SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA F S42 Določila F Določila o preskrbninskih užitkih mestnim delavcem in pa njih vdovam in sirotam. (Besedilo po predlogi magistralnega policijskega svetnika Frana Podgorška) o preskrbninskih užitkih mestnim delavcem in drugim proti dnevnej plači službujočim osobam ter njih vdovam in sirotam. (Besedilo po županovem nasvetu.) § 1- Osebe, ki služijo ali delajo pri mestni občini ljubljanski za dnevno plačo (mezdo) in nimajo kot uradniki pravice do pokojnine, dobivajo od mestne občine po nastopnih določilih oskrbo, če so bile več kakor deset let neprestano v mestni službi in so izstopile zaradi trajne nesposobnosti za delo. Ako služba ni trajala deset let, dobivajo vsejedno oskrbo, če so nesposobne postale za delo vsled telesne poškodbe, katero so zadobile v mestni službi brez svoje krivde. § 2. Oskrba se nemore zahtevati kot iztožna pravica, marveč jo v vsakem posameznem slučaji določi občinski svet in se more vsak čas premeniti ali zopet odtegniti. Zoper tako odredbo ni tožbe, pritožbe ali kakega drugega pravnega sredstva. Pravica mestne občine do odpovedi in odpusta delavca ali uslužbenca se s temi določili ne omejuje. § 3. Na delavni čas pred pričetim 21. letom starosti se ne ozira. Na osebe, ki so bile še le po izpolnitvi 50. leta starosti ali po že nastalej omejitvi sposobnosti za delo ali po naročilu v smislu §§ 3. in 4. zakona z dne 24. maja 1885 št. 89 drž. zak. sprejete v mestno službo, se ti predpisi ne ozirajo. § 4. Kot pretrganje dela v mestni službi (§ 1.) se ne smatrajo zapreke, ki so po nekrivdi delavčevi nastale, n. pr. bolezni, motež obrata, izpolnitev vojaške dolžnosti, toda le takrat, če so te zapreke neposredno dale povod do opustitve dela in če se je delo, kadar je zapreka odpadla, brez odloga spet sprejelo. Ako traja tako pretrganje dela več kakor 3 mesece v enem koledarskem letu, potem se daljni čas ne všteva v celotno dobo službovanja. § 5. Visokost oskrbe se določi po zasluženi letni plači (mezdi) prejemalca in po dobi neprestanega dela v mestni službi. § 6- Kot letna plača v smislu § 5. velja povprečni znesek dejanski zaslužene letne plače v zadnjih petih letih službovanja, toda ž vštetjem odpadlega zaslužka za čas v tem razdobji nastalih, po nekrivdi prejemalca povzročenih ovir § 1- Osebe, ki služijo ali delajo pri mestni občini ljubljanski za dnevno plačo (mezdo) in nimajo kot uradniki ali služabniki pravice do pokojnine, dobivajo od mestne občine preskrbo po nastopnih določilih, če so te osebe bile več kakor deset let neprestano v mestni službi in so izstopile zaradi trajne nesposobnosti za delo. Ako služba ni trajala deset, vendar pa več kot pet let, dobivajo vsejedno preskrbo, če so nesposobne postale za delo vsled telesne poškodbe, katero so zadobile v mestni službi brez svoje krivde. Tudi vdovam in sirotam vseh do preskrbe opravičenih delavcev gre pravica do preskrbninskih, oziroma do vzgojninskih užitkov. § 2. Oskrba se ne more zahtevati kot iztožna pravica, marveč jo v vsakem posameznem slučaji določi občinski svet in se more vsak čas premeniti ali zopet odtegniti. Zoper tako odredbo ni tožbe, pritožbe ali kakega drugega pravnega sredstva. Pravica mestne občine do odpovedi in odpusta delavca ali uslužbenca se s temi določili ne omejuje. § 3. Na delavni čas pred pričetim 21. letom starosti se ne ozira. Na osebe, ki so bile še le po izpolnitvi 50. leta starosti ali po že nastalej omejitvi sposobnosti za delo ali po naročilu v smislu §§ 3. in 4. zakona z dne 24. maja 1885 št. 89 drž. zak. sprejete v mestno službo, se ti predpisi ne ozirajo. ~§ 4. Kot pretrganje dela v mestni službi (§ 1.) se ne smatrajo zapreke, ki so po nekrivdi delavčevi nastale, n. pr. bolezni, motež obrata, izpolnitev vojaške dolžnosti, toda le takrat, če so te zapreke neposredno dale povod do opustitve dela in če se je delo, kadar je zapreka odpadla, brez odloga spet sprejelo. Ako traja tako pretrganje dela več kakor 3 mesece v istem koledarskem letu, tedaj se čas čez tri mesece ne všteva v celotno dobo službovanja. § 5. Visokost oskrbe se določi po zasluženi celoletni mezdi prejemalca in po dobi neprestanega dela v mestni službi. § 6- Kot letna mezda v smislu § 5. velja povprečni znesek dejanski zaslužene letne mezde v zadnjih petih letih službovanja, toda z vštetjem odpadlega zaslužka za čas v tem razdobji nastalih, po nekrivdi prejemalca povzročenih dela, v kolikor te niso bile utemeljene v rednih razmerah, n. pr. pri delu, ki se opravlja le v gotovih dobah. Ako se je mezda delavca v zadnjem času zaradi manjše delo-sposobnosti znižala, se more za delavce, ki so pri mestni občini več kakor 15 let služili, pri izračunjanji letne plače vzeti v podstavo mezda krepkega delavca enake vrste, mesto v resnici izplačevane mezde. § 7. Oskrba (renta) znaša po desetletnem službenem času štirideset odstotkov letne plače (§ 5.) za vsako nadaljno služabno leto pa po dva odstotka. V slučaji § 1. zadnji odstavek se oskrba prosto določi. § 8. Po § 6. izračunjena mestna renta se skrajša za znesek, katerega dobiva podpisanec kot rento pri zavarovalnicah zoper nezgode, za starost ali za invaliditete na podlagi državnih zakonov. Skrajšanje pa se le izvrši, če presegajo ti zneski skupaj z mestno rento letni znesek 400 K. Skrajšanje mestne rente se izvrši v ostalem tudi takrat, kadar prejemalec vzlic pozivu opusti njemu pristojno drugo rento sprejeti. § 9. Znašajo vsi dohodki od mestne občine v smislu teh določil podpisanega z zasebnimi dohodki in z zasebnim pridobitkom vred manj kakor 240 kron, potem se mestna renta tako poviša, da ostane podpirancu vsaj ta znesek. ' § io. Vdove in zakonski ali po zakonu legitimovani otroci delavca, ki je zadostil pogojem starostne oskrbe ali ki že vživa starostno rento, dobivajo od mestne občine oskrbo, katero pa za vsak slučaj posebej določi občinski svet. Vdova izgubi oskrbo, če se spet omoži; oskrbe pa sploh ne dobi, če se je zakon sklenil še le 3 mesece pred koncem delavskega razmerja ali v teku treh mesecev pred smrtjo moža ali še le potem, ko je mož izstopil iz dela pri mestu. Oskrba sirot se preneha s 14. letom. Tudi glede na oskrbo vdov in sirot velja § 2. § H- Eenta se izplačuje redno vsak mesec naprej. § 12. Ti predpisi se lahko vsak čas spremene ali prekličejo. ovir dela. v kolikor te niso bile utemeljene v rednih razmerah, n. pr. pri delu, ki se opravlja le v gotovih dobah. Ako se je mezda delavca v zadnjem času zaradi manjše delosposobnosti znižala, se more za delavce, ki so pri mestni občini več kakor 15 let služili, za izračunjanje letne mezde vzeti v podstavo mezda krepkega delavca enake vrste, mesto v resnici izplačevane mezde. § 7- Oskrba znaša po desetletnem službenem času dvajset odstotkov letne plače (§ 5.). Za vsako nadaljno službeno leto pa po poldrugi odstotek do naj višjega zneska 75 odstotkov. Vendar pa ne sme iznašati manje ko 240 kron na leto. V slučaju, ki je omenjen v zadnjem odstavku § 1., določi oskrbo občinski svet po svojej previdnosti; vendar pa le-ta ne sme iznašati manje ko po 2 odstotka od vsa-cega službenega leta. § 8. Po § 6. izračunjena mestna renta se zniža za znesek, kateri bi utegnil dobiti opravičenec kot rento pri zavarovalnicah zoper nezgode, za starost ali za invaliditeto na podlagi državnih zakonov. Znižanje pa se le izvrši, če presegajo ti zneski skupaj z mestno rento vred letni znesek 400 K. Znižanje mestne rente se izvrši v ostalem tudi takrat, kadar prejemalec kljubu pozivu opusti prejemanje njemu pristojne druge rente. § 9. Vdove in zakonski ali po zakonu legitimovani otroci delavca, ki je zadostil pogojem starostne oskrbe ali ki že vživa starostno rento, dobivajo od mestne občine oskrbo, katera iznaša za vdove 50 odstotkov preskrbnine, ki bi jo bil v smislu določil § 7. prejemal pokojni soprog, za polu-sirote 10 odstotkov, za sirote pa 15 odstotkov te preskrbnine in sicer do izpolnjenega njihovega štirinajstega leta. Skupna preskrbnina za polusirote ne sme iznašati več ko 50 odstotkov in ona za sirote ne več ko 75 odstotkov preskrbnine, ki bi bila šla očetu. Vdova izgubi oskrbo, če se spet omoži; oskrbe pa sploh ne dobi, če se je zakon sklenil še le 8 mesece pred koncem delavskega razmerja ali v teku treh mesecev pred smrtjo moža ali še le potem, ko je mož izstopil iz dela pri mestu. § io. Eenta se izplačuje v dekurzivnih rokih in sicer vselej zadnjega dne vsacega meseca. § H- Vse delavne osobe, ki po §§ 1.—3. teh določil zadobe pravico do invalidne in starostne oskrbe, prispevajo za to od svoje mezde po 2 odstotka. Ti doneski odračunavajo se jim pri tedenskih izplačilih in nima delavec, ki iz kateregakoli uzroka izstopi iz mestne službe, pravice do njihovega povračila. § 12. Da se mestnej občini omogoči brez posebne obremenitve rednega gospodarjenja izpolnovati s temi določili prevzete dolžnosti, ustanovlja se pod naslovom „Mestni delavski preskrbninski zaklad“ poseben zaklad, ki se bode od leta 1901 poeenši dotoval z letnimi 2000 K tako dolgo, dokler njegov imetek s prispevki delavcev v smislu § 11 teh določil ne naraste do taeega zneska, da bodo dohodki od njega pokrivali letne izdatke za preskrbnine delavcem ter njihovim vdovam in sirotam. „Mestni delavski preskrbninski zaklad“ upravlja mestna občina sama. § 13. Vse preskrbnine mestnim delavcem ter njihovim vdovam in sirotam izplačevale se bodo iz „mestnega delavskega preskrbninskega zaklada“, o katerem se imajo voditi posebni računi in čegar letni nedostatki se imajo pokrivati iz tekočih dohodkov mestne blagajnice. § 14. Te predpise zamore občinski svet kedarkoli spremeniti ali jih pa tudi popolnoma preklicati. SLOVANSKP KNJIŽNICA LJUBLJANA K M F 342 9009948 COBISS o j