svobodhb slovehiib Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 28. julija (julio) 1949. No. (Štev.) 30. Svobodni slovenski tisk Tisk je velesila! Ne poznamo bolj u- spešnega sredstva za širjenje dobrih in slabih idej, kakor je tisk. Tisk je priv¬ lačna velesila! Vedno več je na svetu prijateljev tiskane besede, ne le med učenimi in imovitimi, ampak tudi med revnimi in preprostimi ljudmi. Slovenci smo brez dvoma med onimi narodi, ki največ berejo. Žal je danes slovenski narod v domovini zelo oviran pri tem kulturnem stremljenju. Danes se v Sloveniji tiska le to, kar širi komu¬ nistično zmoto. Slovenski dnčvni tisk je samo še orodje komunistične propa¬ gande. Svoboden slovenski tisk obstoja da¬ nes le še izven meja domovine: v obeh Amerikah, v Trstu in — o ironija usode! — na nemškem in laškem ozemlju. Prvi slovenski naseljenci, ki so po vojni prišli v Argentino, so bili, edini v tom, da nam je tisk bolj potreben kot kdajkoli. In to iz dveh razlogov: prvič, da imamo možnost vsaj v skromni obli¬ ki povedati to, kar čutijo nele protiko¬ munistični begunci, ampak tudi Sloven¬ ci v domovini, drugič pa zato, ker je tisk nam samim nujno potreben, da nas informira, podpira, svari, če je treba in druži v eno skupino, ki je slovenska. Tisk je dandanes, drag, dvakrat drag, kadar je treba tiskati knjigo ali časo¬ pis v majhni nakladi, kar velja za na¬ šo slovensko begunsko skupino. Nai-od- ne manjšine so navadno prejemale za svoj tisk denarne podpore od matere domovine. Za nas to ne velja. Navezani smo sami nase: tisk moramo vzdrževa¬ ti z lastnimi sredstvi. Velikih osebnih žrtev je bilo treba, da je mogla zagledati beli dan “Svobod¬ na Slovenija”. Posamezniki so iz svo¬ jega plačevali prve številke lista ta krat, ko še ni bilo niti enega naročni¬ ka in ko so bili tisoči prihajajočih Slo¬ vencev brez beliča v žep«. Vse ured¬ niško delo, vsa uprava ter razpošilja¬ nje lista so opravili brezplačno požrtvo¬ valni prijatelji tiskane besede. Da se je list mogel spremeniti iz polmesečni¬ ka v tednik, je zopet zasluga njegovih prijateljev, ki so prispevali od svojih skromnih zaslužkov za tiskovni sklad, ki j e jamstvo za morebitne izgube pri listu. “Svobodna Slovenija” je danes list, ki ga poznajo protikomunistični Sloven¬ ci po celem svetu. Povsod ga radi bero in od povsod prihajajo dopisi, nasveti, želje, pa tudi novi naročniki. List se uveljavlja iz dneva v dan bolj. Vse to po zaslugi ljudi, ki so se prvi dan za¬ vedli važnosti slovenskega tiska in mu pomagali iz začetnih, navidezno nepre¬ magljivih težav navzgor z velikimi žrtvami. Nismo še na zeleni veji, vendar zaupamo v kulturno zrelost Slovencev izven nesrečne domovine, zato bomo ko¬ rakali korajžno naprej! Kakšni so naši načrti za bodočnost? Prvi in najvažnejši je: izpopolniti list. Nihče bolj kot lastništvo se zaveda, kaj listu manjka. List zaupa, da ga bodo podpirali tudi v bodoče vsi, ki jim je mar svobodne slovenske besede: z na¬ sveti in pobudami, pa tudi z dopisi in aktualnimi članki. Čim več bo sodelav¬ cev, tem bolj bo “Svobodna Slovenija” res naš list. List noče biti glasilo kakega politične¬ ga kroga ali gihanja, še manj kake kli¬ ke, ampak resnično glasilo vseh svobod¬ nih Slovencev, ki so dobre volje. Teži nas pomanjkanje prostora. Uso¬ da revežev! Radi bi dali več branja več člankov, novic in dopisov! Naša velika skrb je, kako povečati list na osem strani tedensko. Vemo, da bo mogoče to doseči samo na en način: z novimi žrtvami prijateljev in naročnikov lista. Komaj čakamo dneva, ko nam bo mo¬ goče priti s praktičnim predlogom na dan. Svobodna Slovenija hoče še več! Za¬ lagati dobre slovenske knjige. “Kole¬ dar” je bil prvi poskus. Obnesel se je. Gmotnih dohodkov sicer ni dal, pač pa obilo zanimivega branja Slovencem, raztresenim po svetu. Tudi letos ga bo¬ mo izdali, ako Bog da, še zanimivej¬ šega in popolnejšega “Črna maša” Je- Nuestro camino El gesto de la Iglesia para con el co- munismo es la aprobacion de nuestra actitud durante la guerra. Para los es- lovehos la determinacion de' la Santa Sede tiene valor historico especial. Rei- teramos que lo tragico de nuestro des- tino era! el andar diez aiios adelantados, pues entonces el Gran Mundo creia to- davia en un pacifico arreglo con el co- munismo. Nuestro obispo Mans. dr. GREGO- RIO ROŽMAN, que comprendio ya en¬ tonces con la claridad meridiana lo que hoy, en la luz de la bula papal,, entre- ve en mundo entero, ha sido difamado como traidor. 30 meses lo teman los Ingleses confinado entre continuas an- gustias y zozobra. iY porque? Hoy todos lo comprenden: Porque el ha tra- zado ya en en los aiios 1941—1945 las mismas lineas divisorias exactas entre el Cristo y el Anticristo, delante. de las cuales se encnentra hov la humanidad entera. Hoy ya nadiet desconoce, de que la lu- cha “de liberacion” en Eslovenia no iba dirigida contra los nacistas alema- nes ni contra los fascistas italianos si- lio contra los creyentes y contra Cristo. Hace tiempo ya que han desaparecido los invasores de entonces, sin embargo los extragos del odio continuan con ča¬ da vez mayor furia y en un radio ča¬ da vez mas ancho, alcanzando ya a to- do el mundo. Cayo nuestro fortin. Ase- sinados, encarcelados o desparamados por el mundo estan nuestros dirigentes. Ahora se cierne la amenaza sobre la mišma Roma. El Papa mismo intervino para dar normas claras para el comba- remije Kalina je knjiga, ki dela čast avtorju in založbi, še je imamo v zalo¬ gi! Naj bi bila osnovni kamen za slo¬ venske družinske knjižnice v tujini. Po tej poti hočemo iti v bodoče: previdno, vztrajno in pripravljeni na največje žrtve. Vredno je velikih žrtev širjenje tiska¬ no slovenske besede! Kdo izmed svobod¬ nih Slovencev more' reči: Mene ta stvar ne briga? Vsakdo lahko po svoje pri¬ skoči na pomoč. Imaš morda dolg na naročnini? Pol leta si list z zanima¬ njem prebiral, ali ne čutiš sedaj dolžno¬ sti, da od svojih trdih zaslužkov odri¬ neš nekaj desetakov za skupno sloven¬ sko stvar? Ali ne veš, da bi tvoja bese¬ da zadostovala, da bi se na list naro¬ čil prijatelj, znanec, ki slovenske bese¬ de potrebuje? Imaš sVojo obrt: ali bi ne mogel dati v list skromen oglas ? Čutiš, da bi list« bilo treba tega in one¬ ga: sedi in napiši pismo s svojimi na¬ sveti, kritiko! Za sklep to — le: Pomnimo dobro vsi, da slovenski svobodni tisk v okvi¬ ru “Svobodne Slovenije” ni pridobitno podjetje. Vsaka žrtev, zlasti gmotna, se bo vrnila v obliki slovenske tiskane besede med narod. To je edini namen in tudi edino zadoščenje' vseh. ki hoče¬ jo Slovencem dobro. ha sido recto te entre la Luz y las tinieblas, lo que para los eslovenos hizo con tanta cla¬ ridad nuestro querido prelado, arries- gandolo todo para salvar su g rev del error mas fatal y de la ruina espiri- tual. En medio de nuestro inmenso dolor, al recordar los estragos que causo y sigue causando el comunismo a nosotros y a nuestra patria, nos sentimos con-- solados en ver aprobada nuestra acti¬ tud. POTRDILO PRAVE POTI Slovencem pomeni zgodovinsko deja¬ nje Cerkve najlepše potrdilo našega de¬ la med vojno. Pribijemo danes še en¬ krat: naša tragika je bila v tem, da smo bili DESET LET PRED ČASOM in smo bili na današnji poziciji že tedaj, ko jej ves svet še verjel v mirno obnovo sveta v sodelovanju s komunizmom. Naš škof Rožman, ki je videl že te¬ daj jasno, kot vidi danes po papeževi buli ves svet, je bil oklevetan kot iz¬ dajalec, v tujini so ga Angleži imeli in¬ terniranega 30 mesecev v neprestanih duhovnih mukah. Zakaj? Zato, ker je že v letih 1941—1945 začrtal to jasno ločnico med Kristom in Antikristom, pred katero stoji danes ves svet. Danes je vsakomur jasno, da “osvo¬ bodilni boj” v Sloveniji ni veljal nem¬ ški nacistom, ne laškim fašistom, tem¬ več slovenskim kristjanom, Kristusu med nami, kajti: TUJIH OKUPATO¬ RJEV NI VEČ, BOJ PA DIVJA DA¬ LJE, VEDNO HUJE IN SE JE RAZ- Izguba Koroške - krivda komunistov Sovjetska zveza je 24. julija objavila besedilo odgovora na ju¬ goslovansko protestno noto, v ka¬ teri je titova vlada očitala Sovjet¬ ski zvezi, da ni upoštevala upra¬ vičenih jugoslovanskih zahtev po južni Koroški. Sovjetska zveza je zavrnila vse jugoslovanske očitke z ugotovitvijo, da se je titova vla¬ da sama tajno pogajala z Angleži in se je sama odpovedala skoro vsem teritorijalnim zahtevam na- pram Avstriji. Iz besedila sovjetske note, ki je bilo v celoti objavljeno, je raz vi¬ dno, da se je titova vlada že leta 1947 poskušala dogovoriti z za¬ hodnimi zavezniki glede svojih o- zemeljskih in ostalih gospodar¬ skih zahtev napram Avstriji. Ta tajna pogajanja so bila poleti 1947 leta v Belgradu. Z angleške strani jih je vodil minister Noel Baker. Bila so pa tudi v Londonu ter sta se o Koroški dogovarjala titov veleposlanik Leontič in an¬ gleški minister Mac Neil. Sovjet¬ skega predstavnika na Dunaju je o teh pogajanjih obvestil titov predstavnik Kermavner. Sovjetski veleposlanik v Belgradu je na vprašanje o tsh tajnih pogajanjih z Angleži dobil od titove vlade iz¬ javo, da so se taka pogajanja res vršila in da je jugoslov. vlada spremenila svoje dotedanje stališ¬ če tako korenito, da se je več ali manj odpovedala svojim prvotnim teritorij alnim zahtevam napram Avstriji. Tako sovjeti o dovčerajŠnjih svojih zaveznikih. Danes pa vidimo, da Tito doma naroča strahovito vpitje in prote¬ ste po vsej Jugoslaviji proti za¬ hodnim zeveznikom ob “rešitvi ko¬ roškega vprašanja”, na katerega je po zatrjevanju sovjetov sam pristal. Zopet samo pesek v oči in laž, da se zakrije komunistični zločin nad slovenskim narodom. Ko se sedaj pereta oba komunisti¬ čna zamorca, smo prepričani, da bo še marsikatera komunistična kupčija z našim narodom doma prišla na dan in bo to samo novo potrdilo, da je komunizem najve¬ čja nesreča, ki je sploh mogla priti nad domovino in njene nes¬ rečne ljudi. TEGNIL NA VES SVET. Naša trdnja¬ va je padla, naši duhovni klicarji so po¬ biti in razpodeni v svet, zdaj je Rim in ves svet ogrožena trdnjava in papež je za ves svet prevzel duhovni boj med Lučjo in Temo, ki ga je zal naše razme¬ re glasil po dolžnosti poklica in zaved¬ nosti svetovne nevarnosti naš škof Rož¬ man. Papeževa bula je danes njegovo in naše največje zadoščenje in potrdilo za nas vse, da smo bili na pravi poti. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 30. Ratifikacija Atlantske pogodbe in povečana pomoč za obrambo Evrope Ameriški senat je z ogromno večino ratificiral Atlantsko pogodbo, proti ra¬ tifikaciji je glasovalo le nekaj senato¬ rjev, ki jih vodi republikanec Taft. Predsednik Truman je že podpisal za¬ kon o ratifikaciji te pogodbe in s tem se v zgodovini Združenih držav prvič dokončno odpravlja politika izolacije. Sicer je v listini pridržana kongresu zadnja pravica napovedovati vojno in odločiti o tem, ali sme vlada izpolniti obveze iz te pogodbe, toda najbolj jas¬ no se more presoditi, da smatrajo v USA politiko izolacije pokopano, iz dejstva, da je takoj po ratifikaciji pred¬ sednik Truman poslal kongresu posla¬ nico, v kateri zahteva, da naj kongres odobri izdatek 1450 miljonov dolarjev za obrambo tistih držav, ki so članice Atlantske listine; pa ne samo teh, am¬ pak pomoč naj gre tudi Grčiji, Turčiji, Iranu in južni Koreji. Glavni delež te ogromne vsote bo res šel državam za¬ hodne Evrope, toda jasno se vidi, da se obrambna politika zahodnih demokra¬ cij proti komunizmu in sovjetom razte¬ guje vzdolž vse črte, ki jo mislijo drža¬ ti. — V predlog« za odobritev 1450 miljonov dolarjev se predvideva pred¬ vsem troje: 1. ta vsota naj omogoči ev¬ ropskim državam, članicam Atlantske listine, oboroževanje tako, da ti izdatki ne bi preveč obremenili izdatov za go¬ spodarsko obnovo; 2. ameriška vojna industrija bo tudi dostavljala Evropi ves presežek svoje proizvodnje in tako evropska industrija ne bo preobreme¬ njena z lastnim izdelovanjem vojnega gradiva in 3. posameznim državam bo USA poslala posebne oddelke strokov, njakov za pravilno organizacijo voj¬ nih sil. — V svoji spomenici navaja Truman izrečno, da je samo Sovjetska Rusija tista, ki more sprožiti bodoči na¬ pad in ki s svojim dosedanjim delom tudi dokazuje, da kaj takega namera¬ va. Vsem narodom, ki se hočejo obrani¬ ti pred to sovjetsko nevarnostjo, mora¬ jo USA 'pomagati. — V senatu se bo sedaj začela razprava o tem Trumano¬ vem predlogu; proti taki podpori re¬ publikanska opozicija po prvih novicah ne navaja načelnih nasprotij, pač pa menijo, da je ali previsoka ali pa bi bi¬ lo pametno počakati na prihodnje leto. Med tem pa iz nasprotnega tabora poročajo, da so sovjetske oblasti zače¬ le nekoliko popuščati pri zapori Berli¬ na. Tako jo sovjetski poveljnik dovolil, da se naj odpro tri nadaljnje ceste za dovoz iz zahodne Nemčije v bivšo nem¬ ško prestolnico. — Še senzacionalnejša PO je novica,, da so sovjeti dne. 10. ju¬ lija v severnem delu Sibirije izvedli prve poskuse s svojo atomsko bombo. Angleška obveščevalna služba v Berli- r« je bila nekaj časa poprej obveščena o tem poskusu in ameriške, potresomer- ne postaje na Alaski so dne 10. julija ugotovile, da so v Sibiriji izvedli tri posk«se z eksplozijami atomske energi¬ je, Toda te novice obsega senzacije še niso presegle. Vendar so v posameznih državah za- BIL SEM V TITOVIH ZAPORIH... Hotel sem obiskati svojo druži¬ no, ki je že dolgo nisem videl. Se¬ veda brez potnega lista, ki ga itak ne bi dobil. Ce bi mi ga pa dali, bi me gotovo takoj zaprli, kakor hitro bi jim prišel v roke. Mejo sem prekoračil ponoči. Mislil sem, da bo šlo, pa sem imel smo¬ lo. Miličnik me je opazil. Bil je skrit v neki kotanji. Skočil je nad¬ me in me takoj aretiral. Odvedel me j s v obmejno stražarnico. Tu so me vsega preiskali in mi tudi odvzeli vse stvari, nato so me pa takoj odpeljali v zapore Ozne tu¬ di še v bližini meje. V njih sem bil zaprt en dan. Stalno so me za¬ sliševali. Oznovce je predvsem za¬ nimalo, čemu sem prišel čez mejo. Ves zasliševalni postopek je bil se¬ veda po komunističnem načinu; s pretepanjem in grožnjami, da me bodo takoj ustrelili. Naslednjega dne so me pa že vodili vklenjenega proti Ljublja¬ ni. Spravili so me v Oznine zapo¬ re na Poljanskem nasipu. V teh zaporih sem bil polne tri mesece, najprej sem bil štirideset dni v po¬ sebnih zaporih pod zemljo, ostali čas pa v navadnih, toda tudi 'v njih še vedno sam v celici. V posebnih zaporih so me zasli¬ ševali vedno le ponoči, podnevi pa nisem mogel ne ležati, še manj spati, kajti miličnik je vsake četrt ure pregledoval celice. Zasliševanja so bila različna. Včasih so me med zasliševanjem pretepali in mi na vse načine gro¬ zili, včasih pa so bili komunisti si¬ la prijazni. Mene so mučili samo telesno. Vem, da so pri nekaterih pri zasliševanjih uporabljali tudi druge načine mučenj kot elektriko in stradanje. Nekemu Nemcu so tedaj dajali en mesec samo po en¬ krat na dan hrano, ki je obstojala iz pol litra juhe. Mene so tudi v teh zaporih stalno spraševali s kakšno nalogo sem prišel domov. Navajali so mi celo vrsto imen znanih in neznanih oseb. Hoteli so zvedeti, če imam zanje kako spo¬ ročilo. Hrana v zaporih na Poljanskem nasipu je naslednja: zjutraj črna kava, opoldne in zvečer nekakšna juha in dnevno po 200 gramov ko¬ ruznega kruha. Ko so me po štiridesetih dnevih zapora v posebnih zaporih preme¬ stili v celico - samico v gornje prostore, ni bil postopek prav nič drugačen. Boljšo hrano v teh za¬ porih so dobivali samo tisti pri¬ porniki, ki so bili v skupnih pro¬ storih. Ves ta čas, ki sem ga prebil v zaporih Ozne na Poljanskem na¬ sipu, razen miličnikov in zašli- ševalcev, nisem videl nobene dru¬ ge osebe. Pošte ali hrane od zunaj nismo smeli dobivati. Novice sem zvedel le redko, če je kateri od za- sliševalcev kaj povedal. Iz zaporov na Poljanskem naši pu so me končno premestili v sod¬ ne zapore na Miklošičevi cesti. Tu so me spravili v skupno sobo, v ka¬ teri je prostora za sedem ljudi. Nas vseh e pa bilo 27. Odej sploh nismo imeli. Hrana je bila še slab ša kot v zaporih Ozne. Zato smo pa lahko dvakrat na mesec dobili pakete od zunaj. Enkrat na me sec smo smeli, tudi pisati. Vsak dan smo se tudi sprehajali v kro¬ gu deset minut. Ob nedeljah in praznikih ni bilo čeli bolj ko kdaj poprej misliti na po¬ trebo opreme z atomskimi bombami. Tako je angleška vlada zašla v precejš¬ nje težave z ameriško vlado, ko je sled¬ nja namreč ponovno odklonila, da bi komurkoli odstopila možnosti izdelova¬ nja atomskih bomb ali pa zalogo atom¬ skih bomb. V Angliji se namreč spomi¬ njajo, da je v evrop. vojnah ameriška po¬ moč navadno prišla zelo pozno; tako se boje tudi nenadnega ruskega napada in predno bi USA priskočila na pomoč, v Angliji najbrž ne bi mnogo več ostalo za obrambo. Zato se delavska vlada odločuje, da bi začela Anglija' izdelova¬ ti lastno zalogo atomskih bomb. To bo seveda strahovito povečalo izdatke in gospodarsko krizo samo še poostrilo. Tako ima delavska vlada tik pred volit¬ vami proti sebi: na eni strani gospo¬ darske kroge, ki že skozi štiri leta pre¬ hajajo iz ene krize v drugo, na drugi strani pa delavstvo, ki ni več disciplini¬ rano in ki ga spodjeda komunistična propaganda. Stalnp stavke v Angliji so le dokaz za to, da vodstvo strokov¬ nih organizacij ni več tako močno in enotno, kakor je bilo v zadnjih deset¬ letjih. Ustalitev razmer v Angliji in njenih ciominijonih pa bo v največji meri vpli¬ vala na razvoj dogodkov v Evropi. Do¬ kler se ne razreši gospodarska kriza Anglije, tako dolgo ni računati na ka¬ ko organizacijo tesnejšega sodelovanja med ostalimi zahodnoevropskimi drža¬ vami. Ker pa se kriza v Angliji pred volitvami, ki bodo ali letos jeseni ali pa na pomlad leta 1950, ne bo premakni- (Nadaljevanje na 3. strani) ne sprehoda in tudi ne večerje. Za Božič je bila hrana prav takšna, kaker vsako nedeljo in smo bili tudi brez večerje. Poleg tega smo pa morali ta dan še poribati hod¬ nike in stopnice. V zaporih so nam ponujali tudi v branje komunistič no literaturo. Tedaj, ko sem bil jaz zaprt na Miklošečevi cesti, je bilo v zapo¬ rih največ kmetov. Komunisti so jih obtožili, da so bili med vojno “agenti Gestapa”, po vojni pa, da so širili protikomunistično misel¬ nost, tisk, imeli stike z “banditi” in podobno. V zaporih so nekateri hodili delat. To smo hoteli vsi, ker je tako človek prišel vsaj na zrak in do malo boljše hrane. Pa so bili komunisti pri odbiranju takih lju¬ di zelo previdni. Med seboj nismo dosti govorili, ker smo se bali vo¬ hunov Ozne. Teh vohunov so se bali tudi miličniki in se niso upa¬ li pogovarjati z nami. Po izbruhu spora med titom in kominfermom so titovci spravili v zapore mnogo kominformovcev, vendar ne pod obtožbo, da so ko- minformovci, ampak zato, ker so bili med vojno Gestapovci. V času, , ko sem bil v zaporih na Miklošičevi cesti, so zaprli tudi neko družino. Sin je bil v Austri- ji, pa je prišel skrivaj domov. Ta¬ ko kot jaz. Po izdaji so ga areti¬ rali in kmalu ustrelili. Istočasno z njim so zaprli tudi njegovo mater, brata in sestro. Mati se je v zapo¬ ru, ko je zvedela za sinovo ustre¬ litev, obesila, mlaišega brata in sestro pa so obsodili. Prvi je dobil 18 let, sestra pa 14 let. Končno se mi ie le posrečilo do biti nekaj zvez, da sem lahko po¬ begnil iz zaporov, srečno preko¬ račil mejo in nato zopet svobodno zadihal v svobodnem svetu. ARGENTINA KONGRES PERONISTIČNE STRANKE V ponedeljek popoldne se je v Bs. Ai¬ resu začel letni kongres peronistične stranke, na katerega je prišlo nad 6.000 delegatov iz notranjosti republi¬ ke. Na kongresu so tudi prvič zastopa¬ ne ženske organizacije. Ob začetku kon¬ gresa so bili navzoči vsi ministri, po¬ slanci in senatorji peronistične stranke in vsi guvernerji. Ko je stopil pred¬ sednik gen. Juan D. Peron na zborova- lišče, so mu delegati prirejali dolgotraj ne ovacije, ki so se še povečale, ko je začel govoriti kot voditelj peronistič- nega gibanja. Govor predsednika Pero¬ na je bil v glavnem posvečen organiza¬ ciji. Omenjal je razdobja, v katerih se je razvijala in delo, ki ga je vršila. V teh treh letih je v orgnizacijo prišlo tudi precej elementov, ki vanjo ne spa¬ dajo. Organizacija je bila pri sprejema¬ nju članov zelo širokogrudna. Pred sednik pa je pri tem naglašal, da je se¬ daj nastopil čas, ko bo stranka mora¬ la temeljito izvesti svojo organizacijo po vsej republiki in iz nje odstraniti vse, ki vanjo ne spadajo. Pri podajanju pregleda izvršenega dela, je predsed¬ nik naglašal, da je bilo vse delo orga¬ nizacije posvečeno delu za Argentino. Argentinskega ozemlja predsednik ni hotel zapustiti niti tedaj, ko je pred leti pravočasno zvedel, da ga bodo za¬ prli in' se tudi ni hotel zateči v prosto¬ re kakega tujega poslaništva. V tem pogledu se po izjavi predsednika osta¬ le argentinske stranke zelo razlikuje¬ jo od njegove. Izvajanjem predsednika generala Pe¬ rona so delegati stalno pritrjevali ter so prirejali ovacije tudi njegovi sopro¬ gi ge Mariji Evi Duarte de Peron. Na Čampo de Mayo ob križišču veli¬ kih cest, ki iz Capitala vodijo v notra¬ njost republike, je bila prejšnjo soboto slovesnost, s katero so začeli splošno narodno akcijo za načrtno pogozdova¬ nje velikih predelov po vsej deželi. Prvo drevesce v tej kampanji je zasadil pred¬ sednik republike general Juan D. Peron z lopato, s katero je švojčas začel ena¬ ko akcijo pok. Domingo F. Sarmiento. Pri pogozdovanju sodelujejo vse šole, vojska in ostale državne in poldržavne ter razne privatne ustanove. Dr. Tsur, prvi židovski veleposlanik v Argentini, je prišel prejšnjo nedeljo v Bs. Aires. Na pristanišču so ga sprejeli predstavniki zun. min. in 5.000 članov judovske kolonije. San Juan, mesto, ki ga je pred leti zadela huda potresna nesreča, oblasti pridno obnavljajo. V letu 1948 je bilo oddanih del za zidanje novih hiš v vred¬ nosti 51,283.947 pesov. Zvezna vlada je dovolila prost uvoz mesa iz province v Capital. Meso mora samo odgovarjati zdravstvenim predpi¬ som. Iz postaje Constitucion odhaja sedaj dnevno nad tisoč vlakov v bližnja in od¬ daljenejša mesta v provinci. Lani jih je dnevno vozilo 866. Argentinska vlada je v New Yorku cdprla velik turistični urad. Nova moderna argentinska trgovska ladja Presidente Peron je zapustila an¬ gleško pristanišče Southampton in se podala na svojo prvo pot čez Ocean v domovino. Ladja ima 14.500 reg ton. V zunanjem ministrstvu so ustanovi¬ li kulturni odsek. Proučeval in priprav¬ ljal bo kulturne sporazume z 20 ame¬ riškimi republikami. V Salti je zadnje deževje uničilo po¬ lovico let. pridelka tobaka. Štev. 30. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz TITOVI KOMUNISTI S TANKI RAZPODILI TELOVSKO PROCESIJO Letošnjo telovsko procesijo so imeli na Vrhniki pri Ljubljani v nedeljo po prazniku. Da ne bi bil moten promet, se je procesija, katere se je udeležila velika množica vernikov, pomikala po stranskih poteh. A le prvi blagoslov se (Nadaljevanje z 2. strani) la z mrtve točke, menijo nekateri, da bo tedaj že prepozno in da je treba zato vedno bolj računati s tem, da bo v ev¬ ropskem gospodarstvu na mesto, ki bi ga naj zavzemala Anglija, stopila Nem¬ čija. Tako bo prvič po vojni Nemčija začela stopati na vodilnejše mesto. Ka¬ kor pa ima; Anglija svoje nazore o tem kako sodelovati z ostalo Evropo — to je združiti jo tako, da ne bo mogla iz¬ pod angleškega pokroviteljstva — tako ima tudi Nemčija svoje načine kako urejati evropsko enotnost. V preteklo¬ sti sta se oba recepta izkazala kot neiz¬ vedljiva; težko je misliti, da bi se ob¬ nesla tedaj, ko na polom naporov za evropske enotnost komaj čakajo — so¬ vjeti. V zadnjih letih smo večkrat brali, da je sv. stolica razglasila, da so zapadli cerkvenemu izobče¬ nju tisti, ki so storili nasilje ka¬ kemu cerkvenemu oblastniku. Ta¬ ko je razglasila, da so izobčeni ti¬ sti, ki so obsodili zagrobškega nadškofa Stepinca, madžarskega primasa kardinala Mindszentvja, dalje tisti, ki so fizično napadli nisgr. Ukmarja, ko je birmoval v Istri, in tržaškega škofa Santina. Pred kratkim smo brali, da so izobčeni vsi, ki pripadajo takozva- ni katoliški akciji na češkem, ki so jo ustanovili komunisti, da bi varali in razklali češke katoličane. Dne 1. julija 1919 pa je bil izdan odlok sv. oficija, ki izjavlja, da zapadejo vsi tisti, ki izpovedujejo materialistične in protikrščanske nauke komunizma, zlasti pa tisti, ki te nauke branijo ali širijo izob¬ čenju, ki zadene odpadnike od ve¬ re. O vseh teh dogodkih je pisalo svetovno časopisje, toda večkrat tako, da se je videlo, da pisec nima nobene prave predstave o cerkve¬ nem izobčenju. Izobčenje je ena izmed cerkve nih kazni. Kakor država, tako tu¬ di Cerkev ščiti nekatere izmed do¬ brin s kazenskimi sredstvi. Kakor ima država svoje kazenske zako¬ ne, tako jih ima tudi Cerkev. Ka ker uporablja moderna država različna kazenska sredstva, tako tudi Cerkev. Dobrine, ki jih je Cerkev zavarovala s kazenskimi sredstvi, so zvečine drugačnega reda kot dobrine, ki jih ščiti drža¬ va; pa tudi kazenska sredstva, ki jih uporablja Cerkev, so po velik; večini drugačna kot državna ka¬ zenska sredstva. Cerkev je duhov¬ na družba, dobrine, ki jih ščiti, so duhovne, in tudi kazenska sred¬ stva, ki jih uporablja so zvečine duhovnega značaja. Katere duhov¬ ne dobrine je Cerkev kazensko zaš čitila, je razvidno iz posebnega de¬ Slovenije je nemoteno izvršil. Med drugim blago¬ slovom pa so pridrveli tanki, pred ka¬ terimi so se seveda ljudje umikali in deloma razbežali. En tank se je povzpel celo na stopnice pred farno cerkvijo, medtem pa so vojaki s puškami v ro¬ kah izgnali iz cerkve vse ljudi. Med ljudmi je zavladala velika panika in še večja žalost. Titovi oznovci so v dekaniji Nova cer¬ kev pri Celju zaprli 75. let starega župnika v črešnicah Franca Hlasteca, v Frankolovem pa tamošnjega župnika Kranjca Jožefa. V Benetkah je bil junija meseca po¬ svečen v duhovnika slov. kapucin p. Gabrijel Česnik iz Klenka pri Št. Pet¬ ru na Krasu, novo mašo pa je pel 3. ju lija v Štandrežu pri Gorici. V Drežnici pod Krnom je prve dni meseca junija umrl biv. tamošnji žup- tik biseromašnik Josip Kalin. V Drež¬ nici je pozidal lepo romarsko cerkev Srca Jezusovega. V Štandrežu so se po zadnji predsta¬ vi “Miklove Zale” komunisti titovci in kominformovci najprej obdelavah s su¬ rovimi psovkami, nato so se pa pošteno mikastili si pestmi in preklami. la njenega kazenskega zakonika, ki ga vsebuje peta knjiga splošne ga cerkvenega zakonika, ki je sto¬ pil v veljavo 1. 1918. V gornjih primerih je šlo za dobrine, ki so zaščitene v poglavju z naslovom “Kazniva dejanja proti cerkvenim oblastem, osebam in rečem”. Ko¬ munizem pa je obsojen v navede¬ nem odloku sv. oficija kot kazni¬ vo dejanje proti veri in cerkveni edinosti. DVE POSEBNOSTI CERKVENEGA KAZNOVANJA Cerkveni kazenski sistem ima svoje posebnosti, ki izvirajo iz na¬ rave Cerkve in njenega namena. Omeniti moramo zlasti dve: Prva je jasno razlikovanje med zdravil¬ nimi in povračilnimi kaznimi. Kaj je cerkvena kazen? “Odvzem ka¬ ke dobrine, ki ga naloži zakonita oblast’’, pravi kan. 2215, ki popi¬ suje cerkveno kazen, čemu kaznu¬ je Cerkev? “Zato, da bi se storilec kaznivega dejanja poboljšal in bi bilo kaznivo dejanje kaznovano”, nadaljuje isti kanon. Dva namena zlasti ima torej cerkvena kazen. Poboljšanje človeka in kaznovanje dejanja. Kadar ima kazen pred¬ vsem prvi namen, je zdravilna; kadar na zlasti drugega, je povra¬ čilna, Zdravilna kazen hoče streti storilčevo trdovratrfost. Ko stori¬ lec neha biti trdovraten, ima pra¬ vico, da mu cerkveni predstojnik odvzame kazen. Sodba o tem, ali je (rdovratnost res prenehala, gre cerkvenemu predstojniku. Traja¬ nje zdravilne kazni je torej v ro¬ kah kaznovanca samega, čim prej neha biti trdovraten, tem prej bo od kazni odvezan. Povračilna ka¬ zen nasprotno pa ie neodvisna od kaznovančevega obnašanja. Nalo¬ ži io oblast in kazen preneha, ko in kaznovanec prestane, ali če ga oblast pomilosti. Kadar torej go¬ vorimo o določeni cerkveni kazni, je treba zato najprej vedeti, ali je Novica o bolezni g. Ivana Pavlina, župnijskega upravitelja pri Sv. Petru v Ljubljani, o katerem smo poročali pred Veliko Ujčjo, da se mu je v ljubljan¬ skih sounih zaporih zmešalo in da je bil prepeljan v umobolnico, se je v naše velAo veselje izkazala kot neresnična. Do pomote v imenu je pinšlo zaradi te¬ ga, ker je poročevalec zamenjal g. Iva¬ na Pavlina z njegovim stricem prof. Jernejem Pavlinom, ki je resnično zbo¬ lel. Po najnovejših poročilih je g. Ivan Pavlin še vedno v ljubljanskih zaporih, zaenkrat še popolnoma zdrav na duhu in telesu ter mu menda tudi dolg čas nič ni ker se družba v zaporih dnevno množi. Umrli so: Franc Kuclar v Gornji Radgoni: Stane Lahajnar v Ljubljani, Ivo Černe v Ljubljani, Nastja Jfandelic, Franc Novak na Jesenicah, Ivan Blag¬ ne v Mostah, Franc Šurl iz Straže pri Novem mestu, Ivanka Blaznik v Kra liju, Rozika Klopčič v Ljubljani, Josip Sever v Ljubljani, Ivanka Kocmut, v št. Juriju ob—Ščavnici, Franc Kavčič, Studenice pri Poljčanah, Milan Troha, Babno Polje, Janez Flere, Dol pri Ljub¬ ljani, Marija Ferlič, roj. Šlajpah v No¬ vem mestu, Marija Jeromen na Ježici, Valerijama Marija Gostinčar v Kraščah pri Moravčah, Anton Gabrijel v Ljub- ta kazen zdravilna ali povračilna. Izobčenje n. pr. je vedno zdravil¬ na kazen in nikoli ne more biti po¬ vračilna. Druga še večja posebnost cer¬ kvenega kazenskega sistema pa je ta, da pozna takezvane vnaprej izrečene kazni. To so kazni, ki za¬ denejo storilca kaznivega dejanja takoj, ko je kaznivo dejanje storil, ne da bi mu jo moral šele sodnik odmeriti ali predstojnik določiti. V državi mora vsako kazen sodnik odmeriti ali predstojnik s kaznil- no oblastjo določiti; drugačnih kazni državni kazenski sistem ne pozna. Tudi v Cerkvi imamo take kazni, ki jih odmerjata sodnik ali predstojnik s kaznilno oblastjo. Poleg teh pa so v Cerkvi, kakor rečeno, tudi vnaprej izrečene kaz¬ ni, ki zadenejo storilca, ipso faeto, kakor pravimo: to pomeni takoj, ko je dejanje izvršil. Lahko je u- videti, da je razlikovanje med vnaprej izrečenimi kaznimi in o- stalimi kaznimi, za presojanje po¬ samezne kazni zelo važno. Izob¬ čenje n. pr. more biti v enem pri¬ meru vnaprej izrečena kazen, v drugem pa zahteva sodnikovo sod¬ bo. Kdor n. pr. nasilno položi roko na škofa, zapade po kan. 23433 S 3 vnaprej izrečenemu izobe e n j u . Prav tako zadene vnaprej izrečeno izobčenje tistega, ki se drzne brez papeževega dovoljenja pozvati škofa pred svetno sodišče (kan. 2341) Tudi takega, ki postane kri¬ voverec, razkolnik ali odpadnik od vere, zadene vnaprej izrečeno izob¬ čenje. (Kan. 2314 . S 1). V vseh teh primerih zadene ka¬ zen storilca takoj, ko je dejanje izvršil. Ni pa se v zunanjem ob- območju dolžan ravnati po kazni, kadar se brez sramote ne more, dokler se njegova kazen s sodbo cerkvenega sodnika ne razglasi. Cerkvena oblast namreč more ta¬ ke sicer že vnaprej izrečeno kazen še s sodbo razglasiti. S tako raz glasitvijo postane primer bolj znan p’i bolj poudarjen in še neka¬ tere učinke doda, taka razglasitev h kazm, ki je bila sicer že vnaprej izrečena. Ijaui, Ludvik Mohorič, Jože Smodiš v Murski Soboti, Slavko Vidonja v Ljub¬ ljani, Anton Gorše v Gornjih Sušicah. Slovenske usmiljenke so dobile namig, da bi jim oblast dala mesto v Veliki Kikindi. Ko so prišle tja, so ugotovile, da je bolnišnica že zasedena s civilni¬ mi bolničarji. Sedaj čaka skupina ses¬ ter v Belgradu, če bodo mogle dobiti kje drugje) zaposlitev. Nad Gorico je v nedeljo 12. junija prihrumela huda nevihta s točo. V me¬ stu samem večje škode ni povzročila pač pa po Števerjanu in Oslavju. Pri¬ zadeti so b’’> tudi šentmaverski vino¬ gradi. Črna maša za pobite Slovence je najlepši spomenik našim pobitim. Sedaj šele — po papeževem izob¬ čenju vseh komunistov — se vidi, kako veliko Boguvšečno žrtev so prinesli naši najboljši možje in fantje v boju, ki divja danes med Kristom in Antikristom. Jeremija Kalin je zato na najsodobnejši na¬ čin pojmoval ta boj in ga ovekove¬ čil v svoji Črni maši, ki naj jo ima vsak slovenski begunec. Knjigo je izdala založba "Svobodna Sloveni¬ ja". Naročite je lahko na Victor Martinez 50. Cena m$n. 15.— Uporabimo sedaj to, kar smo po¬ vedali, pri zgoraj navedenih pri¬ merih. Tisti, ki so pozvali zagrebškega, nadškofa Stepinca pred svetno so-, dišče, so zapadli po kan. 2341 vna¬ prej izrečenemu izobčenju. Ko so ga pa zaprli in mu s tem odvzeli svobodo, so po kan. 2343 § 3 za¬ padli novemu vnaprej izrečenemu izobčenju. Prav tako je zadelo dvojno vnaprej izrečeno izobčenje tiste, ki so sodili in zaprli madžar¬ skega primasa kardinala Mind- szentvža. V obeh primerih je sve¬ ta stolica razglasila, da je prizade¬ te zadelo vnaprej izrečeno izob¬ čenje. Po navedenem kanonu 2343 so zapadli vnaprej izrečenemu izo¬ bčenju tisti, ki so zagrešili fizično nad msgr. dr. Jakobom Ukmarjem in tržaškim škofom Santincm. Tu¬ di v teh dveh primerih je sv. sto¬ lica to z dekretom javila. Po kan. 2341 so zapadli vnaprej izrečenemu izobčenju tudi tisti, ki so sodili in obsodili našega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Zgoraj 1 omenjeni odlok sv. ofici¬ ja z dne 1. julija 1949 avtentično izjavlja, da je treba imeti tiste, ki izpovedujejo, branijo ali širijo ma¬ terialistične in protikrščanske nau¬ ke komunizma, za odpadnike od vere. Kot take pa jih zadene vna¬ prej izrečeno izobčenje po kan 2314 $ 1. Pripomnimo, naj še to, da so v gornjih primerih izobčeni tisti, ki so se pregrešili nad škofi zato, ker so jih pozvali pred svetnega sodni¬ ka, jim vzeli svobodo ali jih dejan¬ sko napadli. Vprašanje, ali se je kateri izmed teh škofov res kaj pregrešil proti državnim zakonom, je brez pomena. Tudi če bi bil kak škof res veleizdajalec in bi bil res¬ nično rovaril na nezakonit način proti obstoječemu zakonitemu re¬ žimu, bi zadelo izobčenje tiste, ki bi ga pozvali pred svetnega sodni¬ ka, ga zaprli ali ga sicer fizično napadli. Škofe more v kazenskih stvareh soditi le papež. (Konec v prihodnji številki) Prelat Msgr. Dr. A. Odar, univ. prof. cerkvenega prava. Cerkveno izobčenje zaradi komunizma in komunističnega nasilja nad škofi Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 30. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 27. julija. INTIMNA PROSLAVA 60 LETNICE DOMA IN SVETA “Doma in sveta’’, katoliške literarne revije, bi danes izhajal že 61. letnik, da dogodki leta 1945 niso pretrgali izha¬ janja in pognali založnika, urednika in sodelavce med izgnance. Vendar se je krog teh bivših “dominsvetovcev” in novih strnil v “Pisateljsko družino France Balantič” in skuša ustvarjati naprej, kakor, da njihova revija še ži¬ vi. Zato je ta krog v soboto 23. t. m. proslavil 60 let revije in se spomnil nje¬ ne poti, urednikov in sodelavcev, zlasti pa ustanovitelja katerega 90. letnica rojstva je bila pred meseci in bo 50. letnica smrti drugo leto. Predsednik “Pisateljske družine France Balantič” dr. Kovačič se je spomnil vseh “domin- svetovcev” pobitih v domači vojni, vseh V begunstvu in doma, nakar je zadnji urednik “Doma in sveta” dr. Tine De¬ beljak podal kratek pregled revijnega dela v 60. letnih. Nato so trije izmed biv. „dominsvetovcev” brali svoja nova, še neobjavljana dela: Jeremija Kalin pesmi iz zbirke “Čez Ocean”, dr. Koci¬ per novelo “Prpekova Tila” in Andrej zgodbo z Raba. Prelat dr. Odar kot predsednik založbe je poslal lepo poz¬ dravno pismo; “Dominsvetovci” pa so poslali lepe pozdrave predstavnikom naše slovenske skupnosti v emigraciji ter razmetanim „dominsvetovcem” po svetu. Prihod novih Slovencev. V sredo, 20. jilija, je prispela v Buenos Aires ladja “Campana”. Pripeljala je v Argentino več beguncev, med njimi tudi 26 Slo¬ vencev, ki so bili v" raznih taboriščih v Nemčiji. Sporočam vsem svojim cenjenim strankam, da sedaj sprejemam vsa urarska in zlatarska dela na svojem stanovanju: Calle Buenos Aires 3923, San Justo. (Col. 196 iz Liniersa) Urar LIPUŠČEK SILVO Slovenskim rojakom, svojim odje¬ malcem, sporočam, da se od 1. av¬ gusta dalje nahaja moja krojaška delavnica na calle Luis Pasteur 851, Virreyes, F.C.N.G.B.M. Dohod z vla¬ kom Presidente Perčn (Retiro) — Tigre. Izstopiti je treba na levi stra¬ ni, nato se zavije po cesti, ki gre vzporedno z železnico na desno 3 kvadre v smeri proti Retiru do ulice Luis Pasteur in nato na levo po tej ulici še šest kvadrov. Z avtomobil¬ skimi vozili: 143, 68, 25 in 60. Na povabilo pridem na dom. Za ustni razgovor sem na razpolago vsako nedeljo v San Martinu, pred in po maši in na Victor Martinez 50. ANKO ARNŠEK, krojač. OSEBNE NOVICE Najmlajši Slovenci v Argentini. G. Rudi in ga Cvetka Bras sta dobila v sredo 20. julija hčerkico, v družini Ja¬ neza in Bronice Pokoren je bila 21 ju¬ lija pravtako rojena hčerkica. Srečnim staršem naše čestitke! VABILO Florida - Vicente Lopez, 20. julija. Slovenski dušni pastir vabi vse drage CERKVENI VESTNIK ŽAL VAM BO če ne boste šli gledat v nedeljo 31. ju¬ lija popoldne čudovite dekliške zborne igre SVETA CECILIJA ki jo bo v dvorani San Jose na Azcue- naga 158 ob pol petih popoldne pred¬ stavljalo nad 30 slovenskih deklet pod vodstvom režiserja Jožeta Petriča Igra se bo predvajala SAMO ENKRAT Prireja pa jo za svoje naročnike in bralce ter vse Slovence “Duhovno življenje” Vstopnice po 2, 3 in 4 pese so v pred¬ prodaji na Victor Martinez 50 in pri poverjenikih, eno uro pred predstavo pa pri dveh blagajnah v veži dvorane San Jose. “DUHOVNO ŽIVLJENJE” VSE VLJUDNO VABI! Svobodna Stovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Samostojen dober čevljar, samski, ki bi hotel priti v Bariloche, plača in udeležba na dobičku, naj se takoj javi na naslov: D. T. CORREO APARTADO 33 BARILOCHE Dr. ALBERTO E. HELMAN Odvetnik Civilne, trgovinske in delovne zadeve (odpustitve, aguinaldo, počitnice, nadure, nezgode itd.) Nasveti brezplačno od 16. do 18.45 CORDOBA 744, 3 E. - T. E. 32-5533 AIIRfAMAH H&sp. Liti si, A v. de Mayjo 84® II p., Oi. 17 T. E. 34-0211 pošilja v domovino iz Švice in Trsta vse vrste živil. Iz Švice pa koz¬ metične predmete: milo, britvice, brivsko milo, zobne ščetke itd. N y 1 o n nogavice, moške nogavice, razne šivalne potrebščine itd. Zdravila: Streptomycin, Penicilin, Insulin, vitaminske preparate. Razen tega tudi razna sredstva za vkuhavanje sadja: Natrium benzoat. Uradne ure: 9. — 12. in 15. — 17., ob sobotah od 9. — 12. rojake, živeče v župniji Florida, na og¬ lu cest Fr. Beiro in Melo St. 2902 k vsakomesečni duhovni obnovi, ki je vsak četrtek pred prvim petkom ob o- smih zvečer v tamošnji farni cerkvi. Na sporedu je govor, litanije Srca Jezu¬ sovega in blagoslov z Najsvetejšim, nato pa peti rožni venec in prilika za sv. spoved”. Avguštin Albin, slov. dušni pastir in kaplan pri cerkvi Varstva Naše Ljube Gospe v Floridi. V “Maternidad Santa Rosa” je dne 26. junija povila “punčko” ga Angela Rogelj, poročena Jenko. V nedeljo 10. jul. pa je bila naša mala rojakinja v far¬ ni cerkvi v Floridi slovesno krščena na ime Marija Angelika. Botrovala sta g. Franc in ga Marija Stanovnik, če¬ stitamo. Mar del Sud, 18. julija. V družini Alojzija in Marije Opeka so v petek, 15. t. m. dobili hčerkico, ki je pri krstu dobila ime Alenčica Joži¬ ca. čestitamo! Živila, odobrena za pošiljanje v domovino nudi v lepi izberi DELIKATESA "M A C E K” Itivadavia 8364 (Mercado A el«z Sarsfiold) naproti žel. postaje FLORESTA, FCNDFS notranja št. 129. Na zalogi ima: konzervirano svinjsko mast, narezano prekajeno sla¬ nino, klobase vložene v mast, olje v škatljah, vse vrste paštet, go¬ veji jezik, jušni ekstrakti, presušeno goveje meso (tasaje), ribje kon¬ zerve, marmelado vseh vrst, med, mlečni sirup, turški med, suho sadje, sir, kavno kremo, "Pomoca" itd. Vsak dan, razen nedelj, od 7. — 12. in od 5. — 7. na raz¬ polago tudi z informacijami in vsakomesečnim, v slovenščino pre¬ stavljenim izkazom dovoljenih živil in predmetov za izvoz. "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Nudi lepo in bogato izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, poročnih prstanov, spominskih daril in modernega nakita. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). * t i | ? e • 0 e 1 j 0 1 i Pomagajte svojim sorodnikom in prijateljem v Evropi To morete narediti pri tvrdki za pošiljanje paketov EUROPEATA POZOS 129/1, CAPITAL Uradne ure: 9.—12. in 14.—19., ob sobotah samo od 9.—12. PAKETI ZA JUGOSLAVIJO in za ostalo Evropo. S tem boste naredili ve¬ liko veselje svojcem. Dostava traja tri do štiri tedne. V cenah je vključe¬ no tudi solidno paketiranje in vsi stroški dostave do naslovnika. 1.) Paketi, ki se pošiljajo preko Kopenhagena, Danska. Ti paketi se sestavijo tudi po želji in za isto ceno morete poslati vse, kar želite. ” PAKET TIP 9 CENA S 112.50 1.800 g kave 1.350 g riža 1.350 g sladkorja 1.000 g kakao 2.000 g moke 840 g danske margarine " 840 g kondenz. mleka 450 g čokolade " 224 g čaja j 4 kom. toal. mila (350 g) | PAKET TIP 10 CENA * 112.50 \ i 5 kg sladkorja T 3.6 kg kave i 1 kg masti ? 1 kg dan. margarine i 1 kg moke t 1 zav. popra (112 g) I 2.) Paketi, ki se pošiljajo preko Švice: PAKET TIP 5 CENA $ 112.50 10 kg sladkorja 5 kg kave 6 zavitkov popra (750 g) PAKET TIP 6 CENA $ 112.50 5 kg kave 5 kg sladkorja 5 kg riža 5 zav. popra (600 g) PAKET TIP 7 CENA $ 112.50 7.5 kg kave 5 kg sladkorja 3 zav. popra (350 g) PAKET TIP 8 CENA $ 112.50 5 kg kave 5 kg sladkorja 450 g čokolade 112 g čaja 500 g popra 75 g ml. čokolade PAKET TIP 20 ' CENA S 31.— 500 g praž. kave 500 g riža 500 g sladkorja 1 kg moke PAKET TIP 21 CENA $ 50,— f 1 kg praž. kave | 1 kg medu ? 1 kg kakao T PAKET TIP 22 CENA $ 52.— i 4.10 kg pralnega mila ? 3.) Paketi, ki se pošiljajo iz Argentine: TIP SUDOST CENA $ 45.— 2 škatlji masti, 1.680 g 1 škatlja olja, 1.5 ltr 1 škatlja šunke, 320 g 1 škatlja paštete, 90 g TIP ZAGREB CENA $ 45.— 1 škt. polnm. sira, 1 kg 2 škt. sl. kond. mleka | 1 škt. šunke, 320 g j 2 škt. medu, 1 kg £ TIP OSIJEK CENA $ 45.— i 3 škt. Cornedbeef, 1.200 g t 1 kg masti i 1 kg slanine j lmprenta "Dorrego‘\ Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644