BRUC 1964 Izdal Klub študentov Prekmurj a ob X. študentskem plesu v Murski Soboti 14. III. 1964 ob 23. uri 59 min. CENA: HO DIN — 10 % 'POPUSTA. — VZGLED : KAKO JE MOGOČE OB DANAŠNJEM NARAŠČANJU CBN CENO TUDI ZNIŽATI ------------Dragi gostje 1------------------------------- Že vrsto let prireja klub študentov Prekmurja tradicionalni študentski ples z brucovanjem. Do sedaj smo s to prireditvijo obiskali že marsikateri kraj na tej ali oni strani Mure, letos smo se pa ustavili zopet v M. Soboti. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so nam omogočili izvedbo te prireditve, katere namen je obdržati čim tesnejšo vez med prekmurskimi študenti in domačimi ljudmi, to je z Vami dragi gostje. Pozdravljam vse goste z željo, da bi se čim lepše počutili med nami, odnesli mnogo, mnogo lepih in prijetnih spominov s te naše prireditve. Če nam bo to vsaj delno uspelo, potem je prireditev dosegla svoj namen, mi pa bomo lahko z veseljem in zadovoljstvom zapuščali Soboto. Nocoj Vas bosta zabavali pevki Ivanka Kraševec in Lidija Kodrič spremljal pa ju bo ansambel Combo. Posebno pozdravljam predstavnike delovnega kolektiva Pomurski tisk, častnega člana kluba študentov Prekmurja in pokrovitelja nocojšnjega plesa, ki je pravilno razumel poslanstvo našega Kluba in nam vsestransko nudil pomoč. Vsem nam je znano, da je takšna prireditev vezana z mnogimi težavami. Tudi letos jih ni manjkalo. Najprej nikakor nismo mogli vskladiti datuma prireditve z ostalimi kulturno-zabavnimi prireditvami, ki so bile v Soboti. Vse te prireditve so bile že v naprej predvidene in zato smo morali brucovanje premakniti na današnji dan, ki mogoče najmanj odgovarja brucovanju, kajti lahko rečemo, da brucov skorajda več nimamo, ker je marsikateri izmed njih opravil že kakšen izpit. Po vsem tem smo torej morali brucovanje premakniti na ta pozen datum, in s tem pretrgali tradicijo podobnih prireditev, ki so se po navadi prirejala v semestralnih počitnicah. Upajmo, da bo kljub temu lepo. Tudi »Bruc« je prinesel svoje težave. Mnogo dela in truda je bilo vloženega pri zbiranju in urejevanju gradiva. Našli smo se sami mladi ljudje pred odgovorno in hkrati nehvaležno nalogo, da kritično ocenimo našo stvarnost. Naloga vseh nas je, da budno spremljamo naš razvoj, ter da prav tako budno, spremljamo pozitivne in negativne stvari, ki se pojavljajo na tej naši poti razvoja. Bruc, kot satirično-humoristični list, bi pa naj s svojimi prispevki opozoril na negativne stvari, in s tem pripomogel k odpravi le-teh. Upamo, da bo tudi letošnji »Bruc« to svojo nalogo dostojno opravil in s tem opravičil svojo izdajo. Priliko, da sta se znašli med nami pevki Ivanka Kraševec in Lidija Kodrič z ansamblom »Combo« smo izkoristili, ter priredili za širši krog občinstva koncert zabavne glasbe in popevk. Na koncu bi izrazil željo nas vseh: želimo, da se čim lepše in prijetneje počutite to noč med nami, tet da bi veselo razpoloženje ohranili do zgodnjih jutranjih ur, ko boste odhajali š prepričanjem, da se bomo drugo leto spet srečali na podobni prireditvi. Oblast Kaj se je sanjalo brucu, ko je preoral predosnuieK statuta občine Murska Sobota? Sanje bruca, ki po letih ni bil bruc, po vpisnem letniku pa še vedno, so bile dolge... mračne... rrejš-nji dan je prebral preosnutek. V njem je našel besedo, zaradi Katere mu je propadla štipendija, našel je beseuo, zaradi katere je protesor rekel: Pridite prmodnje leto, ko ne boste prepisovali«. Bruc je odšel. Toda ne domov, ampak k vojakom. Tukaj je živei dobro, hrana se mu je zdela boljša kot v obratih družbene prehrane, zvesto je služil domovini, loda nekega dne je ponovno srečal besedo. Bilo je v stroju. Vsi so stali mirno, le on se ni mogel umiriti. »Ko si ti?« ga vpraša desetar. »Izidor Ponosni«. »Slovenac«? »Da«! »Iz ko j e oblasti«? Brucu se je zavrtelo, komaj je iztisnil: »Prek.. .mur.. .jjja...« Zbudil se je v ambulanti na postelji. »Zopet sem tukaj zaradi oblasti«. Spomnil se je seminarske naloge na fakulteti. Pisal je o komuni. Ker so ga zadržali nujni opravki v barih in kavarnah je sklenil ,da nalogo preplonka. Zaradi konspiracije se je izposodil več nalog od tovarišev iz sosednjih republik. Naloge je prepisal hitro, izraze je razumel in zdelo se mu je, da boljše naloge ne bi naredil sam profesor. »Čez štirinajst dni na zagovor«, mu je rekel profesor, ko je oddal nalogo. Dnevi so minili hitro. Stal je pred profesorjem. Ponosen prav tako kot njegov ded Štefan. Ponosen na sliki v kotu izbe. »Tovariš Ponosen, če bi jaz naredil tako nalogo«, je rekel profesor,« bi me bilo sram. Stopite sem in preberite«! Stopil je Ponosen, čeprav osramočen, dva koraka naprej in pogledal. V drugem delu naloge, na strani 25 je bil podčrtan stavek. »Ali ste Hrvat«, ga vpraša profesor«. »Ne«, odgovori osramočeni Ponosni. »Potem pa preči ta j te tale stavek!« Ponosen bere: »Občinski ljudski odbor je naj višji organ oblasti in družbenega upravljanja v okviru oblasti«. »Kaj mislite, da ni prav«, nadaljuje profesor. »Zadnja beseda«, odgovori Ponosni, kajti ta je bila podčrtana. »Ja, ja in kaj mislite, katera beseda bi morala tukaj stati«? »Občina, teritorij...« »Ja, vidite, taka je usoda tistega, ki prepisuje in ne razume besed«. »Ponosen, pridite prihodnje leto«. PREDSEDNIK KŠP JOŽE KOVAČ 2 BRUC Dragi občani, verniki! Potem, ko je Bog prvih Šest dni delal zemljo in sedmi dan počival je osmi dan začel z asfaltiranjem So-bote. Istočasno je z občinskimi apostoli razpravljal o gradnji vodovoda. Deveti dan je začel z integracijo. Ustanovil je kombinat KIKS in zgradil pošto. Deseti dan je začel riti asfalt in polagati kanalizacijo, obenem pa premišljeval, kje bi našel primernega mladinskega apostola. Enajsti dan je zaradi nejevernosti v odmiranje države zgradil sodišče, železniško postajo pa le prebelil, ker mu je pravočasno zmanjkalo sredstev. Dvanajsti dan je v kooperaciji z Alahom pričel sestavljati Statut. Za trinajsti dan je imel predvideno dograditev kanalizacije, vendar ga je piehitel štirinajsti dan, dan počitka. In če se sedaj kdo izmed vas občani, verniki vpraša zakaj ni naredil vsega, vam moram povedati, da je kljub temu presegel plan za 50 odstotkov. In če se kdo še nadalje vpraša, zakaj je sam razdiral svoje delo in zakaj ni dokončal kanalizacije, vam moram našteti objektivne razloge: — Ni bilo sredstev, ni bil perspektiven, bil je brez urbanističnega načrta (isto se mu lahko primeri pri vodovodu in še čem), slišil je za dvainštirideset urni delavnik, in še za kaj. Dragi občani, ne bom dolg kot razprave o statutih in penziji- Preden pa z uspehom zaključimo današnjo mašo, naj vam obudim spomin na nekaj skromnih pobožnih želj: Da bi se izboljšalo vreme in da ne bo stiske ob kurivu, da bi bilo dovolj elektrike — ne preveč, da ti pregorijo vse žarnice in varovalke, da bi dobili avtobusno postajo in ljudje ne bi zmrzovali kot uboga živina v odprtih hlevih (še sreča, da imamo pošto), da bi bili vi občani tovariši in ne gospodje in gospe, da bi KIKS več naredil in manj trošil, da se ne bi kdo igral z denarjem kot otroci z vžigalicami, da bi bilo več stanovanj in tudi za tiste, ki jih še nimajo in ne le za tiste, ki jih že imajo, da bi bilo še več juke boxov za razvedrilo dijakom, da bi kino ne bil dražji in da ne bi bilo vojne. Vsemogočni naj usliši naše želje in pomaga uresničiti našo težnje — Amen. Rotacija (po ko soia, sera) Da je šče raj na zemli bilo, Adan pa Ejva mela sta mer, mela sta stoučke, sidela sta gor, noge pa držala v lavor. Kak je fajn bilou, ka sakši svoj stouček je mou, te krejganja nej je bilou, kak je na gnešnji den tou. Gnesden je stoučekof kak smeti, več pa šče šefov, tak kak viši, stoučke med sebov jih par si deli, narod pri tem pa trpi. Ka šče bou, šče bou, tou nišče naprej nevej, boukše že gvušno nej, kak bi nan v raji bilou. BRUC 3 PRAKTIČNI DOKAZI DIALEKTIČNIH ELEMENTOV V MARKSISTIČNI TEORIJI Vzrok: Posledica: Možnost: Stvarnost: Pojav: Bistvo: Nujnost: Slučajnost: Vsebina: Forma: Muca od umazanije, vsako jutro se umije. Če se po nogah pozabi, se umije vsaj po glavi. S tem, da muca taco moči, se od blatne, svinje loči. Muco čisto in umito, muc povabi pod korito. Zdaj je breja mucika skotila kosmatega. mo škoda, ka je mijmo mene od-bejžala. Glrndala istino vb pokaže. Škoda, ka ešče ženske istino ne giičijo, kakšna lejpa popunjenost bi ton bij la. Smrt! Malenkost — našij pejne-zaj vala samo 100.000 dinarov, kel-ko košta pogreb. Siromaki-srečni, bogatci-nesrečni. Kak bi dbnok naoupak bilou? Mladost prijde, pa. odijde; vijer, prijde pa odijde. Oba sta si fejst pudobniva — se ščeta gor obrnouti. Pa seglij, mladost samo ednok prijde, pa ednok odijde. Pameten nouromi nika nemre, zaton pa nouri pametnomi; ešče njega lej ko k nouroga napravi. Dvoje jele zaliibleni geste: tisti v pejneze, pa tisti v dikline. Prvi henjajo v zatvori, driijgi pa v zakoni. Edno par brucovi mijsli Nouč pa den sta kak ženske; nizi eden niti driijgi ne povej zbougon, da odijde. Ste že vidli srečo? Ges san jo. Sa- Socializem — vsakomi po včinje-hon deli, komunizem — sakomi po niici! Se van ne vijdi včasih, ka so mšterni že v komunizmi? d p o i o v a n j a Nekdo, ki se je vračal s službene- (J1 ga potovanja je predložil takle ra- (D čun stroškov: £ 28. 9. kava 60 din CD kosilo 300 din večerja 200 din >N ker nisem iz lesa . . . . 600 din 29. 9 kava 60 din 1 1 sestanek z Golobom . 400 din m kosilo 300 din večerja 200 din -1—1 ker nisem iz lesa . . 800 din 30. 9. kava (dve) 120 din kosilo (dve) 600 din večerja (dve) 400 din S—। Naprej ga ni več nihče bral, pa tudi nihče več ni hodil na službena potovanja. Pri izpitu (Navdahnil me je Prešeren s pesmijo »Pod oknom«) Sonce sije, srce bije pred zeleno mizo mi. Od nervoze in od groze se po hlačah mi cedi. Prvi pade od brigade, ki priprta je v temo. Pa naslednji in poslednji vsi predelani lepo. Se sprašuje, pokončuje in objavlja rezultat, spet od groze in nervoze vsaki teče... Ko najhuje se začuje koliko jih je pos-lal, je nervozi, velegrozi jezo vrag v zameno dal. Zdaj se joči ali toči po zabiti buči Bruc. Zamujeno je zgubljeno ti pa še naprej boš Bruc. Se spakira m mašira s kovčkom Bruc na vlak. Premišljuje, se sprašuje: »Nisem bil bedak?« Vlak odpelje, Bruc veselje skriva v žalostnih oče. Preudarja, ugotavlja: »mar sem storil greh?« 4 BRUC Papirnato kmetijstvo Kmetijstvo je v zadnjih nekaj letih zelo aktualno področje. O njem govorimo, razpravljamo, pišemo, hvalimo in kritiziramo. Ob njem se jezimo, zardevamo, včasih pa se tudi veselimo. Če bi šteli vse tiste, Ki kaj od navedena počno, bi bilo vsekakor najmanj takih, ki zardevajo. Vsemu temu je zvesti spremljevalec tisk, ki te izraze vsakdanjih občutkov vsklajuje ter s tem ublažuje zagrenjenost in malodušnost tistih, ki so v kmetijstvu še pripravljeni — ali prisiljeni — delati, po drugi strani pa tolaži tiste, ki so preveč bojeviti ob dviganju cen kalorijam v prehrani, z obljubami, da bo nekoč bolje. Bralce enega izmed vodilnih slovenskih časopisov je v teh mrzlih zimskih dneh prijetno pogrelo ob rekordih, ki v kmetijstvu obetajo zelo mnogo. Ugotovljeno je bilo, da je Slovenija dosegla svojevrsten rekord. V povprečni porabi 840 kg umetnega gnojila na hektar v letu 1962 — kar je mimogrede povedano svetovni rekord, ob istočasnem zmanjšanju skupne porabe gnojil od 79 tisoč ton leta 1959 na cca 40 tisoč ton leta 1962 — kar pa je mimogrede povedano vesoljni rekord. Res je, da smo v letu 1963 nekoliko nazadovali — skupno porabo gnojil smo povečali za 20 odstotkov, na hektar pa le za 2 odstotka. (Ostalih 18 procentov preostalega povečanja, so baje zaradi hitrega strjevanja uporabili namesto cementa za izgradnjo objektov v kmetijstvu. Kakor je razbrati je pocenitev kmetijske proizvodnje na vidiku in to na dokaj enostaven način. Z rekordno uporabo umetnih gnojil, bomo nedvomno dosegli tudi rekordne pridelke, zlasti še, če bomo istočasno zmanjšali skupno porabo gnojil. Vsekakor razumljivo, saj daje enostavnost kmetijske proizvodnje v primerjavi z kompliciranostjo v drugih panogah, vsekakor pravico, da o njem pove svojo sodbo. Šiejf, daj znamenje, ka je mera že postavljena, le pa signalizejraj, ka listo sporočilo, ko pride štipendist v zadrugo ešče nejsmo doubi-li. Otrok vprašuje Mami, kdo je ta, ki očko našega vsak mesec nadleguje? Dete moje, to profesor je, ki na izpitih ga sprašuje. Mami, kdo je to, ki ga vsak človek kritizira? To direktor je podjetja, ki nam očko štipendira. Mami, kdo pri meni vsako noč toliko joka? To je mati tvoja, dete moje, ki skrbi za očka in otroka. Mami, pa zakaj se očka včasih vina tko nalije? Dete moje, da od mene spet posluša litanije. Mami, kaj je to za žene, kteri bla si za poroka? Dete moje, to je očkina sošolka, s katero ima že dva otroka. Študentovske navade Danes pač so taki časi da se vsak povsod oglasi. Debatira, komentira, konstatira in če tudi sabotira mnogokrat pa se blamira. Pri študentih ta navada često se ponavlja rada. Vsak po svoje: Tu se eden rad sekira, drugi vestno konstatira, tretji redno kritizira, debatira, komentira, malo kteri pa študira. Vsak izvoljeni odbornik dober mora biti vzornik in ob enem še govornik. Na sestankih se razpravlja, eden fuša, drug popravlja. Tukaj eden se prepira, vsem ostalim pa se svira. In kot vedno stara pesem: Danes smo ugotovili, da naloge prej zadane nismo vse še izvršili in zato bomo sklenili, da se bomo v prihodnje dol napili. In tako se nadaljuje, dopolnjuje, razteguje tja v en dan. In na koncu zadnji dan vsak se vestno izprašuje kaj je vzrok, da nesreča nam kljubuje. Take pač so ble navade in ponavljajo se rade skozi ero, s kariero vseh študentov to stran Mure in ne nehajo poprej, ko bo konec univerze in ko se čez čas in čas ne ustvarijo režerve s kadri in inteligenco, ki povzroči konkurenco med seboj, študentje stari pa takoj odšli bodo lahko v pokoj. Zgučavanj e Feri pa Joži sta se po dugon časi srečala. Feri: »O zdravo Joži!« Joži: »Zdravo Feri, že dugo san te nej vido,.« Feri: »Ges tebej ttidi nej. Enjaj malo, ka si kaj pogučiva. Vej maš čas?« Joži: »Man, man, ešče oreveč časa man.« Feri: »Kak si Nouvo leto obslužavau?« Joži: »Fajn san se meu, kak pa ti?« Feri: »Nej tak preveč dobro. Boukše pa že, kak tisti, šteri so šli v Bratonce čakat Nouvo leto. Ce bi ti znau kakšno muziko so tan meli!« Joži: »Sto je igro?« Feri: »Samo poslušaj. Dva sta bila pa je segli biu trio. Pa ešče kakšni trio. Eden stari je igro na armuniko, z no-gof pa je po podi ružo, ka. se je čtilo, kak bi po bobnjaj mlato, ena diklina pa je na glavnik cuj igrala.« Joži: »Tou pa je rejsan fejst muzika bila. Kak si kaj potiivo do mo? Si se tiij pelo s tistim brzovlakom, šteri je cejli-vi dvej vori kesnej prišo kak bi mogo.« Feri: »Ja tiidi. Ci gli san cejlo pout stau, san seeno boukše vole biu, kak tisti, ka so tak dugo čakali na boltinskoj postaji pri zaprejtoj čakalnici!« Joži: »Te pa je boltinska avtobusna postaja boukša, či gli je telko guča od nje. Tej bar nemrejo zaprejti. Telko so gučali, ka je premala, zdaj v zimi pa je dobro, ka je tak mala. Lidje se kaj stiskavajo., pa jin je nej mrzlo.« Feri: »Znaš, ato da san biu doma, san se vozo v Soboto z biciklinon. Po Nou-von leti eden den je bilo. Salter san ščeu kiipiti. Pripelo san se do »Opremotehne«: Inventura, iden dele do »Elektrotehne«, Zaradi inventure zaprto, iden v »Tehno-promet«, pa Inventura. Pelan se od ene železnine do druge, se posedi: Zaradi inventure zaprto. Tak me je svadilb, ka san ščeu kak prte vb Sobote priti. Pa san začno fejst klačiti pedale. Te mi pa samo ednok zagenj potač pred prednjoga zleti. Moj zagenj tau je nej preveč na-raji prileto na asfalt. Te san pa mislo, ka san v Lublani na umetnem ledi. Deset metrov dale san se pelo po zagnjon tali. Hokej bi se dau fajn špilati, tak šklis-ko je bilo na cesti.« Joži:» Vej nej samo na cesti. Poslušaj, ka se je zgodilo mojomi pajdaši Jančiji. Ato ednok je šou soat v šankrejt na soboškoj avtobusno) postaji. Kumai je notri stoupo, že se je znajšo tan ge se šči. Pravo je, ka majo tak šklisko, ka bi se ešče Marika Kilius tan rada Skalila. Pravo je tildi, ka je znan šankrejit pod kakšno muzejsko ali turistično, zaščito, pa ga zato nigdar ne popravlajo.« Feri: »Kak vb vidi bi bili Sobočanci lejiko dobri hokejaši, ka majo vse širon telko leda, boukši kak labdaši.« Joži: »Nebi pravo. Znaš, edne nedele, da je ravno Sobota nikšo važno tekmo špilala doma, san srečo ednoga dobroga soboškoga labdaša v Lublani. Ciidivau san se, zakoj ne špila, pa san ga pito. Znaš ka mi je pravo: »Sto vragi de zdaj, da je tak mrzlo, za labdo lejto«. To mi je povedo. Ci so si soboški labdaške takši, te je nej čtldo, ka je Sobota tak odspodi na lestvici.« Feri: »Da sva ravnoč pri športi, te ešče pa ges nika poven od beltinski ro-kometašov. Dokeč so meli staro blatno igrišče, so jako dobro igrali. Zdaj gda pa majo nouvo, pa znan mislijo, ka zdaj nej trbej špilati, ka igrišče samo zmaga.« Joži: »Ja, či bi tak bilou, te bi lejko što šteč rokomet Spilo.« Feri: »Tak kak je zdaj lejko što šteč pesnik. Se kaj zanimleš za tej moderne pesmi?« Joži: »Bole malo.« Feri: »Te pa zdaji poslušaj, ka boš znau, kak je tou lejko pisati. Ka boš bole vido, kak se tou dela, ti najprle pre-šten eden kratki falajčok ene takše pesmi. Poslušaj: Rad te man, idnok se mi nasmej, gori mi srce za tebe, in moje misli so sigdar pri tebi, nemren brez tebe živeti, in tak san nesrečen či te ne vidin in tak dele. Vidiš, tou je čista lejko. Znaš kakši je recept za pisaje tej pesmi. Najprle si malo gutneš, te pa pišeš, ka ti pride na pamet. Ce je bole zmejšano. boukša je pesen. Pa nej ka bi ti mislo, ka so tej pesmi samo tak. Zdaj je že tisti niicajo, šteri vračijo tiste betege, pri šterij človeki ka fali v glavi.« Joži: »Tou ti pa ne vdrvlen.« Feri: »Jes san tddi nej vbrvo, pa san vido, kak so vračili ednoga, šteri se nikak nej mogo smijati. Gda so njemi pa edno takšno pesen prešteli, se je člo-vik tak smijau, ka san ešče tak istin-skoga smeja nej Čilu«. Joži: »Dosta sva si za gnes pogučala. Vej va se ešče kda vidla.« Feri: »Dobro. Znaš gda va mela naj-boukšo priliko. Te gda do prekmurski študentje pa meli svoj sestanek. Tan se vsakši pogučavle kak je njemi vola. Tak va si tan lejko dosta zgučala. Tak ka prijdeš. Zdravo!« »Zdravo Feri!« 6 BRUC Nekoč, od tega je že lep čas, je prišel v sobo upravnik zadruge in godrnjaje sporočil: »Hudimana, še to nam je bilo treba! Na sestanku so sklenili, da nam baje manjka visoko kvalificirani kader. Hudič z njim, ko nam pa do sedaj tudi ni slabo šlo!« Življenje je teklo mirno in nič se ni izpremenilo. Nekega lepega dne pa... so sc na stežaj odprla vrata v pisarno in v spremstvu mladega, elegantno oblečenega in nasmejanega moža, ki se je zvedavo oziral okrog sebe, se je širokih ust pojavil upravnik. igrala in občinstvo, ki bi burno aplavdiralo. Micika, zanjo še Lajči, sta planila s stola, usta so se njima razlezla v širok nasmeh in prav Krepko so si stisnili roke. Odprli so predal, zacingljali so kozarci in prišli so še drugi sedaj smo končno tudi mi visoko kvalificirani. »Visoke kvalifikacij e « Tovariši in tovarišice — sem odločno za Zvišanje štipendij! Stopnina v baru se je podražila, vermut, konjak, kino, cigarete in hrana prav tako. Razbiti kozarec ti zaračunajo po petkratni ceni; Štipendije In od tedaj so spretni prsti malega, plešastega računovodje, točno : določenega dne, vsak mesec točno ob določenem času, poleg ostalega, natipkali tudi točno določen znesek, ki je baje nekam romal. Življenje pa je spet teklo naprej, le s to spremembo, da je k nam začel zahajati tudi »ta novi«, kot smo ga imenovali in to čedalje pogosteje, dokler se s svojo mizo ni popolnoma preselil v našo pisarne. Bil je zares čudovit pogled na tako visoko kvalifikacijo. Izostal je tudi tisti mesečni znesek, ki so ga dolga leta, ob določenem času tipkali in ga nekam pošiljali, namesto njega, pa se je vsak mesec na papirnem traku, začrnila nekoliko daljša številka. Minevali so dnevi, tedni in meseci in življenje je teklo v svojem neizprosnem ritmu dalje, le tovarišu Znaniču, se je tu in tam nagubalo čelo, ko ga je, tovariš upravnik prosil, naj za božjo voljo enkrat že uredi neke formalnosti. Tako so tekli še dnevi in tedni in Micka in Lajči sta pričela nekaj šušljati med sabo. In šušljati so pričeli ostali in še drugi ljudje, ki so prihajali k nam. Našim so se iz dneva v dan daljšali obrazi in ljubi mir je kalilo loputanje vrat in nekega dne je Lej-či rekel Micki: »Sedaj mi je pa že dvolj te svinjarije«. Tovariša Zna-niča seveda ni bilo poleg. »Naj enkrat že pokaže ta svoja spričevala, ali indekse ali kako se temu že pravi? Že lep čas nam tvezi o nekih težavah, o problemih in ne vem o čem še. Nevem, kako smo ga kar tako sploh lahko sprejeli v službo .. ■ res ne vem!« In Lajči se je počeh-Ijal po glavi: »Le kaj tiči za vsem tem?« Znaniča že nekaj dni ni bilo na spregled. In kaj je tičalo za vsem tem se je pokazalo, ko sta se snet pojavila upravnik in tov. ing. Zna-■ nič. pa so vedno iste. In če me sedaj vprašate zakaj se razburjam ... Pomislite, sedaj, ko sem že tik pred penzijo in i-mam že dva letnika za sabo, so mi meni nič, tebi nič, ukinili štipendijo. Kako neki naj •človek študira ob taki štipendijski politiki. »Evo ga,« je dejal, ko sta vstopila. »Dovolite, da vama predstavim na- »Tovariš Znanič«, je dejal tovariš upravnik ter gledal mrko nekam v pod, »tovariš Znanič, tega nam pa res ne bi smeli storiti. Vse skupaj ste nas tako rekoč vlekli za nos. nas, ki smo vam nomagali, da bi doštudirali. Prejšnji teden so nam iz Ljubljane sporočili, da vam do letnika manjka še kup iznitov, da o diplomi sploh ne govorimo. Kaj pravite na to? Toda kljub temu smo vam še. v naprej pripravljeni dajati nekaj tisočakov mesečno, samo da končate svoj študij«. Toda tovariš Znanič se je nasmehnil in dcial le: »Hvala lepa«, in nič več in nič manj ter odkorakal. In sedaj je spet vse po starem. Ostali smo brez kvalifikacije, ljubi Šega štipendista, bivšega seveda, • tovariša inženjrja Znaniča«. Prizor,- mir se je naselil spet v našo hišo je bil tako svečan in ganljiv, in tudi ničesar več ne pošiljamo 'vsak mesec nekarp. Toda tudi to manjkala je le še godba, ki bi ža- kar smo poslali ne terjamo nazaj. BRUC 7 agraaa V Krumpolovcih so se pripravljali na ma-škerado. Dogodka so se veselili stari in mladi, kajti vsakemu je bilo do nagrade, ki jo bo prejela maska, katera ne bo prepoznana. Kulturna prireditev, veselica in maškerada, ki so jo pripravili gasilci se je pričela točno, kot vsi prejšnji zbori občanov. In ko se je kri zaradi originalnega ljutomerskega buteljčnega vina ogrela, je začela komisija, da bi preprečila aufbiks, izbirati maske, ki bi prišle v poštev za nagrado. Komisijo so sestavljali trije člani. Suha kra va je bil predsednik zadruge, ki mu je bila m<7-ska premajhna. Debeluh je bil upokojenec Ferenc, ki je imel narejen trebuh iz dveh vzglavnikov, revež je bil vaški obrtnik, ki so ga ljudje prepoznali po stari obleki narejeni iz nove in po avtomobilu, ki je stal na dvorišču. Ljudje so žareli od navdušenja. Večino mask so takoj prepoz nali. Kar naenkrat se najde pred komisijo nepoznana maska, ki pa v resnici ni bila maska. Bil je mož v črni ob1^-ki. »Temu nagrado, temu!« so vpili ljudi e — »On je edini, ki ga ne poznamo«. Suha krava mu postavi vprašanje v upanju, da ga ljudje spoznajo po glasu. »Joo kam sklad (sej m »Kaj mislite o kvaliteti asfalta na naših cestah in nadaljnjem asfaltiranju naših cest?« Mož molči. »Ker ste edini, za katerega ne vemo kdo ste,« nadaljuje Suha krava, »vam pripada nagrada, in vas prosim, da se nam predstavite!« »Jaz sem Peter Bra-va«. Množica onemi. Peter Brava znano ime... »Saj sem vaš poslanec, tisti, ki ste ga izvolili, tisti, ki je v celoti seznanjen s problematiko vaše krajevne skupnosti. ..« »Predsednik Krava o-nemi, postane mu nerodno ter z muko zakriči: »Živel tovariš poslanec, živela prva nagrada za tovariša poslanca!« »Živel med nami!« zakriči množica, godba pa, zaigra »Moj fantič je prijezdil...« Sreča 1 »Kako »Le ne lahko rot Pogova med njih pravi srn »Jaz se' sti denar Kamela »Zmotil enkrat na na in še < Dva ja: klonišče. »Ti, kje je mesto, »Na on. Kozorog (23. XII. — 20. I.) BRUC — Preveč se boš obnašal kot bruc, zato ti stare bajte zapuščajo genialen nasvet: Če bi voda bila tako dobra kakor misliš, bi tudi žabe v njej bile večje kakor sicer so. Komentar je odveč, vzgleduj se. Študij bo zate malenkost, kje stoji Emona pa le ne boš še vedel. Tvoj način študija bo povzročil, da boš dobil državne oči, prehrana pa državne zobe. Ker država odmira, nimaš bodočnosti. BAJTA — Narediš največjo neumnost, kar si jih do sedaj napravil, seveda če bo katera storila še večjo in te vzela. Izpiti, ki si jih pustil za absolventski staž bodo še počakali. Načrt o honorarni zaposlitvi splava po vodi. Strica iz Amerike bodo rotirali. Vodnar (21. I. — 19. II.) BRUC — Zaradi pomanjkanja družbenih sredstev, se boš moral že v jesen posloviti od Ljubljanskega trolejbusa. Preoblekel se boš v vojaško suknjo, imel redno prehrano in obleko in še kravato povrhu. Pri študiju uspeh, kajti dobiš vse inskripcije in frekvence. Pusti brke. Mislili bodo da si z juga. Uspeh zagotovljen. BAJTA — V družini »nov študent«. Gospodinja, navdušena nad njegovo glasnostjo, ti z odpovedjo priskoči na pomoč. Ker nikoli ni prepozno, boš izkoristil zadnje dni absolventskega staža in opra-vil 12 izpitov. V službi napredek. Uprava za prevoz mleka ti podari rokavice. Ribi (20. II. — 21. III.) BRUC — Prenehal boš biti bruc in tvoja triletna želja, da bi naredil prvi letnik bo uresničena, profesor pa ginjen. Všeč so ji avtomobili. Imaš smolo ker nisi avto. BAJTA — Tobačna prohibicija bo vzgojno vplivala na-te, da boš vsaj malo spoštoval družbeno imovino. Zapustil boš Njo, ker ti dJelo smrdi. Vendar boš našel Njo, ki bo maščevala vise ositaile Oven (22. III. — 20. IV.) BRUC — Po pohodu na univerzo se je tvoje življenje zelo premenilo, postal si nov človek — reformiran bruc. Hud boj pogoje v drugi semester. Na vidiku nova ljubezen — tarok. BAJTA — Rojen si pod srečno zvezdo. Štipendijo ti bodo zvi na 9 tisicifialkciv. FUrt z asistenco. Obedi zia stanovabjč v L« Študij, ph, naj živi naša skupnost. Bik (21. IV. — 21. V.) BRUC — Izkazal se boš in opravil kolokvij iz vedenja, r zastoj. Presedlaš na geografijo in turizem. Zaradi polne mol in prazne glave, uspeh pri ženskah (bruculjah). Tvoje atlet sposobnosti ti koristijo pri odpiranju konzerv. BAJTA — Praznik v družini. Sin bo prvič izpregovoril: Ali k boš diplomiral. Študij zacvete, ker so profesorji tvoji nekdanji šolci. Dvojčka (22. V. — 21. VI.) BRUC — Pravica o samoodločanju pri tebi ne pride v poš Oče je podpisal pogodbo o štipendiji, pa ne moreš zahtevati, d; ,jb -piorvtilša. Milsiell na samomnir izgine, ker imaš do 27. leitta, čaj poičildek. Problemov s srcem ne boš imel, pač pa z glavo. 8 BRUC cn Q P Zadnji čas san meu na ednoj občini eden opravek, pa ka že mamo avtomatsko telefonsko centralo, san zavrto lumere, pa so me dale prešaltati na eno takšno, ka jo srmaki ešče sigdar z rokov gunijo, te so me prešaltali na občinsko centralo. Eden cajt je zvunijlo, te pa se je oglasila tista tovarišica, šteroj se mate zafaliti, ka mi je eden tanač ali predlog na pamet spadno. Guč po drodi je etakšni biu: »Haloo, što je tan?« san rogiijlo kak kakšni džuboks v Teksasi. Te je malo tiiu bilou, ta pa je nišče žejno, ali pa si je zdejno ne-ven točnu. »Ja... prosim...«, je zaškrabalo v slušalki »Bi mi lejko dali na telefon šefa za gospodarstvo«, san korajžno pijto. »Ga ni.« se je korajžno oglasijla. »Kak,« se mi je zateknolo v guuti, »te pa mi dajte predsednika, prosin,« san dale pijto korajžno. »Njega tildi ni.« mi je vdarilo v viija. Malo san premišlavo, pa je vrag nej dau mera mojoj radovednosti. »Ge pa sta? Sta na kakšnon sestanki?...«. Nej so mi rejči do kraja z guta prišle, ka je včesnola nazaj: »Nista še prišla z obeda!« se je čiilo najprle, te pa zabrnelo pa počilo. Guča je bilou kunec. Zafalo san se slušalki, obsedo za en čas, pa premišlavo, ali nika san nej mogo zbroditi. V glavi se mi je zblisnolo komaj večer, da san prst v šalter potisno, ge bi te mogo biti, pa ga je nej bilou. Lektričari so ga včeraj vb zeli. Vtrgnolo me je: Vej san pa Čilu ka Pišt v novoj o skrajšanon O >o a o a o cn delovnon cajti. N I pa jo vpraša: i tako majhna?« važen. Tudi tebe vali, katera iz-lažje uspeva. Pa n tako lepa. Do-islužim.« ovori: islim da jaz. Le je potrebna hrami ni treba.« ir ita atomsko za- Tiela midva svo-rvi drugega. mu odgovori ta. Od zunanjih sodelavcev Pomurskega vestnika smo izvedeli, da namerava Komunalno podjetje uvesti mehanizacijo. V ta namen bosta dve soboški podjetji, Obrtnik in Panonija, izdelali po inozemski licenci prototip stroja, ki ga vidite na sliki. Pomen stroja je predvsem v njegovi produktivnosti — 250 zamahov v minuti za razliko od dosedanjih 5. Rezervni deli so po JUS-u 60 let zagotovljeni, dobavljal pa jih bo Zavod za zaposlovanje delavcev. Računajo, da se bo stroj pojavil na ulicah že prihodnjo jesen. BAJTA — Na tvojo srečo je novi zakon o pokojnini tvojega pro-orja raznežil. Priporoča se statiranje do njegove rotacije na oni t. Nekaj si se že naučil: Ideal stare bajte je vdova. Štipendija Ikrepljena. k (22. VI. — 22. VII.) BRUC — Obiski brucovanj, plesov in smisel za ritem te bodo avili iz ritma. Študijski ritem se zmede po prvih izpitih. Šport-udejstvovanje, postal boš pometač klubskih prostorov. BAJTA — Bodi objektiven pri gospodinji. Ce bo izvedela, da iiš kurjavo v nahrbtniku iz doma, bo hudič. Srečo imaš da nisi en pod znakom dvojčka. f (24. VII. — 23. VIII.) BRUC — Bolje bi bilo, če bi ostal pri ateku in mamici. Ta dva 'saj ljubita- medtem, ko te profesorji vikajo. Imaš pogoje, da ©dfe pogoje. OMslkovainijle preidavanlj iz spolne vzgoje te bo re- BAJTA — V kratkem diplomiraš, štipenditor bo dobil klimat-napravo. To te bo navdušilo, saj boš lahko pokazal svoje spo-losti. Spomladi se raznežiš in kupiš vespo, ker ti razneženje o ne bi koristilo. Ne misli na pokojnino. Devica (24. VIII. — 23. IX.) BRUC — Prvi izpit ti udari v glavo in noge. Gospodinja ti gre na roko. Uri te v biksanju parketa, pomivanju in IPMDD (in podobnimi moškimi domačimi deli). BAJTA — Na orožnih vajah se boš po 7 letih končno le izkazal Gin dlGlbffl diplomo, lin veliko ženitoivanjs.kih ponudb kralj boš. Bnucoivsika zelenjava je nialjlblcCj cenjena. Tehtnica (24. IX. — 23. X.) BRUC—Odkritosrčnost j|e lepa JJalsttioisft a slaba navada. Ker sli že študent bi se lahko pričel nazaj česati. BAJTA — Boš žrtev puhloglavke, ki misli, da je ujela slona. Ker si izmed vseh najstarejši, boš dokazal, da si brihtne ritke. S športno stavo demantiraš govorice o svoji inteligenci. Škorpijon (24. X. — 22. XI.) BRUC — Življenje ti bo zasmrdelo. Spoznaš, da nisi ustvarjen za študij. Padel si med probleme, ki jim še odrasli niso kos. Proti pomladi se bo zate zanimala starejša študentka. Všeč so ji tvoja gladka lica. BAJTA — Vojaščino boš izigral z vpisom na novo fakulteto in si podaljšal absolventski staž v nedogled. Ker si moralist boš z ženitvijo še počakal. S stanovanjem nimaš nevšečnosti, ker si z mislimi vedno doma. Strelec (23. XI. — 24. XII.) BRUC — Še nekaj lepih mesecev počitnic. Naučiš se pravilno inhalirati. Težave s predvojaško. Poizkusil se boš ogniti komisijskemu izpitu. BAJTA — Takoj se prijavi k izpitu na katerem si že 9 krat fliknil. Profesorja so odpeljali v Polje. Ne izpusti dokler ne diplomiraš. Zaradi žene ne skrbi. Ona te ljubi po svoje. BRUC 9 HA HA HA... BRUC V INTERNATU Pri kosilu so Bruca polile solze in je začel milo jokati. To zagleda vzgojitelj in ga vpraša: — Zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu? Bruc mu jokaje odvrne: — Ne. Le tista krava se mi smili, ki so jo zaradi tako majhnega kosa mesa ubili. PRI IZPITU IZ POLITIČNE EKONOMIJE Profesor: Kakšna je razlika med devico in prostitutko? Študent: ?! ... Profesor: Nezadostno, drugič! Razlika je namreč v tem, da ima devica vrednost, prostitutka pa u-porabno vrednost. ČASI SE IZPREMINJAJO (Murska Sobota) »Pišta, ka mo istino pa mogli zbirati podpise za gimnazijo?« »Ge pa, naoupak si razmo, kak se meni vidi, mo lekar mogli pejneze.« V MURI »Če hočete izvedeti o delavskem samoupravljanju, pridite drugič, ker je tovariš, ki o tem nekaj več ve, odšel v Maribor.« Tak odgovor so nekoč dobili slušatelji Mladinske politične šole, ko so si hoteli ogledati tovarno. INTEGRACIJA »Kako to, da je NK Sobota vedno slabša?« »Isto kot pri KIK. Povečali so število nogometašev.« Življenje je čas boja s smrtjo. Indirekt je posredno izveden direkt. Laz je narobe povedana resnica. Avtor je posrednik prehoda praksa v teorijo. Vera je sovražnik laži in prijatelj neresnice. Ekonomika je teorija, neekonomika pa praksa. Cene so vsota vrednosti in dejicitov Javnost je tajnost (vsaj) treh ljudi. Atleti so ljudje, ki imajo več v petah kot v glavi. Novica je prezgodaj povedana »stara pesem«. Egoisti so ljudje, ki nosijo dve copati na eni nogi. Znanost je vzrok pomanjkanja časa v življenju. V ŠOLI Janezkov oče je prišel v šolo, da bi se pozanimal za ocene svojega sina. Ko so ga Janezkovi sošolci videli v zbornici, so dražili Janezka: »A Janezek, se ti tresejo hlače.« Janezek se pa korajžno odreže: »Meni ne, ampak razredničarki, ki mi daje cveke.« SLIŠIŠ TREZIKA ... Vaščani so se v vaškem domu zbrali na proslavi. In ker so popevke vsakomur pri srcu je mladi učitelj zapel »Si samotna nocoj.« Starejšo ženico je pesem tako prevzela, da je vzdihnila in šepnila sosedi: »Ah, moj bog, ta naš gospod tovariš pa lepše poje kot naš kantor.« UPANJE »Ti veš kaj je slišati?« ?! »Če bo šlo še tako naprej, bo DOZ baje moral zavarovati Socialno zavarovanje.« NA SREČO ... Ko se je v nekem gostinskem lokalu oglasila sanitarna inšpekcija in se pozanimala kako in kaj, je direktor nekaj časa vneto brskal po beležnici, se končno udaril po čelu in se razveselil: »O, seveda, higiene pa pri nas na srečo nimamo.« IZDATKI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: Zdravnik: Tole zdravilo, ki sem vam ga predpisal, boste jemali vsako uro po eno kavino žličko. Bolnik: Sedaj bi vas pa prosil, če bi mi predpisali še kavino žličko in uro, ker tudi tega nimam. BELA KOZA Dopis o cepljenju proti črnim kočam je vaški »ritar« najprej vestno prebral, nato pa zagodrnjal: »Kaj nas vendar nadlegujejo s tem, ko pa imamo v vasi samo eno kozo in še to belo.« NA ZBORU OBČANOV »... tovariši, Kitajci koljejo muhe ...« »Mi pa koloradske hrošče,« je pripomnil nekdo izmed prisotnih. TAKO ALI TAKO (Iz pravilnika) Peter je bil kaznovan, ker je bil pijan in ni prišel na delo. Pavel je kaznovan, ker je prišel pijan na delo. ČE NE DANES, PA JUTRI »Kaj pa pomeni to rjovenje v ambulanti? Izdirajo komu zob?« »Ne. Le zdravnik ga je ponovno naročil čez dva meseca.« PLANIRANJE JE LEPA NAVADA Na Soški fronti v bodoče: Štef: Joži, pazi ko streljaš. Ubij samo vsakega drugega laha, drugače nam bo hudič vzel lovni turizem. ZADOSTEN DOKAZ Neka ženska je prišla k advokatu zaradi ločitve. Rekla mu je, da z možem nekaj ni v redu. Advokat ji odvrne, da sum še ni dovolj, kajti imeti mora dokaz. Po teh besedah se ženska razjezi: »Ali ni to zadosten dokaz, da mi mož že nekaj časa kupuje dragocena darila in pravi srček, kar ni rekel nikoli prej. KDO KOGA »Si že videl, da bi zajci ujeli lovca?« »Še ne.« »Jaz pa že. Zadnjič je devet zajkelj lovilo enega Italijana.« PRI MESARJU K mesarju pride neka ženska in se začne kregati z njim. — To je nesramnost. Poglejte kaj je v klobasi. Kos platnene krpe. — Koliko pa ste plačali za klobaso? — Dvesto dinarjev! — Ja, svilene vam pa za dvesto dinarjev ne morem dati. NA CARINI Kmet je peljal z njive, čez mejo nekaj vreč ovsa. Na prehodu ga vpraša carinik: — Kaj pa imate v teh vrečah? Kmet stopi k njemu in zašepeta: — Oves. Ker se je cariniku zazdelo kmetovo obnašanje sumljivo, preišče vse vreče. Ker je bil v njih res samo o-ves, vpraša kmeta: — Ali vam je bilo res treba tako skrivnostno odgovoriti. Vidite koliko nepotrebnega dela ste mi naplavili. Mar ne bi mogli to na glas povedati? Kmet odvrne: — Moja konja ovsa že leto dni nista videla in če bi sedaj o njem le slišala, bi ju od trme sam vrag več ne bi spravil z mesta. 10 BRUC TURIZEM TUDI V MURSKI SOBOTI Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se v ulici Štefana Kovača že dalj časa temeljito pripravljajo na turistično sezono, ki se bo pričela spomladi. Doslej so že nabavili in okoli blokov postavili nekaj vikend hišic, v načrtu pa imajo še nakup petih motornih čolnov. Zaradi posebno ugodnih klimatskih razmer lahko ta predel našega mesta mirno imenujemo deželo presihajočih jezer, za katero je zanimivo, da se jezera pojavljajo dvakrat letno, spomladi in v jeseni. Prav to bo omogočilo racionalno uporabo in ekonomično izkoriščanje že postavljenih turističnih objektov, hkrati pa odpira našemu turizmu še neslutene možnosti za razvoj. Inventura v hotelu Central, obrat kavarna pa podmornica: na den 30. decembra 1963 leta je bilo stanje takšno: 85 stolov 340 stoucov 521 kupic 92 prta 21 študentov pa 2 bruca Pride Jančekov oča v Lublano, ka bi pogledno, kak kaj Janci študejra. Išče ga po cejlon varaši, pa ga niri-dri ne najde. Že šče iti nazaj na alo-maš, ka sreča sosidovoga Toneka. Hitro ga pita: »Cilj Tuna, znaš mogoče ge je Janči, nindri ga nemren najti.« Kako le moreš tako zapravljati . . .? S premogom si barvaš obrvi! SLAVICA BENKO TRISS LE NADA IN ZORA ■ 4 „ SUMA KOS TABOR r QUO VADIŠ Se strinjate z ugotovitvijo, da je danes štipendiranje poleg investicij in pa osebnih dohodkov seveda, ki pa spet spadajo v eno izmed mnogih vrst investicij, še najbolj simpatična oblika ustvarjanja materialne osnove? Štipendirajo podjetja svoje študente; svoje uslužbence, svoje delavce, tiste, ki že delajo in tiste, ki še delajo in tiste ki še bodo delali; štipendirajo zavodi, štipendirajo organizacije štipendirajo ustanove, skratka: vsi, vše in vsakogar, in nič hudega, če se tu in tam pripeti, da tovariš študent doštudira, se vrne in mu ne morejo dati ustreznega mesta, ki ga ni ali pa ... (to je malo bolj nerodno zapovedati) . . . ali, no, kako bi dejal, je-pa ga ni, ker že nekdo sedi na njem,- pa bi bilo spet malo nerodno, da bi tam nekje delala dva, saj razumete, tu so kompotence, položaj in še marsikaj drugega... In tovariš študent se nekaj časa mudi okoli, lovi sapo in prosti čas in vse kar se še uloviti da. (Strokovnjakov nam seveda manjka). Kako je to mogoče? Bilo je neko podjetje, ki je po domače rečeno, stalo na dokaj dobrih nogah. Kot vsi ostali so tudi oni štipendirali, koliko, kako dolgo in koga, vam ne bi znal napisati, kajti verjetno je, da vam tudi sami ne bi znali točno povedati. Ne mislite da zaradi kakšne pomanjkljivosti v organizaciji dela ali čem podobnem. Nikakor, ravno nasprotno, delo je bilo čudovito razdeljeno in podeljeno na oddelke in službe, skratka decentralizirano do take popolnosti, da v eni pisarni niso vedeli, kaj delajo v drugi; Pa kaj bi tiščali nosove v tuj lonec? -f4a . . Tonček malo misli, te pa potegne vo žepke en kup paperov, pa začne nika iskati. »Ka ti je dau Janček kakšo pismo za mene?« ga pita oča. »Nej, gledan, či je nej dežuren pred Figovcon.« •r V kateri občini stanuje omenjeni tovariš, se nahaja trenutno na smučanju v Trissu. Katero delo znanega ruskega pisatelja sta prebrali ti dve dijakinji. V katerem mestu stanuje tovariš Kos. Pa je srečal nekoč sekretair tega podjetja na cesti mlajšega moža, za katerega se mu jie močno zazdelo, da mora biti njihov štipendist. In ker tovariš sekretar in tudi drugi tovariši v podjetju niso že dolgo videli nobenega štipendista, se je tovariš sekretar v trenutku odločil, še posebno iz razloga, ker je bil dobre volje in ker se je ravno v tistem času mnogo govorilo o tesnejših stikih s štipendisti. Odločil se je za življenjsko pomemben korak. »Zdravo tovariš!« se je možu prijazno nasmehnil. Ta ga je začudeno pogledal — končno bi to bilo tudi opravičljivo — in odzdravil. »Kako ste kaj,« je hitel sekretar in kazal očitno zanimanje za težave in tegobe svojega štipendista, »ste na počitnicah, kaiko dolgo boste še doma, je lepo v Ljubljani, ne,« so deževala vprašanja na presenečenega študenta, katerem so se kazali že prvi znaki zadrege. »Dobivate redno štipendijo, ni sicer visoka, a za prvo silo bo le,« je tiščal v zardelega štipendista, ki je s težavo premagoval neprijetne občutke. »Ampak veste, dolgo ne bo tako ostalo, izdelali bomo nov pravilnik, ki vam ga bomo pravočasno poslali, prav tako vas bomo v kratkem poklicali v podjetje na razgovor, kajti sodelovanje med vami in nami se ne sme trakti«, je zatrjeval tovariš sekretar. Sele tedaj je mlademu človeku postalo jasno, da gre za nesporazum. Prestopil se je lin z hripavim glasom začel: »Oprostite, verjetno ste me s kom zamenjali. Jaz vas ne poznam. Sem sicer študent, toda brez štipendije«. _________1 DOMINE Po dugon cajti pride na sestanek prekmurskih študentov tildi eden prejgenj z občine. Na ton sentanki se je dosta gučalo, ka so stanovanja v Lublani preči draga, pa slaba. Toga z občine je začnolo tou zanimati, pa opita: »Ja, gde pa največ študentov stanuje, privat ali pa po interna ta j .« En cajt je se tiio bilo, te pa se nikak oglasi: »V Emoni!« Kak je že tou navada, se na našij sestankaj guči se povprejk. Eti ed-nok je Ferenc pravo, ka bi trbelo pomagati pri brucovanji. Tak na idnok je se tiiu gratalo. Dugo se je nej nišče javo. Te pa dene Ferenc — Arpiji, šteri je prle preči glasen bilu: »Arpi, ti bi tildi lej ko kaj pri bruci pomago, ka telko vicov znaš.« Arpi njemi nazaj dene: »Vej ges lej ko pomagam samo tisto ka se na rokou dela.« BRUC 11 Na tej — in na zadnji strani — Brucov ugankarski p e 1 e-m e 1 e REBUS + REBUS Kaj pa iščejo? Rešeno stanovanjsko prošnjo. POSETNIC A. R. DŽANI KOVAČ -RAJE DR. ING. BINE ERNIŽA FRIDO NAGODE Za katerega nogometaša se omenjeni atlet najbolj navdušuje. Kaj je mož po poklicu. Ime in priimek prekmurskega pisatelja. Račun = izračun na 16 sirani 0 = ® H H i n h — h = ir h [i NOVI DIREKTOR Novo postavljenemu direktorju so se prišli predstavit nekateri pomembni uslužbenci podjetja. V pozdravnem govoru je med drugim direktor dejal: »Tovariši, zagotavljam vam, da bom delal tako, kakor je delal moj predhodnik, s katerim ste bili zadovoljni.« Čez čas je ostal sam v sobi s tajnico. Pride bruc domov iz Lublane. Oča, trdi gorčanec, ga pita ka kaj dela v Lublani. Sin njemi dene: »Ja, medison, bosa nova, slep, lokomošn, hali gali, pa ešče drugo, zadnje caj-te pa smo začnoli makedo.« Oča ga en cajt gleda, te pa pravi: »Sin moj, ka je tou s tebov. Komaj en mesec si v Lublani, pa že čista po doktorski gučiš.« 12 BRUC ŽALIK LUDVIK TELEFONSKA S T E V. 21-177 KLJUČAVNIČARSTVO IZVRŠUJEMO pranje, zamenjavo olja mazanje ter ostala tekoča popravila IZVRŠUJEMO kooperacijska dela, stružimo, popravljamo poljedelske, šivalne In vse ostale stroje. SERVIS MOTORNIH VOZIL MURSKA SOBOTA ZVEZNA ULICA ŠTEVILKA 1 PANONIJA industrija kovinske galanterije Murska Sobota Vam nudi brzoparilniki, vinogradniške škropilnice, patent pcsode za odpadke, žveplalnike in razpršilce, ter razne izdelke za široko potrošnjo Priporoča se kolektivi Trgovsko podjetje »MERKUR Murska Sobota nudi v svojih poslovalnicah vedno kvalitetno blago po konkurenčnih cenah- Se priporoča: delovni kolektiv „ MERKUR" Trgovsko podjetje na debelo in drobno nudi v svojih skladiščih na debelo in v prodajalnah na drobno veliko izbiro blaga najboljše kakovosti in po zmernih cenah. »POTROŠNIK« Murska Sobota Cenjenim odjemalcem se priporoča Kolektiv PRIHRANKE ZA POČITNICE IN IZLETE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI V MURSKI SOBOTI IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI, LJUTOMERU IN GORNJI RADGONI. p • ■ KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT POMURKA MURSKA SOBOTA SSVOJIMI OBRATI PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN USLUGE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE MURSKA SOAOTA IZ VAJA VSE VRSTE GRADENJ -SOLIDNO, POCENI IN HITRO. V poslovalnicah trgovskega podjetja \ Prekmurski magazin I v mestu in na vasi boste hitro in solidno postreženi. „MUR Tovarna oblačil, perila in pletenin Murska Sobota ETP »BLISK" Murska Sobota se priporoča s kvalitetnimi uslugami elektro in vodovodnih instelacij ter centralnih kurjav. Izvršuje tudi vsa popravila akustičnih in gospodinjskih aparatov M S >N s M o o s n 1 □*« ■■BU ■«■3 2 3 aaa BBBB 4 5 6 7 8 9 10 11 12 asa 13 BBBB ■BBB 14 15 16 B 8888 17 in: a als 19 20 21 ■■■■ 22 23 24 H" BBBB BBBB b!!! iiii 25 26 BBBB BBBB 27 28 ■: :: :a lin 29 :: aaa: 30 ■BBB aaaa ■BBB BBBB BBBB a ■BBB BBBB 31 32 33 BBBB BBBB 34 35 36 ■■■■ srn 37 38 sas: a 39 40 hiš 41 iiii Ei 42 43 :::: :::: 44 45 46 s a šsš :::: B BBBB BBBB 47 48 a 49 50 51 52 BBBB :::: 53 asi a 54 55 BBBB 56 »ii 57 58 ■■■B 59 60 El 61 62 a 63 64 a a ■BBB 65 66 BBBB BBBB BBB »» šaši »! j 67 68 B a 69 sis ■BBB O 72 ašs 73 iiii 74 Sj iii BBBB BBBB BBB ■ 75 B 76 77 78 ::a 79 BBBB BBBB Hiš BBBB 80 81 82 asu ^3 iiii iiii iiii84 BBBB a 85 86 87 88 89 90 91 92 a 93 BBBB a 94 iiii Vodoravno: 2. žensko ime, 4. prvi študentski sakrament, 14. prvi del imena atentatorja Leča, 18. trenutno najboljši namiznotenški duet, 20. mesto v Dalmaciji (znano letovišče), 22. država bližnjega vzhoda, 25. vodna žival, dvoživka, 26. del ženskega uda, ki zaročenca največ stane, 27. obrat, za vrtljaj, 29. sinonim za najpomanjkljivejše študentovsko sredstvo, 31. kako najbolj strastni soboški navijaič — Zaplatič imenuje gostujoča moštva, 34. posredni tisk (angl.), 37. najbolj občudovan ženski predel, 39. izkoriščanec v fevdalizmu, 41. kemični znak za zlato, 42. vprašalni zaimek, 44. sedaj najaktualnejši akt, 47. avtonomna pokrajina, 49. živalski vrt (gr.), 52. veleblagovnica v Ljubljani, 53. tonovski način, 54. matematični pojem, 56. natrij, 57. nizek ženski glas, 58. kratica za »obrabljena jugoslovanska letala«, 59. osebni zaimek (množ), 61. krema za kožo, 63. kratica za alžirsko vojno industrijo, 65. odlična francoska šansonjerka, 67. kratica za mlajši, 69. zvezni uradni list, 72. plod, sadež, 73. isto kot, 42. vodoravno, 75. afriška država, 78. kratica za ljudsko milico, 80. menjava serve pri namiz nem tenisu, 83. narodni odbor, 84. oranje 85. muslimanski bog, 87. veda o opisovanju podob, 91. enočlenik, 93. gospodarnost, 94. nalivno pero (po rusko, fonetično!) Navpično: 1. vzklik ob skoku, 3. osebni zaimek (množ.), 5. 22 in 23 črka v abecedi, 6. obrtniška zadruga v srednjem veku, 7. kratica za navedeno delo (opus citatum), 8. kratica za verski kult, 9. amsterdamska oddajna radijska antena (o-krajšano). 10. nogometni klub, 11. žensko ime, 12. 12. vek, doba, 13. tovor (nem.), 17. popravljalec in zapravljalec ur, 19. svinec, 21. pen, odžagan spodnji del debla, 22. največji sovražnik študentov, 23. kratica za aparat soboškega učiteljišča, 24. kar je sorazmerno zadaj za vsestranskim razvojem, 28. mrzle? (nem.), 29. največja atletska manifesticija v Jugoslaviji, 30. radijska oddaja (kratica), 32. športni aktiv, 33 kratica za kozjo čredo, 35. ženko i-me, 36. vrata za tatove in ponočnjake, 37. letni čas, ki pripada posebno mladim in vročim, 38. nacistični zaščitni oddelek, 40. ime Zolajeve prostituke v romanu Na-na, 43. samopostrežna restavracija v Lju bljani, 45. k, do, v (lat.), 46. morska riba, 48. najpogostejša televizijska oddaja, 50 tekoča maščoba (prekmursko), 51. kratica za obrambo trdnjave, 54. slovenski tednik, 55. divji kozel, 59. kačje vpitje, 60. čas, ki najbolj manjka pri študentih, 62. nota v solminaciji, 64. kratica za izvrstni udarec Lamze, 66. medmed pri začudenem presenečenju, 68. italijansko moško ime, 70. hrvaška vprašalnica, 71. zgodaj zjutraj (po dolinskem narečju), 72. materija, ki nekaterim nadomešča možgane, 74. nekdaj, 76. najljubše letoviško področje , 77. izraz, ki se ga poslužujemo brezvezniki pri izpitih, 79. rastlinh’ iz družne lilij, ki raste v Indiji in Afriki, 80. neizogibne dijaške nevšečnosti, 81. deveta stopnja diatonske lestvice (množ.), 82. kratica za črnogorski narodno-osvobodil-ni svet, 85. pripadnik bivšega južnoslovanskega naroda, 86. kratica za avstro-marksistično miselnost, 88. kratica za odbor makedorskih knižovnikov, 89. anglo-ameriški pakt (okrajšano), 90. i tako redom (kratica), 92. osvobodilna vojska, 93. latinski veznik. RAČUN 425 : 25= 17 + + + 61 X 7 = 437 486 — 32 = 454 TISKOVINE POMURSKI TISK B RUC— lizhaja vsalko leto enkrat, ob družabni prireditvi KŠP. Izdali Klub študentov Prekmurje, uredil odbor. Za odbor Jože Kovač — predsednik KŠP — S prispevki sodelovali: Jože Horva/t, Janez Žilevec, Evgen Emmi, Lojze Logar, Jože Vidič, Slevko Škafar, Danilo Hari, Martin Kramar, Rudi Kokalj, Ivan Obal, Feta Ismajlovič, Aleksander šmidlehner iln Jože Bratuš — Tehnični urednik Borut Lah, — Sodelovali meterjii — Geza Cigut, Janez Maltaj, Miodrag Radulovič in Ludvik Flisar — Tiskala tiskarna Časopilsno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti — naklada 700 UDIJSKA IGolAJCA 16 bruc v Murski Soboti