katerem si je TVD Partizan uredilo dvorano, potem pa jo zanemarilo. Nič kaj lepa podoba za kraj, kjer se ustavljajo turisti, ki obiskujejo bližnji murski mlin. Foto: Š. S. j '" * ttm času sploh še mogoče? i/ ‘ 1’Pmi’ a <*' vedno te z grozo spo-bl’T'1 Se > vojne v Sloveniji, predvsem ti-S&Jt Mo 7Kri k l^*- B,,'* 'e 'nnW huje v nekdanji »bral-‘Ploh n' !n Hercegovini. Ljudje umirajo. v jih'nešteje ‘ res- Pobojev napadalcev ^šfuQl>0veJd..1‘aJJe smrtnih žrtev že mnogo več. prj uradni napovedovalci v BiH. ^tje^Oci, ,em je- da so med nedolžnimi lle, '"'“e n?' ,n s,arejši. nemočni ljudje, ki 'S>C'tnU}ein ,ar ^ega V' sami vojni (le-to v !*Q to ši’lna‘ 'emveč agresija) je povsem v n e‘ a kar se dogaja Hrvatom A »iti0 'n vas Presega že vse meje normal-s j* ^vo *50 Porušene, ljudje so ostali brez preveč jih je mrtvih, še ' rdijo v taboriščih širom po BiH "" Rre’ sem zvedel novico. .sJ" ' tf^ašk‘L^anjem een,ru ra usposabija-^dah,, xlarešin. zapore, v nekaj deset , hiA?*'Pa pravo pravcato ^»2'^ sio^'^ tekalen Bilečanci se ij Mv" IbvjpJ Urn" spomnili. Na srečo je sedaj 'zve^eša ,udi OZN in ZDA nje i r,cuhujemo drugačno ukrepanje ' J ' Pa so^r ' ™ hih nekoč skoraj bra- - ? drug, verjetno tudi sorodniki, da- ' č Pr°va bratomorislka voj- iSrbe peljejo v propast, v zlo. s lem načinom prisvajanja V ,7 c "■, “stnegaozemlja.nebododo.se- /? ' ^kra*^ 'f toliko žrtev, saj se bo 'ie c / zgrnila tudi na njih. Vprašanje' »a t " zgodilo. Povsod bolj ali manj s bn TN'1' bo čas prinesel svoje in pr^’n morale dati prednost člove-hS i1!^ n ',<>ral dokončnim izginotjem 'J«! f'ere ln"a ^"ločenem ozemlju. Prav za-"n° '"‘h druge države sveta (An-cp č?1". Amerikanci z bližajočimi Pornap '‘ocene države držijo ob strani Stisku, Zavef} ’ 1 humanitarno pomočjo. vS * hit,,10' narod v BiH in na Hrva- Sc-M? SfbsL lakote, temveč prej od S^tv^jeji} črnogorskih četnikov ter npi z razpolagajočim si orož- ? nv, f“ Pomagali skupno nabavlja-' A„ '^bijdi casa ne nameravajo končati < " napadov na nedolžne prebi-N ><•' Preb*v<£ ""“g™™ . M :F t(,nif,„ '' 'veta sočustvujemo s so-, \ ! S/ 1,1 ujetnikov. Pomagamo tiče. s humanitarno po-?Nhij ■ pq^ir< rr (tega bo v nasled-Aj11- tr0^'>r taJ) Seveda to naše obnašanje k,.^!"nejl’ tekatere močnejše dr-. o . Te,na pomoč, ki jo lahko nu- ' ^tsi?11 z/,» ‘ver"ja, katera le tudi sama v L ^‘"I^ri^ irr J Prf rt‘" fi*1«. / h™*" b<' toitral rprni jr pomcieu. J M fviiuiič ts. flo.' u Ve,esile vse skupaj bolj zani-1IKK Knlem h/i na nu, čeprav bi se morah zavedali posledic dogajanj v zgodovini, katere so sprožile recimo I. svetovno vojno. Želim in verjetno je še milijone enako mislečih, da se vojna na Hrvaškem, predvsem pa v BiH, čim-prej kimča. da se bodo begunci lahko vrnili na svoje domove, v kolikor bo to sploh kdaj še mogoče. Pomagali bomo še naprej, saj si ljudje moramo pomagati med seboj, posebej pa še v tako zelo težkih časih, katere preživljajo hrvaški in muslimanski narodi' Bojan Macuh Drobtmci 21 69 253 Apače Zeleni jezik in Mitev - drugič fefin/iJ fMihfij \prtyrntafija iti razumevanja med drug/m uči. da nadrnjiik sprejema besedilo, ki izs topu iz njegovega abičajnegu bralnega bon zon fa {presega njemu znane besedilne vzorce in njih vsebino j. na podlagi ukfuabiih ali generalnih psihičnih vsebin njegove osebnosti in v ki mu jih določa njegov duhovno obzorje. biči teh spoznanj seveda za 10. da /e podjetje Mitev moj četrti za pis r rubriki Za zeleni jezik sprejelo kot »napad (podčrtal F, J J na jezikovno vsebino reklame našega podjetja^, ne mn rent nič 02 lahko le ponovim zdaj že slavno hetbegovičevo poved, ki se glasi nekako takole: Ce je nekdo paranoičen, tri se ne pomeni, da kF je i>n Film PRINC *9>)M2 nominiran za 7 L> »F ,a*'8u^T % lil U5 p . Cj?82’ P'^o-C uXr°ka <5 in 9 ",s’ £ prodam tr.', ^1'11 pro-^IV^PPIR densk' Vrh »t ^ISOn^1 M 1673 1988, .......... Z0.'6 teda\6r..,:; letnik 1990, M4 ’h v do-Anka Lo- ’ ,'„ l ',|T< '^'k 90, do 1 1^'10;, P ^am. Ce-K ^an. K - Izdaja podjetje za Zlatko Edih, >H mag. DahborGeder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Srn? Štefan Sobočan. Endre Gčnter (t« ured- ' Nevenka Emri (lektorica). !|A!'21 ^tvr Venera: Renata Bakan-Ficko in odgovorni urednik Aa j 'n uprave: Murska Sobota. Titova 29. Telefoni, no 1 J a;nijtvo 21-383 in (t^2^*1^ glavna urednica in direktorica 22-403, računovods n lajn ^3 ?2‘4M-,elefaks 22’419 SLI? z naročnike v tujim 80 ' 3 ‘»mesečje 1992 je 750.00 SLT, za podjetja 1.500 SLI, za n j iOi । Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana jurski (jsk Manbor Na po(J]a . mnenja Ministrstva za informiranje le tednik Vestnik med proizvode informativnega značaj -Plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Kupujte pri nas! v zalogi: • trenirke za otroke in odrasle • kavbojke S majice • perilo in drugi tekstilni izdelki 9 špecerija • pijače • pralni praški... Za nakup se priporoča TRGOVINA VERA HORVAT, Žižki 61 a, telefon: 70-211. OBVESTILO Občane lendavske in soboške občine obveščamo da bo v petek, dne 21 avgusta 1992. ob navzočnosti predsednika predsedstva Republike Slovenije g. Milana Kučana in predsednika Republike Madžarske g. Arpada Goncza slavnostno odprtje mejnih prehodov Pince—Tornyiszentmlklos, Ob 10.30, in Martinje—Gornji Senik, ob 14.30. « Vabimo vse občane, da se slavnosti udeležite v čim večjem številu Tega dne bo mejni prehod Pince—Tornyiszentmik1os zaradi slovesnosti za ves promet zaprt od 10 do 11.30 ter mejni prehod Martinje- Gornji Senik od 14 do 15.30 SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA 68222 Oločec ob Krki Telelon. 068/21-830. 85-150 Telela« 068/22-590 Telex' 35740 fig po < [4 KRKk ZORA VILIŠČA ,■. o — kopanje, obisk savne m masaža — tenis čolnarjenje, ribolov — jahanje, vožnja s kočijo — obisk Trške gore z znamenitim Vinskim hramom — večeri zimzelenih melodij ali obisk diskoteke — intimno ozračje v viteški dvorani hotela Grad Otočec To je del naše ponudbe, vi pa nas pokličite ali se na kraju samem prepričajte o ponudbi. ZASTAVO 55 GTL, Jetnik 1984, registrirano do februarja, ugod no prodam © 51 -035. M-1694 LADO 1300 S, letnik 1984, prodam IS46-503. M-1697 JUGO 55 KORAL, še z garanci-k>, ugodno prodam. Gosposka 8, Crensovci. R 4 GTL, letnik 1989, in stroj za upogibanje pločevine prodam Petanjci 76, ® 46 572. M-1708 kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 577 prodam Lukačevci 5, Martjanci. M-1664 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, 3,20x1,60 m, novo, prodam Ivan Kernjak, Gibina 45, Ljutomer. IN-3827 ELEKTROVIL1CAR, 2,5 t, z usmernikom, možnost plačila na dva obroka, naprodaj. ® 87 483, popoldan. IN-3828 DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 4-toncko, novo, z garancijo, ugodno prodam. Partizanska 20, Bakovci, ® 43 028. M-OP TRAKTOR IMT 560 s priključki prodam. Korovci 11, ® 40 187. M-1665 . , , . , VOZ z gumijastimi kolesi ugodno prodam. Križevci 58 v Prekmurju. M-1678 Prejeli smo Odbor za uresničitev zahtev protestnega shoda pri cerkvi na Razkrižju se je na svoji seji 16. 8. 1992 odločil, da izpolni nalogo, ki mu je bila zaupana na protestnem shodu 2. 8. 1992 pred cerkvijo na Razkrižju. Na tej seji je odbor ugotovi), da župnik Stjepan Slavi-ček ne namerava sprejeti in uresničiti zahtev, ki so mu bile posredovane na protestnem shodu. Našo ugotovitev utemeljujemo s tem, da pri maši 16. 8. 1992 ni oznanil za naslednjo nedeljo, to je 23. avgusta, maš, kot je zahtevala domala celotna farna skupnost. Milo rečeno je vse naše zahteve ignoriral, ker je pri maši oznanil vse po starem. Odbor se je zaradi tega odločil, da uresniči nalogo, ki mu je bila zaupana. Zato bo 23. avgusta zaprl farno cerkev na Razkrižju, ki bo ostala zaprla za vse obrede in druge potrebe do izpolnitve postavljenih zahtev. Za ODBOR: Šajnovič Bernard Gibina 35 69240 Ljutomer GD Slaptinci Proslavili 70-letnico društva Gasilsko društvo Slaptinci v radgonski občini je preteklo soboto proslavilo 70-letnico delovanja. Na slovesnosti je o sedemdesetletnem delovanju društva govoril predsednik Darko Slekovec, predsednik KS Videm Jože Kocuvan in podpredsednik OGZ Radgona Janko Trstenjak. V kulturnem programu so sodelovali domači šolarji ter ansambel bratov Kurbus. Poleg krajanov in domačih gasilcev so bili na prireditvi tudi nekateri gostje ter gasilci iz okoliških vasi in Vitanja, s katerim slaptinski gasilci že nekaj let dobro sodelujejo. Slednji so jim pred petimi leti podarili orodno gasilsko vozilo. Poleg tega imajo gasilci iz Slaptinec tudi tri brizgalne, med katerimi je najstarejša stara 116 let, in drugo opremo. Letos pa so se lotili prizidave k vaško-gasil-skemu domu. Z novogradnjo bodo pridobili garaže in večnamensko dvorano. Nekaj denarja za gradnjo so prispevali krajani m videmska krajevna skupnost, sicer pa bodo večino dela opravili prostovoljno. V pomlajenem gasilskem društvu Slaptinci namreč ne manjka volje do dela. Na tekmovanju, ki so ga pripravili ob tej priliki, pa je zmagala ekipa Vitanja pred Okoslavci iz Vidmom. F. M. TRAKTOR IMT 560, star 6 let, v zelo dobrem stanju prodam. Banovci 7. Verze 1 M-1688 TROSILNIK UMETNIH GNOJIL prodam. Režonja, M. Polana 4L ©069 7 0 734. M-1689 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133, z obema adaptarjema in zabojem za zrnje ugodno prodam. Ferdinand Benko, Svetinci 7 a, De-sternik M-1702 TRAKTOR TOMO VJNKOVlC 523 s frezo in MOTIKULT1VA-TOR MONDIAL, 8 K.W, prodamo. ©72-146. M-1708 DVOREDNl IZRUVALNIK KROMPIRJA prodam. Jože Tibaut, Hotiza 141, © 76 536. M-1720 DVOREDNl IZRUVALNIK KROMPIRJA, POLJSKI, prodam. Zadravec, Lipa 151. M-1718 KULTIVATOR MIO HONDA F 606, BENCIN in F 606, diesel, 4,5 t, enoosno prikolico in trosilnik, 4,2 t, TEHNOSTROJ. prodamo ©06981 580. M-NN ŽITNI KOMBAJN HOFERR-SCHTRAZT, mercedes motor, prodam. Krnci 26. M-1722 živali GD. Sv. Jurij PUJSKE po 10.000 SIT za par prodam. Kapca 52 b. ©76 501. M.OP KRAVO, 8 mesecev brejo, dobro molznico, prodam Tratnik, Črnci 42, © 61 671, int. 58. GR-3313 KRAVO, staro 6 let, brejo 3 mesece, prodam. Gomilica 50. M-1693 PUJSKE, od 20 do 30 kg, prodam Skakovci 41. M-I7O5 MALE PUJSKE prodam Petanjci 68 , ® 46 504 M-I7I2 NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, prodam. ©48 323. M-1713 NESN1CE, MLADE JARČICE, PASME H1SEK, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj Pohitite z naročili, ker bomo za letos prodajo kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo informacije v gostilni Tibija Horvata, Nemčavci, S 24 393. M PPP NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Pohitite z naročili, ker bomo prodajo za letos kmalu končali. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, © 43 070, in v gostilni Železen v Beznovcih, ©49 025. M-MMMPF KRAVO, 9 mesecev brejo s tretjim teletom prodam. Jožef Žalik, Velika Polana 181 M-1726 razno Otvoritev doma in prevzem cisterne Na krajevnem prazniku pri Sv. Juriju, ki so ga pripravili domači gasilci ob otvoritvi novega vaško-gasilskega doma in prevzemu gasilske avtocfsterne, so se zbrali številni gasilci iz dela Goričkega Moška-njec, in okraja Ženavci iz Avstrije ter gostje. Podzravni nagovor je imel predsednik društva Alojz Madjar, ki je tudi prebral kroniko. Slavnostni govornik je bil podpredsednik soboškega izvršnega sveti Janko Halb. Spregovorili pa so tudi gostje. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole in godba na pihala iz Ljutomera. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli: Liv Sv. Jurij, Zavarovalnica Triglav, Marko Siavič iz Ključarovec in Petrol Murska Sobota. Vaško-gasilski dom so pri Sv. Juriju postopoma gradili več let. Dokončno so ga uredili v lanskem letu, vendar pa ga zaradi vojnih razmer niso mogli slavnostno predati namenu. Prostoren dom so pretežni del zgradili s prostovoljnim delom in prispevki gasilcev in krajanov, nekaj sredstev pa so prispevali rogašovska krajevna skupnost, soboška občinska gasilska zveza in nekatera podjetja. Novi vaško-gasilski dom pomeni za kraj pomembno pridobitev, saj ga ne bodo uporabljali le gasilci, temveč vsi krajani. Sredstva za novo gasilsko cisterno (5.000 litrov) pa so zbrali s prodajo stare cisterne, prispevki gasilcev in krajanov Sv. Jurija in okoliških vasi, nekaj denarja pa sta tudi prispevali krajevna skupnost in občinska gasilska zveza. Dom je predal namenu predsednik KS Rogašovci Edvard Mihalič, cisterno pa boter Slavko Hajdinjak, zidarski mojster od Sv. Jurija. Dom in cisterno pa sta tudi blagoslovila Martin Voroš, župnik od Sv. Jurija, in Vili Kerčmar, evangeličanski duhovnik iz skupnosti Gornjih Slaveč. F. M. VEČJI KLOPOTEC za vinograd in lesen manjši voziček prodam, Ivanjševski vrh 66. M-1669 ELEKTRIČNI RADIATOR, preprogo za dnevno sobo in garderobno omaro ugodno prodam. © 24 969, popoldan M-1672 POHORSKI SMREKOV REZAN LES za ostrešje, letve in deske prodam. S 22 456. M 1675 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, in stajico ugodno prodam. Obal, Pertoča 6, ©57 074. M-1676 BELO VINO, kakovostno, sorte laški rizling, sauvignon, šipon, letnik 1991, prodam Cena po dogovoru. L. Kurbus, Blaguš 25, Videm ob Ščavnici M-1680 BARVNI TV NORDMENDE, velik, na daljinsko upravljanje, star 6 let, ter traktorsko škropilnico, 200 I, novo, prodam © 23 081 M-1686 ZLATOPOROČENCA — Te dni praznujeta 50-letnico skupnega življenja Alojzija in Franc Dokl iz Melov pri Radgoni. Franc, ki se je narodil 1911. leta, je bil po poklicu železničar, Alojzija, ki pa seje rodila 1920. ieta, je bila zaposlena le občasno, drugače pa je gospodinjila in skrbela za otroke. V Meleh, kjer sta si zgradila skromen dom, imata manjše zemljišče, ki ga obdelujeta zelo skrbno. L. Kr. STRAN 21 OTROŠKO POSTELJO, BELO, rabljeno, z jogijem, kombiniran otroški voziček, avtosedež in prevtjalno mizo prodam. Informacije ® 26 349, popoldan. M-OP ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 1, dva kavča, več peči CALO-REX, mizo za namizni tenis, moped avtomatik, zastavo 750, vlečnico za smučanje, borove plohe, 5 in 8 cm. električne bojlerje, plošče za kritino zaradi selitve prodamo. »45 373. M-1703 »BILDERJI PROTEINI« zelo ugodno naprodaj. Ciril Hajdinjak, Rogašovci 13. M-1704 PROSTOR, 45 m1, v M. Soboti, namenjen za trgovino s športnimi izdelki, tekstilom, čevlji itd., dam v najem »25 445. M-1707 OKENSKA KRILA, malo rabljena, različnih velikosti, zastekljena z izolacijskim steklom, naok-nicami in notranjo rolo žaluzijo prodam. Informacije »24 356, od 7. do 15. ure. M-171 j 260 kosov STROPNIH POLNIL ugodno prodam. »2! 854. M-SPALNICO. dobro ohranjeno, prodamo. Plačljivo v 3 obrokih. ® 069 8! 795. M-1717 CEVI za namakanje in vodovod ugodno prodajamo. Demšarjeva 15, Ljubljana, «061191606. M-1719 UNIVERZALNO STRUŽNICO delovne dolžine tisoč mm, višina konice 200 mm, prodam. «062 621 233. M-OP ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE. «(062) 714 113. Žerovinci, od 11. do 16. ure. IN-3821 ŠIVALNI STROJ BAGAT pro dam. «75-792. LE-4901 PLETILNI STROJ, enoredni, SOLO SINGER, nov, ugodno prodam in šotor za štiri osebe prodam. Anica Ahmeti, Mladinska 9, G. Radgona. GR-3317 GOSTINSKI LOKAL na Cvenu oddam najugodnejšemu ponudniku. Vprašati pri Kuharju, Cven 19. Ljutomer. IN-3830 REZERVNE DELE ZA KOMBAJN EPPLE prodam. ® 89 061. 1N-3823 TRAKTORSKE GUME, zadnje, zračnice št. 8.3/8-28 in nov trosilnik za umetno gnojilo prodam. Ptujska 5. Ljutomer, «81-285. IN-3834 KORUZO za silažo, 64 arov, prodam. Cena po dogovoru, « 23 330. M-OP Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala št. delovodnika 496, st. matičnega lista 994, izdanega 13. 6. 1986. Biserka Tkalec, Cren-šovci. M-1725 OTROŠKI VOZIČEK, kombinirani, in posteljo z vzmetnico Jogi, dobro ohranjeno, prodam. «24 258 ali Kupšinci 27. M-1728 VINO, šmarnico, prodam. «48-576. M-1729 KORUZO za siliranje prodam. Krnci 1. M-1733 STAREJŠO LESENO OMARO, predalnik, mizico in druge kose pohištva kupim ® 24-130, zvečer. M-NE 60 arov KORUZE za silažo prodam. Zenkovci 55. «49 035. M-1727 posesti PARCELO, 2.000 m\ k.o. Klju-čarovci pri Ljutomeru, na kateri je stara hiša s hišno štev. 52. z elektriko in studencem ter sadnim drevjem prodam. Parcela je ob gozdu in glavni avtobusni asfaltni cesti Maribor—Ljutomer. «062 23 665. M-OP PARCELO. 3.100 mJ, ob asfaltni cesti v gradbenem okolišu v k.o. Križevci pri Ljutomeru prodam. Elektrika, trifazni tok, je na parceli. Okrog parcele so hiše s štev. 50 c, 52 a, 52 c «062 23 665. M-OP HIŠO na 12-arski parceli prodam. Cena po dogovoru v DEM. Naslov v upravi lista. M-3315 STAVBNO PARCELO v Lenav-ski ulici v M. Soboti, komunalno urejeno, možna nadomestna gradnja, prodamo. ® 22 835. M-1—2 ha GOZDA za drva v bližini Tešanovec kupim. Izidor Gujtman, Tešanovci 100, ® 48-258. M-1668 POČITNIŠKO HIŠICO, VINOGRAD in SADOVNJAK, 24 arov v Zgornjih Moravcih, elektrika, vodovod, prodam. Informacije «25 043. M-1677 NJIVO v M. Soboti (Bakša), 25 arov, prodam. Informacije po «24 747. M-1695 PARCELO, 11,5 ara, na Vaneči, primerno za vinograd ali počitniško hišico, prodam. ®21 854. M-17I5 POČITNIŠKO HIŠICO -BRUNARICO na Vaneči, dvofazni tok, 25 arov zemljišča, prodam. «21 941. M-1716 HIŠO, vseljivo, v Murski Soboti, 165 m; stanovanjske površine, na lepi lokaciji, prodamo ® 069 26 709. M-1724 ZAMENJAM dobro ohranjeno trisobno stanovanje na Tratah v Gornji Radgoni za enakovredno v Murski Soboti. ® 62 386. MNH delo VARSTVO za dvojčke (25 mesecev) iščemo. Šošič, Lendavska 15, Rakičan, pritličje, levo (novi blok). M-1722 ZAPOSLIMO KV NATAKARJA oziroma natakarico za delo v CAFFE BARU BOLERO v G. Bistrici. ® 70 310. M-1723 HARMONIKARJA IN TROBENTAČA, ki obvlada tudi madžarske pesmi, iščemo. ®79 247. LE-4898 ZAPOSLIMO VAJENCA V KAVARNI STRASCHEK V RADKERSBURGU, HAUPT-PLATZ 7. Prednost imajo fantje ali dekleta s končano OSNOVNO ŠOLO iz radgonske okolice. Učna doba traja 3 leta. Informacije pri lastniku. M-1685 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre Pavle Karoli iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala osebju infekcijske bolnice in doma oskrbovancev za pomoč in nego. Hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in sv. mašo, predstavnici KS za poslovilne besede in pevskemu zboru za odpete žalosti nke. Posebna zahvala g. Mariji Ščap za vso pomoč. Žalujoči: VSI NJENI Nekje v tebi je bita bol. a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil dragi mož in oče Janez Forjan Iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku KS Rakičan za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Hvala sodelavcem Tovarne ženskih plaščev Mura za podarjeni venec. Posebna hvala družini Šiplič iz Rakičana za vso pomoč med njegovo boleznijo in ob smrti. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marta in sin Drago, Mariška z družino, Jani s Katico ter Milan in Tončka. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA I. avgusta nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata in stari oče, brat, stric in tast Jože Ivanič iz Dol. Slaveč 122 4 Solze tečejo ob spominu na njegovo plemenito življenje, ki se je končalo po hudi in kratki bolezni. Z njegovim odhodom je nastala v mojem srcu, v našem domu velika praznina. Tolažimo pa se z mislijo na njegovo dobroto in ljubezen, ki jo je razdajal v skupnem življenju. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, posebej pa sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za cerkev. Hvala tudi gospodu duhovniku Erniši za pogrebni obred in pevcem ter pihalnemu orkestru za odpete žalostinke. Posebna hvala tudi gospodu zdravniku Curčiču za pomoč in oskrbo. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi. nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 68. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča in stara ma- ma Marija Lončar roj. Makari iz Bodonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nas tolažili, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, sosedu Novaku, govornici Heleni, Štefanu za odigrano Tišino in pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivoma KEME Puconci in konfekcije STANDARD M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Štefan, sin Feri ter hčerki Regina in Nada z družinami , I Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, z dobroto svojo si osrečiti nas znal, a pred usodo neizbežno nemočen si ostal. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Venčeslav Grebenjak-Stanko iz Petišovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali številne vence, šopke in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Godini za odigrano žalostinke in g. Miklušu za besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Ana, sin Branko, hčerki Sonja in Ida z družinami, vnuki, pravnuku ter drugo sorodstvo V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Škraban iz Dokležovja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kolektivu Metalne, draovalcem vencev in cvetja, darovalcev sv. maš in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Posebna zahvala pljučnemu oddelku bolnišnice v M. Soboti, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter govornici Mariji za ganljive besede. Še enkrat vsem — iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, sinova Zvonko in Janez z družinama ter bratje in sestre V SPOMIN 13. avgusta 1992 je minilo leto dnu od kar ni več med nami drage zv ne, mame, stare mame, taščem* stre Etelke Harkai iz Puconec 101 V našem domu je velika praznina, v srcih pa velika - ( Težko smo sprejeli resnico, da te ni več med nami- «*■ vse, kar si storila za nas. Hvala vsem, ki seje še spominjate in obiskujete njen gf® VSI, KI SMO TE IMELI RADI Zaspal si. mož in ace M zaprl trudne si oa, na/ Bog odpre n raj^ to ti iz srca žehmo ZAHVALA 4 Janez Petek ™ — • iz Gomilice Nemočni v boju s smrtjo smo morali kloniti in se 23 ||t( sloviti od dragega moža in očeta, katerega srce je "L, pljujem® vljenja prenehalo biti na tem svetu. Iskreno se z D1^jateljel0’ vsem, botrini, sosedom, sorodnikom, znancem m P jaro-ki so od blizu in daleč počastili spomin na našegai . vali za svete maše, cvetje in ga v tako velikem st~' mili na njegovi zadnji poti. jjdtU Hvala duhovnikoma za pogrebni obred, pevka jS|cfen® Tkalcu za ganljive besede slovesa. Vsem še enkm hvala. Gomilica, 8. 8. 1992 Globoko žalujoči: žena Ana, hčerke z družinami,vn ki in vsi, ki smo te imeli radi L«, cem. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči: žena Gizela, sinova Evgen in Jož« • Z Mateja in Matej, sestra Irena iz Francije ter Skrb, delo " tvoje je bilo Nam ostaja zdaj! m velika bole^' ZAHVAL'v^ V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi moz. oče in brat Evgen Solar iz Andrejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno družini Kološa-Emri, ... sodelavcem sinov Evgena m Jožeta, ki s cve9 rekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, s^. zJdnJ'-ga v tako velikem številu pospremili na nje#' Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni ‘a^^jprteri " pete žalostinke in predstavniku KS za slovo o ‘rt 5^ ZAHVALA rilnašd^^ V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil n ata Janez Šiftar učitelj v pokoju iz Murske Sobote .ji® . m Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremil' , poti, mu darovali vence in cvetje ter nam 'z kctll za 01 g seniorju Novaku za pogrebni obred m p«' lostinke. Hvala tudi osebju internega in kirurškega o Rakičanu. VSI NJEGOVI % k 8. avgu.ru mn I« *je uho m ,,<11^' zapustila naša do ‘‘^^pica babica m PraD Magdah* BaWc • ' ki1 M ir Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na p -j darovlai prelepo cvetje ter za sv. maše, na pe^L), Hvala tudi g. župniku za opravljen 8 . niči za poslovilne besede ob od,p" Žalujoči: otroci, snaha, vnuki in STRAN 22 VE V SPOMIN Cvetu Hafnerju JSusta mineva leto žalosti, odkar prihajamo k tvojemu P Ja h*)"111 z lepimi spomini na Tebe, Cveto. “va» vsem, ki postojite ob njegovem grobu! * Globoko žalujoča mama ia oče Današnji dan ni dan več-lvoj. tvoj je — vstajenja dan. (Gregorčič) V SPOMIN I0. avgusta je minilo I0 let, odkar si naju za vedno zapusti1, ljubi sin Marjan Svetec študent medicine iz Moravskih Toplic ncn 4ttota inz2.mes,'jiva je praznina, kako neizmerne so žalost, Pečina. Neskončno te pogrešava, ljubi MARJA N TVOJA mama in oče ZAHVALA Z grenkobo v srcu počasi dojema mo, da nikoli več ne bo med nami našega dragega in skrbnega moža in očeta Franca Kavaša iz Bratonec 18 S kj , I 'Sem. I stali ob strani ter sočustvovali z nami, in se tako množično poslovili od njega, iskrena hvala. Bralonci, 3. 8. 92 R'' Marija in otroci z družinami ter drugo sorodstvo Marija Luthar Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše sčt e. telo tvoje zdaj spi. nam pa rosijo se solzne oči. roj. lendvaj iz Vučje Gomile 55 ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustila draga žena, mama in stara mama ^.L^hvar ^Ijt " ftani ?U‘emo vsem sorodnikom, sosedom in prijate-ii ’ ^ovai/Z^ih trenutkih stali ob strani, nam izrekli Vence in cvetje in jo v tako velikem številu j^hovn , premih na njen zadnji dom. '^'•nke Ori1a za P°Brebm obred, pevcem za odpete y ln govornici KS pri odprtem grobu. ki> m Se enl