LETO XX ŽALEC, DECEMBER 194* ŠTEVILKA 12 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pl*-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. ":V. Uspešen zaključek tričetrtletnega poslovanja Že bežen pogled na rezultate tričetrtletnega poslovanja našega podjetja nam pove, da se bedo izvršila planska predvidevanja za letošnje leto. Z rezultati smo lahko zadovoljni. Plan za leto 1966 je predvideval, da se bo povečal fizični obseg proizvodnje podjetja za 10,7 %, ed tega: v lastni proizvodnji za 21,7%, kooperaciji za 7,5 % i* v predelovalnih obratih za 4,7 do 17,3 odstotka. Pri sestavi finančnega plana za leto 1966 smo mojrali upoštevati, da so bili lanskoletni dobri finančni rezultati samo enkratni in da so nastali v pogojih leta 1965, ko je bil realiziran pretežni del vlaganj v proizvodnjo pred reformo, realizacija dohodka pa je nastala v glavnem po reformi, torej že v pogojih spremenjenih odnosov v cenah kmetijskih pridelkov. Znižanje cen hmelja na svetovnem trgu, povečanje cen reprodukcijskemu materialu, storitvam, uvedba novih družbenih dajatev močno znižuje dohodek oz. akumu-lativnost podjetja. Na osnovi povečanega plana proizvodnje in storitev smo planirali, da se bo povečal, v primerjavi z lansko realizacijo celotni dohodek za 6,7 %, poslovni stroški za 11,8% in da se bo zmanjšal dohodek za 19,1 % in skladi podjetja za 49,3%. Bruto osebni dohodki delavcev bi pri 100% izvršitvi plana ostali na lanskoletni ravni, oz. bi se, zaradi zmanjšanih prispevkov iz dohodka, povečali neto osebni dohodki na delavca za 51,5%. Jasno je, da so spremembe po reformi zahtevale od našega kolektiva maksimalno angažiranje vseh sil in sredstev za skrajno racionalno proizvodnjo, intenzivno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo in delovnega potenciala, da bi v novih pogojih dosegli relativno cenejšo proizvodnjo in omogočili nadaljnjo rast podjetja in življenjskega standarda naših delavcev. (Nadaljevanje na 2. strani) Finale 2 ffl'Hvnotya’i Uspešen zaključek tričetrtletnega poslovanja (Nadaljevanje s 1. strani) Osnovni imperativ letošnjega plana je bil povečanje in pocenitev poizvodnje in racionalno izkoriščanje delovne sile. Plan predvideva povečanje produktivnosti na zaposlenega za 35,6 %. FIZIČNA REALIZACIJA DO 30. 9. 1966 1. LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA Za rastlinsko proizvodnjo niso bile v letošnjem letu najbolj ugodne vremenske prilike. Nenormalno topli dnevi v začetku leta (marec), nadpovprečno visoke temperature v mesecu »prilil in maju, hladno in deževno vreme v mesecu juniju, juliju in deloma v avgustu, so vplivali predvsem na kvantiteto in kvaliteto hmelja. Zaradi hladnega in deževnega vremena v drugi polovici maja je bilo ogroženo spravilo krme, ki zaradi tega ni kvalitetno najboljša. V začetku leta je lastna kmetijska proizvodnja razpolagala s 3.153 ha obdelovalnih površin, katere smo med letom povečali za 146 ha (nakup, zakup in sprememba kategorij zemljišč) in zmanjšali za 245 ha (prodaja, dano. v najem, družbena prehrana). Trenutno Stanje obdelovalnih površin je 3.045 ha, od tega je 1.642 ha njiv, 217 ha sadovnjakov, 1 ha vinogradov in 1.194 ha travnikov. Podatki o realizaciji lastne kmetijske proizvodnje nam po stanju 30. 9. 1966 še ne dajejo pregleda, kako smo v celoti realizirali plan, ker del proizvodnje še ni prevzet, del pa še tudi ni pospravljen. Zato bi bilo neumestno, da na tern mestu navajamo trenutno nepopolne podatke. Po rezultatih, ki jih imamo na razpolago, bo celotna proizvodnja presegla planska predvidevanja, razen pri hmelju, kjer ocenjujemo, da bo za ca. 2 % izpod plana, oziroma, da bo za 3 — 4 % nad planom, če Tovariš Zlatko Jeriček poroča o uspešnem tričetrtletju. upoštevamo tudi hmelj, ki je izpadel zaradi toče (55 ton). Vsa ostala rastlinska proizvodnja bo presegla planirano količino, vsekakor bo pa dosežen najboljši rezultat pri sadjarstvu. Dokončno realizacijo imamo le pri proizvodnji žitaric, s katerimi smo imeli posejanih 294 ha površin., Od skupne planirane proizvodnje žit 798 ton smo v letošnjem letu pridelali 1.010 to« vseli žit, kar je za 26,5 % nad planom. V proizvodnji žit smo dosegli tele povprečne pridelke na ha: pšenica 37,4 mc, ječmen 52,5 mc in oves 25,5 mc. V živinorejski proizvodnji smo imeli ob koncu tromesečja 894 plemenskih krav, 128 telet 0 — 4 mesece, 578 plemenskih telic, 5 plemenske bike in 1.106 pitancev, torej skupno 2.709 glav goveje živine. Letni plan proizvodnje v živinoreji je bil dosežen do 30. sep-tcimbra 1966 taikole:__________________________________________ Plan Real. Indeks proizvodnja mleka — hi 27.916 21.215 76,0 molzno-st na kravo — Itr 2.849 3.000 105,3 proizvodnja mesa — mc 7.873 6.677 84,8 od tega: pitanci — mc 6.484 5.153 79,5 I 2. KOOPERACIJSKA PROIZVODNJA Kooperacijska proizvodnja je usmerjena predvsem v proizvodnjo hmelja, pitanje govedi, proizvodnjo mleka in pitanje piščancev. Hmelj iz kooperacijske proizvodnje še ni v celoti prevzet. Tudi -tu so slabe vremenske prilike in toča povzročile, da bo proizvodnja hmelja za ca. 3 — 4 % izpod plana. Če bi upoštevali 100 ton -izpadlega hmelja po toči, potem bi bil plan presežen za ca. 4 odstotke. Letni plan živinorejske proizvodnje je bil do konca tričetrt-letja dosežen takole: Plan Realiz. Indeks pitano govedo — mc 8.495 8.999 105,9 pitani prašiči — mć 1.113 522 46,9 mleko — hi 10.180 12.587 123,6 pohanci — mc 4.269 2.538 63,2 Poleg tega se je v okviru kooperacijske proizvodnje še vršil prosti odkup kmetijskih pridelkov, kii je bil izvršen 84,2 odstotno. 3. DELOVNA ENOTA »GOZDARSTVO« je realizirala svoj letni plan z 88,9%, od tega: eksploatacija gozdov 81,5%, investicije v lastni reži ji 51,5%, predelava lastnega lesa 74 % in žagarske storitve 192,1 %. 4. DELOVNA ENOTA »MLEKO« Delovna enota je realizirala letni plan (brez proizvodnje mleka na farmah) z 92,4 % in -sicer: — odkup mlaka z 93,2 % — predelava-mleka Celje z 100,6% — predelava mlaka Bočna z 83,1 % — predelava skupaj z 97,2 % — proizvodnja brezaiik. pijač z 86,9 % — prodaja z 74,1 % Od predvidenih 50.000 M, ki bi ga morala delovna enota odkupiti v letu 1966, je dosedaj prevzela ali odkupila naslednje količine mleka: iz lastne proizvodnje iz zasebne proizvodnje 19.872 hi ali 42,6 % 13.537 hi ali 29,1 % skupaj s področja podjetja s področja izven podjetja 33.409 M ali 71,7 % 13.200 hi ali 28,3 % vsega skupaj 46.609 hi ali 100,0 % Od navedene količine mleka je bilo prodanega kat konzumnega 31.712 hi, ostalo pa predelanega v: 1.240 hi jogurta, 589 hi smetane, 13 to-n masla, 28 ton skute in 65 ton sira raznih vrst. 5. DELOVNA ENOTA »MESNINE« Letni plan delovne enote je izvršen z 79 %, od tega: — nakup, zakol in predelava živine, nabava mesa, itd., z 78,5 % — izvoz mesa z 69,6 % — prodaja na debelo z 107,7 % — maloprodaja z 72,5 % Delovna enota je od predvidenih letnih 6.825 ton živine (govedo, prašiči, konji) odkupila za zakol od lastne in kooperacijske proizvodnje od zunanjih proizvajalcev 1.996 ton ali 40,6% 2.924 ton ali 59,4 % skupaj 4.920 ton ali 100,0 % Poleg tega je delovna enota nabavila že za potrebe tržišča 617 ton mesa in 397 ton raznih mesnih izdelkov, drobovine, rib in piščancev. V predelavi je delovna enota izdelala 467 ton mesnih izdelkov in 234 ton prekajenega mesa. Delovna enota je prodala za potrebe industrije 628 ton raznih kož, ščetin, loja, itd. Na debelo je bilo prodanega 1.342 ton, na drobno pa 2.255 ton raznega mesa in mesnih izdelkov. Izvoz je znašal 587 ton, v glavnem govejega mesa. (Nadaljevanje na 14. strani) Obratni bolniški listi Organi podjetja so sklenili, da s 1. 12. I%6 uvedemo evidenčne obratne bolniške liste. Uvedla so jih že številna podjetja, zlasti večja in ona, ki imajo raztresena delovišča, obrate, skratka organizacije, kjer je težko imeti tekoči Skupni pregled bolnih. Evidenčni obratni bolniški list ima namen, da delavci v podjetju spoštujejo red in da obrati dnevno vedo, kje so tisti, ki jih ni na delu. Številni so primeri. ko na obratu šele čez nekaj dni izvedo, da je kdo v bolniškem stanju. To seveda ni ieri, takšnega odnosa ni mogoče opravičevati, saj bi lahko rekli, da smrdi to celo po anarhiji. Z zdravstvenima domovoma Žalec in Celje smo se sporazumeli. da bodo od navedenega dne dalje zdravniki v vseli zdravstvenih postajah zahtevali poleg zdravstvene izkaznice tudi evidenčni obratni bolniški list, katerega delavec dvigne pred odhodom k zdravniku pri pooblaščeni osebi na upravi svoje delovne enote, ' delavec uprave podjetja pa pri pooblaščeni osebi v kadrovski službi' uprave podjetja. Zdravniki zdravstvenih postaj iii obeh zdravstvenih domov bodo po zdravniškem pregleda vpisati v evidenčni obratni bolniški list, kdaj je delavec nastopil bolniški stalež in kdaj mm je stalež prenehal. Zato je dolžnost všakega delavca, da ima bolniški list. ko gre k zdravniku, vedno s sébo j. Takoj po končani bolezni ga je dolžan vrniti pooblaščeni osebi. Ge je zdravnik klican na dom in tam odredi bolniški stalež, ali če delavca napoti v bolnišnico, dvigne zanj bolniški list nekdo od svojcev. V tem primeru zdravnik naknadno vnese v obratni bolniški list začetek bolezni. Uvedira evidenčnih obratnih bolniških listov rij za delavce in za obrate nobena dodatna obremenitev, saj že sedaj večina delavcev prijavlja odhod k zdravniku. Slabše pa je s prijavljanjem bolniškega staleža, saj večina delavcev ostane po odrejenem bolniškem staležu doma in ne obvesti o tem uprave obrata. K. K. Izobraževanje kooperantov v zimski sezoni V pretekli zimi je bilo izo- braževanje kmetov, ki pogodbeno sodelujejo s kmetijskim kombinatom Žalec, že precej množično. Na ‘celotnem področju kombinata je obiskovalo razne tečaje, seminar je in predavanja kar 858 kmetov kooperantov. • Tudi v letošnjem letu želimo pripraviti pester program izobraževanja Z Željo,, da bi na tè- ' čajih, seminarjih ati predavanjih posredovali kooperantom čim več dobrih nasvetov in jih seznanili z novimi načini dela pri posameznih vrstah proizvodnje. Poleg tega kombinat že prispeva sredstva za šolanje otrok kooperantov na kmetijski srednji šoli v Mariboru in v Šoli za kmetovalce v Šentjurju. Na kmetijski srednji šoli se šola: 9 otrok, na šoli za kmetovalce pa je v II. letniku 9 in v I. letniku 27 otrok kooperantov. Začel se je tudi že traktorski tečaj, namenjen kooperantom, ki že imajo traktorje, a še niso opraviti traktorskega izpita »F« kategorije, ki je obvezen za vsakega voznika traktorja. V zvezi s specializirano proizvodnjo na kmetijah bo v ja- Misli o našem glasilu v Lani junija smo od Inštituta za hmeljarstvo prevzeli »Hmeljarja«, ki je do takrat bil obveščevalec, usmerjevalec, skratka nekak stanovski list vseh slovenskih proizvajalcev hme-i tja. Od takrat dalje pa list »Hmeljar« predstavlja interno glasilo našega podjetja z nalogo, da obvešča delavce v podjetju o dogajanjih, programskih nalogah, uspehih, sklepih organov in s kratkimi strokovnimi napotki za prakso. Obenem posreduje tudi nekatere strokovne napotke za proizvajalce hmelja, seveda znatno manj kot poprej, ko je bil list izključno »hmeljarski«. O novi vlogi lista je bilo več napisanega v 1. številki junija lani v članku »Ob izidu hmeljarja«. Čeprav je list sedaj interno glasilo KK Žalec, ga prejemajo redno vsi delavci podjetja in kooperanti na področju kombinata, na željo kmetijskih proizvajalcev izven podjetja ga proti plačilu dostavljamo tudi njim. List zahtevajo tudi inozemske firme, hmeljske organizacije in predstavništva bolj iz interesov hmeljske proizvodnje in strokovne problematike. Menimo, da sedanji list s svojo vsebno res ni primeren zlasti za potrebe tujih hmeljs kih proizvajalcev in organizacij, verjetno pa domače proizvajalce hmelja izven področja kombinata bolj zanima hmeljska problematika in strokovni napotki za proizvodnjo hmelja, kot pa ostala problematika kombinata, ki jo objavljamo v listu. Zaradi tega se uredniški odbor lista nagiba k tèmù, da se naj strokovni napotki, članki, izsledki s področja hmeljarstva v bodoče objavljajo tri, štiri ali petkrat letno po potrebi v posebni strokovni prilogi lista. Strokovna priloga lista bo tisti del lista, ki bo koristno služil proizvajalcem v kombinatu, predvsem pa bi dobili zunanji proizvajalci ih inozemske organizacije tiste napotke in članke, skratka problematiko s področja hmeljarstva, ki jih zanima. Zato je uredniški odbor mnenja, da z novim letom prične z izdajo lista v izboljšani obliki z občasnimi strokovnimi prilogami za hmeljarstvo. Prilogo bodo prejeli poleg delavcev in kooperantov v kombinatu vsi, ki jo bodo naročili. Ko govorimo o izboljšani obliki lista, mislimo predvsem nuarju in februarju organizira, nih več seminarjev' iz selekcije Živine, proizvodnje mleka, pitanja živine, perutninarstva in sadjarstva. Seminarji bodo na obratih. Kooperanti bodo na svojih svetih predlagali, katere vrste seminarjev in predavanj si želijo. V tej zimi bodo organiziram tudi tečaji za kmečko mladino. Na njih se bo mladina seznanila z osnovami kmetijske proizvodnje, s kooperacijskimi odnosi, z osnovami motoroznan-stva in posameznimi kmetijskimi stroji. Za dekleta bodo zanimivi tečaji iz osnov sodobne prehrane, uporabe sodobnih gospodinjskih pripomočkov in o urejanju stanovanj. Upamo, da bo kombinat s tem programom izobraževanja tudi v tem letu ustregel željam svojih kooperantov in tako pripomogel k specializirani proizvodnji na kmetijah in k njihovim gospodarskim uspehom. ing. Wagner Marija na Večjo pestrost, več obvešča, nja in polemike s področja samouprave, več o življenju de- :| lavcev v podjetju in o proble- §| matiki ter uspehih, ki jih dosegajo s prizadevanjem in trudom vsi zaposleni v podjetju in kooperanti na področju kombinata. Želimo, da se o mišljenju uredniškega odbora še kdo o-glasi, saj bodo predlogi, ki jih bo odbor prejel, pomagali, da se bo izboljšalo naše interno glasilo. K. K. Iz starega skladišča nakladajo vagone z balami hmelja, ki potujejo do Reke in od tam z ladjami na vse strani sveta BRAŽBENi OGLAS Kmetijski kombinat Žalec proda na javni dražbi dne 5. 12. 1966 ob 8. uri dvoriščno poslopje pri hiši Arja vas št. 64 na parceli št. 142/2 slavbiše vi. št. "28 k. o. Levec. Dražba bo v pisarili KK Žalec, obrat Petrovče. Izklicna cena je 10.000 N-din. Jamčevina znaša 1.000 N-din. Kmetijski' kombinat Žalec V Žalcu dne t4 11. 1966 ÄI£-TTkn*ty ru, smo želeli dobiti čim bolj objektivne odgovore na posamezna vprašanja. Analiza obsega samo najvažnejše rezultate ankete. Odgovorov na manj važna vprašanja zaradi preobsežnosti na tem mestu ne bomo obravnavali. 1. Ali ste mnenja, da bi lažje zadostili zahtevam Temeljnega zakona, če bi postopoma prešli na skrajšan delovni čas? Na to vprašanje se je skoraj */« anketirancev izreklo za postopen prehod na skrajšan delovni čas, in sicer bi v prvi jazi skrajšali povprečni delovni teden za 3 ure, v naslednji fazi pa za nadaljnje tri ure. Smatramo, da je takšna odločitev popolnoma pravilna. Uspeh prve faze naj bi bil pokazatelj, v kolikšni meri smo izvajali predvidene ukrepe v cilju, da se ne bi zmanjšali rezultati poslovanja. Izkušnje prve faze bi nam naj koristno sluzile za prehod na zakonsko določen delavnik. 2. Smatrate, da je potrebno delovni čas prilagoditi sezonskemu značaju dela? Zelo objektivno mehi preko % anketirancev, da bomo morali imeti v sezoni tudi v pogojih 42-urnega delovnega tedna podaljšan delovni čas, zato bo pa v nesezoni krajši ód 42 ur najeden. V kmetijski pro- izvodnji se temu ne bomo mogli izogniti, vendar bomo morali biti v tem prožnejši tako, da bomo tudi v sezoni podaljševali delovni čas le v tistih mesecih, ko je to zares potrebno. Vzporedno s takšno razdelitvijo delovnega časa zahtevajo anketiranci tudi temu primeren način razdelitve OD, ki bo tudi v negezoni zagotovil kritje osnovnih življenjskih potreb. Prav temu vprašanju bo ob prehodu na skrajšan delovni čas potrebno posvetiti vso pozornost. 3. Kaj smatrate, da bi najbolj povečalo storilnost dela in uspeh v vaši delovni enoti ali delovnem mestu? Posamezne odgovore na to vprašanje so anketiranci po važnosti ocenili po naslednjem vrstnem redu: — kot najvažnejši ukrep smatrajo izboljšanje organizacije dela (75,9%), — stimulativnejši način nagrajevanja, — boljša izbira pri razmestitvi delavcev na delo, — boljši odnos nadrejenih do podrejenih, — boljše delovno orodje in mehanizacija, — zviševanje delovnih norm. 4. Kaj vas pri delu najbolj ovira, da ne dosegate večje storilnosti? Večji del odgovorov se zopet nanaša na slabo organizacijo dela, in sicer: — slaba opremljenost in pomanjkljivo delovno orodje 343 odgovorov z »da«, — pogosto menjavanje navodil 326, — pogosto menjavanje dela 317, — pomanjkljivo navodilo nadrejenih 209. Odgovori nam dokazujejo, da brez temeljite študijske priprave dela ne moremo pričakovati večje storilnosti, nasprotno, prav zaradi tega pride pogosto do menjave navodil ali celo do prestavitve delavcev na drugo delo, čeprav to ne bi bilo potrebno. V takšnih pogojih dela ne moremo niti. pričakovati večje produktivnosti, niti meriti učinka delavcev. 5. Ali bi se v 7-urnem delov- niku dalo pričakovati zmanjr sanje bolniških in. drugih izostankov, zamujanja v službo, izostajanja in. odhajanja od de-la? ' - Na to vprašanje je le slaba polovica anketiranih odgovorila z »da«, čeprav predstavlja izguba delovnega časa zaradi navedenih vzrokov (po podatkih za leto 1965) skoraj 1/10 skupnega fonda delovnih ur. Vsekakor bo v pogojih 7-urnega delovnika potrebno izboljšati disciplino glede odhajanja od dela in zamujanja. Krajši delovni čas bo moral imeti za posledico zmanjšanje izostankov zaradi bolezni, ker bo na razpolago več časa za počitek in rekreacijo. 6. Ali ste pripravljeni sodelovati in dajati predloge za izboljšanje poslovanja podjetja? Triinosemdeset odstotkov anketiranih je pritrdilno odgovorilo na to vprašanje. To nam dokazuje, da je velika večina delavcev pripravljena sodelovati in dajati predloge za izboljšanje organizacije dela. Do sedaj smo temu načinu odkrivanja notranjih rezerv posvečali premalo pozornosti, čeprav je to ena od oblik sodelovanja proizvajalcev pri organizaciji proizvodnje in neposrednem upravljanju. Predloge, ki jih bodo dajali delavci, bo potrebno oceniti in koristne tudi upoštevati, če imajo takšni predlogi vpliv na zniževanje stroškov oz. povečanj e'proizvodnje in storilnosti dela, bi jih bilo potrebno primerno nagraditi. 7. Menite, da bi dosegli večji delovni učinek, če bi se še bolj strokovno izpopolnili? Odgovor: da 78,8 % ne 10,6 % ni odgovorilo 10,6 % Struktura odgovorov nam do. kazuje, da se delavci zavedajo pomena strokovne usposobljenosti kot faktorja za doseganje večje produktivnosti dela. Zlasti je aktualno to vprašanje na naših proizvodnih obratih, ker veliko število zaposlenih nima zahtevane izobrazbe. Zato bo potrebno v pogojih prehoda na 42-urni tednik strokovno izobraževanje na delovnem mestu še pospešiti Večji izobrazbeni nivo zaposlenih bo imel za posledico povečanje storilnosti dela in vzporedno s tem tudi večji zaslužek. Poleg strokovne pa ne smemo zanemariti splošne izobrazbe, ki je osnova za aktivno sodelovanje v vseh oblikah upravljanja. Mislimo, da so odgovori na postavljena vprašanja v anketi vsaj dčlno opozorili na bistvene vzroke, M zavirajo hitrejše povečevanje produktivnosti in bodo koristno služili pri oblikovanju ukrepov za boljše gospodarjenje ob prehodu na skrajšan delovni čas. š — N Opozorilo lastnikom nelicenciranih merjascev Na območju Pirešice, Pernovega, Železnega, Podgore, Zavrha in Galicije je 6 nepriznanih (nelicenciranih) merjascev, kateri plemenijo svinje in s tem delajo škodo v svinjereji na tem območju. Za to območje se nahaja licencirani merjasec pri Križanu v Železnem. Svetujemo vsem lastnikom plemenskih svinj, naj te prepuščajo k temu merjascu. Lastnike nelicenciranih merjascev pa opozarjamo na 89. člen Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o .zdravstvenem varstvu živine (Ur .1. SFRJ, št. 16/65) v katerem je rečeno, da se kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 S-din občan, če prepusti k oplojevanju plemenjaka, ki ni bil odbran (licenciran). Vse rejce nelicenciranih merjascev, ki jih je po dolini še precej več, kot smo ugotovili v omenjenih krajih, opozarjamo, da bomo v bodoče vse lastnike nelicenciranih mer. jascev predlagali v upravno-kazenski postopek po gornjem temeljnem zakonu. Živinorejci, ki želijo posedovati in pri-, puščati plemenskega merjasca, naj to javijo na Kmetijski kombinat Žalec tovarišu Grabnarju. Kombinat bo tem rejcem dobavil mlade plemenske merjasce v teži 20 do 25 kg po dnevnih cenah. . ...... .... . VETERINARSKI INŠPEKTOR -. . ,l t Milan Weber,-dipl. vet. 5 NAŠI OBRATI OBRAT PREHRANA Obrat »PREHRANA« je bil ustanovljen 1. januarja 1966 na osnovi zakonskih določil in sklepa organov upravljanja podjetja. Ustanovitvi obrata je botrovala tudivželja, da se dejavnost prehranjevanja članov kolektiva izloči iz ostalih dejavnosti, ki jiih vrši naše podjetje in da se stroški režije, 'ki nastajajo pri obratovanju menz, evidentirajo in prikažejo realneje. Obrat ima svojo upravo v Žalcu in posluje na področju kmetijskega kombinata Žalec. Organizacijsko povezuje trinajst poslovnih enot (menz) in sicer: v Vrbju, Petrovčah, Braslovčah, Šempetru, Preboldu, Taboru, Vranskem, Polzeli, »Mesninah«, Vojniku, »Hmezadu«, upravi podjetja in počitniškem domu Crikvenica z vekend hiišiico na Pohorju. Naštete poslovne enote se v pretežni meri ukvarjajo s pripravljanjem hrane za člane kolektiva. Nekatere poslovne enote se bavijo tudi z vzrejo prašičev in pridelovanjem po vrtnin za lastne potrebe. Trenutno ima obrat nad šestdeset prašičev in okoli 2 ha vrtnih površin. Razen navedenega se obrat ukvarja tudi s preskrbo ozimnice za člane kolektiva. V poslovnih enotah obrata pripravljajo dnevno nad 1.900 toplih obrokov. V času obiranja hmelja se število celodnevnih obrokov i(tiije) dvigne nad 5.000. Pripravljanje hrane se vrši različno. Nekateri kolektivi so bolj, drugi manj zahtevni in v okviru možnosti njihovim zahtevam ugodimo. Nasploh pa lahko trdimo, da je hrana pripravljena okusno in ima potrebno kalorično vrednost. Res je, da vsem abonentom vedno izbor pripravljene hrane ni po volji, upoštevati pa moramo, da so želje zelo različne in da vsem ni moč nikdar ustreči. Kuharsko osebje, ki hrano pripravlja, se trudi prilagoditi hrano okusu čim večjemu številu abo-enntov. Godrnjanja, ki jih čestokrat -slišimo, da kuhinjsko osebje m sposobno pripravljati dovolj pestre 'in okusne hrane, so neumestna in krivična, saj za se- danjo ceno posameznih obrokov res ne moremo zahtevati večjih izboljšav. Pripomniti moramo, da, v kolikor bodo posamezni kolektivi oziroma abonenti zahtevali izboljšano hrano, bodo pač morali pristati na višjo ceno. Cene celodnevnih obrokov so po poslovnih enotah različne in se vrtijo od 550 do 650 S-d in. V tem znesku so zajeti samo dejanski stroški materiala, medtem ko vso režijo pokriva podjetje oziroma obrati na osnovi uredbe o materialnih stroških. Navedene cene dnevnih obrokov so bide formirane v glavnem že v preteklem letu. Zaradi precejšnje -podražitve živil obstaja bojazen, da s sedanjimi cenami ne bomo pokrili stroškov porabe materiala, ampak bo nujno -povišanje. Naročanje im nabava živil in ostalih predmetov, potrebnih za normalno poslovanje menz, vršimo v glavnem -pni proizvajalcih in grosističnih trgovskih podjetjih. Ker -posluje naš obrat na celem področju kmetijskega kombinata Žalec, je zaradi razširjenosti -poslovanje zelo težavno. Če bi bilo področje dela bolj strnjeno, bi lahko obrat solidneje posloval. Smotrneje -bi organizirali delo in nastajali bi znatno manjši stroški, predvsem, če bi imele poslovne enote večje kapacitete. Zmanjšanje stroškov 'bi se odrazilo v veliki meri -pri opremljanju poslovnih enot z raznimi sodobnimi kuhinjskimi pripomočki in s funkcionalno ureditvijo prostorov za pripravljanje brane. Precej poslovnih enot je slabo -opremljenih in čakajo večjih ali manjših adaptacij. Predvsem bomo -morali -smeleje -poseči po modernejši kuhinjski opremi, da bomo zadostili sanitarnim predpisom in v nekaterih primerih zmanjšali tudi delovno siilo. Doslej je bilo izvršenih nekaj izboljšav opreme in sicer: — V poslovni enoti Vranskg je bila zamenjana kuhinjska oprema, nabavljen nov hladilnik, štedilnik, radio aparat, naročen je še lupilec krompirja itd. Istočasno je Ml -nabavljen tudi del kuhinjske posode in ostalih potrebščin. — V poslovni enoti Tabor smo kuhinjo -opremili s keramičnimi ipl-oščicami, položen je bil po-d s teraco ploščicami, zamenjana kuhinjska oprema, izpopolnjena vodovodna instalacija itd. — V poslovni enoti Braslovče je bil nabavljen stroj za lupljenje krompirja. Pripravljen je idejni načrt za večjo adaptacijo prostorov kuhinje in nabavo sodobne kuhinjske opreme. Za odobrena sredstva, namenjena za izboljšavo menze, smo naročili kombiniran štedilnik in kotel za kuhanje hrane. Za ostale zelo -potrebno opremo pa si bomo morali zagotoviti sredstva v prihodnjem letu, -da bomo lahko idejni načrt v celoti realizirali. — Na Polzeli se vršijo dela na vodovodnem omrežju. Tako ha menza priključena na vodovodno omrežje savinjskega vodovoda. — V poslovni enoti Prebold ni bilo večjiih nabav ali adaptacij, ker so prostori in inventar v glavnem primerni. — V Šempetru smo nabavili manjšo kuhinjsko posodo, delno preuredili vodovodno omrežje. Naročen je idejni načrt za adaptacijo kuhinje in pritiklin. Name. ra vana preureditev menze bo povezana z večjimi stroški. — V poslovni en-oti Vrbje so bile izvršene večje adaptacije predvsem v jedilnicah. Nameščena je bila tudi centralno ogrevanje prostorov. Istočasno smo nabavili potrebno posodo in ostali inventar. — Petrovčam smo nabavili manjše število posode in lupilec -krompirja. Ostale Izboljšave niso bile izvršene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. i — V Vojniku smo prečistili kuhinjo in jedilnico, nabavili električni štedilnik in hladilnik. Naročen je tud idejni načrt za preureditev menze. — V poslovni enoti »Mesnine« Celje je bila nabavljena nova kuhinjska oprema, izdelek tovarne gospodinjske opreme IGO Ljubljana. Oprema je v modemi izvedbi in je primerna za sodobno pripravljanje hrane, vendar še zaradii pomanjkanja finačnih sredstev ni nameščena. — V Hmezadu sta bili prečiščeni kuhinja in -jedilnica, naročen je dodatni delovni pult Sn parolovec. Urejena je bila priročna klet. — Za -menzo uprave KK Žalec je bil nabavljen električni šte- dilnik in hladilnik. (Dalje na 6. strani) Vesele kuharice preboldske, toda v takem številu le med obiram njem hmelja. Svetla in moderno opremljena jedilnica obrata Prehrana pri obratu Mesnine. Obrat prehrana (Nadaljevanje s 5. strani) — Počitniškemu domu v Crikvenici smo nabavili večje število drobnega inventarja. Popravljena je bila vodovodna instalacija, obložena so bila stranišča s keramičnimi ploščicami in popravljen del strehe in fasade. Nabavljen je bi! televizor, motorno kolo in manjše število miz in stolov. Wee’.end- hišica na Pohorju je bila na novo prepleskana in zaščiten pred razpadanjem, in prestavljena. Vse izvršene adaptacije in nabave -še vedno ne zadoščajo de-jansl .n potrebam in zahtevam sa-sanitnrnih nišpekcij. Zato. bo v bodo', e nujno potrebno nameniti »Prel.ranii« več finančnih sredstev. Obrat bo v bodoče lahko hitreje izpopolnjeval manjkajočo kuhinjsko opremo, če bodo sredstva, namenjena v te namene, dodeljena direktno obratu. Obrat zaposluje 40 stalnih delavcev. V sezoni občasno zaposluje tudi do 20 delavcev več. Kakor vsi ostali obrati, ima tudii naš obrat obratni delavski svet s potrebnimi komisijami. Kljub temu, da je obrat še v razvojnem obdobju, lahko trdimo, da je .le dosežen viden uspeh. Priznati moramo, da so nam pri reševanju- raznih problemov pomagali tudi obrati, na katerih so naše poslovne enote. V kolikor bo takšno ali še tesnejše sodelovanje tudi v bodoče, lahko pričakujemo vrsto izboljšav v prehranjevanju članov kolektiva. Velik uspeh naših sejmu povrtnine, V dneh od 1. do Z. 10. 1966 je bil v Novem Sadu 3. jugoslovanski sejem. Na njem so bili zastopani vsi vidnejši proizvajalci povrtnine, sadja in prede, lave iz cele Jugoslavije. Slovenijo, točneje rečeno .združene proizvajalce štajerskega sadja, je tokrat zastopalo Poslovno združenje »Styria« s skupinskim prikazom sortnega sadja in plantažnih nasadov članic .združenja. Na tem zelo pomembnem nastopu v konkurenci z najmočnejšimi proizvajalci sadja v jugoslovanskem merilu, smo dosegli uspeh katerega se pravzaprav nismo niti sami nadejali. Prav gotovo lahko trdimo, da smo presenetili tudi proizvajalce ostalih predelov Jugoslavije. Od skupno 22 zlatih, 19 srebrnih in 9 bronastih medalj, ki proizvajalcev na 3. jugoslovanskem sadja in predelave v Novem Sadn so bile .razdeljene proizvajalcem sadja Jugoslavije, smo prejeli v močni konkurenci pet zlatih (23%) in 4 srebrne kolajne (21%). To je največ zlatih in srebrnih luedajl. Po skupnem številu dobljenih kolajn smo izenačeni še z dvema od IZ. ostalih organizacij, ki so razstavile svoje sadje. Poslovno združenje »Styria« je zastopalo 13. proizvajalnih organizacij z njenega področja. Med njimi ' je tudi Mirosan — obrat Kmetijskega kombinata Žalec. Nekatere organizacije so bile prizadete po toči in niso mogle nastopati s kvalitetnim sadjem. Podrobnejši rezultati ocenjevanja sadja, katerega je ocenila strokovna komisija imenovana od Zvezne gospodarske zbornice, so naslednji: Organizacija proizvajalec v & g B s« M *8 M>w s S « S ® O 9 03 *—» S > Oj s c aa t 8> Š5 (S £. Š||.5,š AK Krško AK Maribor — EE Brestanica EE Kamnica KZ Slov. Konjice KK Radgona KZ Selnica ob Dravi KZ Selnica ob Dravi KK Žalec — Slavko Tiselj obrat Mirosan Boskova steklenka 58,3 zlata i. Zlati delišes 54,3 srebrim VI. Stark ing 56,0 .zlata v. Jonathan 58,0 53,3 zlata II. Jonathan srebrna v. Šampanjka 58,3 zlata I. Jonathan 53,3 srebrna v. Zlati delišes 55,3 srebrna v. Zlata parinena 58,5 zlata I. • Kot vidimo se niso uresniči- brezalkoholnih pijač le tihe želje, včasih pa tudi že kar glasno izražene misli ne- katerih naših »konkurentov«, da je slovensko sadjarstvo zdrsnilo s prestola najboljših ... »ker smo se uspavali na stari slavi...« \ Kaj je pokazala razstava v Novem Sadu? Predvsem je treba poudariti, da morajo slovenski proizvajalci kljub doseženemu uspehu krepko pljuniti v dlan, če hočejo obdržati primat v proizvodnji sadja. Pri bodočem formiranju cen za sadje bosta odigrala odločujočo vlogo kvaliteta in količina pridelka na ha. Ta bo zopet pogojena s stopnjo opremljenosti obratov, z mehanizacijo, dobro organizirano zaščitno službo manipulacijskimi in skladiščnimi prostori, ter hladilnicami za sadje. Brez vsega tega je nemogoče govoriti o kakršnikoli proizvodnji sadja, predvsem pa ne o rentabilni. Naše štajersko jabolko je že ,od nekdaj znano po svoji čvrstini in odlični aromi. Ta njegova vrednost se je ponovno pokazala pri ocenjevanju posameznih sort sadja iz različnih področij države na Aovo-sadskem sejmu. Skrbeti še moramo, da bo naše sadje popolnoma zdravo za prodajo okusno pakirano, kajti tudi to je zelo važno, in da ga bo dovolj. Naša sveta naloga je, da izkoristimo ugodne naravne pogoje do skrajnih meja in organiziramo pridelovanje sadja tako, da nam bo v čast in korist. Anatolij Goričan dipl. ing. agr. Pod imenom »Sodavicarstvo« je bila leta 1964 ustanovljena posebna delovna enota, ena izmed najmlajših vej v našem kpvetijskem kombinatu. Po odkupu zasebnega obrata llalda-sin na Mariborski cesti v Celju je bila ta enota priključena obratu Mleko« v Celju, kjer se nahaja še danes. Delovna enota ne izdeluje samo sodavice (sifona) — odtod ime »Sodavičar-stvo« — temveč tudi brezalkoholne pijače iz limon in oranž, kar je za naše gostinstvo in turizem velikega pomena. Potrošnja brezalkoholnih pijač iz dneva v dan narašča. Že leta 1963 se je proizvodnja brezalkoholnih pijač povečala za 60 odstotkov. Zato je bilo treba nabaviti več embalaže. Letos smo dobili še nove /strojne naprave, ki so omogočile povečanje proizvod- nje brezalkoholnih pijač za 130 odstotkov do konca meseca oktobra. Z mehanizacijo dela se je zmanjšalo število zaposlenih delavcev. ■Ne samo količinsko, temveč po kakovosti pijač sc delovna enota »Sodavičarstvio« vedno bolj uveljavlja. Da bi bolj ustregla željam potrošnikov, namerava v prihodnjem, let/u povečati svoj asortiment z uvedbo pijač iz naravnih sadnih isokov in sicer iz STNALOO koncentratov. Z naraščajočim prometom motornih voz,il in razvijajočim se turizmom postaja potrošnja kvalitetnih brezalkoholnih pijač vedno večja. Priprave za povečanje proizvodnje so v teku in upamo, da se bodo naši načrti kmalu uresničili. Franc Drevenšek Naš obrat Mirosan je dobil na letošnjem sejmu sadja in zelenjave v Novem Sadu od zvezne gospodarske zbornice zlato medaljo za razstavljeno zlato parmeno in srebrno medaljo za zlati delišes, Strokovni pogovori in nasveti mmigm* zv mmmm Pridelovanje pivovarniškega ječmena je rentabilno Ker so se nekateri kooperani-je že osebno oglasili na inštitutu za hmeljarstvo o Žalcu z željo, da bi zvedeli kaj več o proizvodnji pivovarniškega ječmena, smo se odločili o tem napisali nekaj več, kot so slišali v radiu. Želimo poudariti, da je inštitut za hmeljarstvo o Žalcu že leta 1965 pričel z organizacijo pridelovanja pivovarniškega ječmena za potrebe pivovarne o ' Laškem. Tega leta nam je uspelo organizirati pridelovanje na 300 ha in v letu 1966 pa že na 500 ha, smo v letu 1966 oddali pivovarni okrog 1300 ton kvalitetnega ječmena. To pridelovanji želimo širiti še naprej, saj ima pivovarna potrebe in možnosti letno odkupiti in predelati 4000 do 4500 ton ječmena. Pridelovanje pivovarniškega ječmena, ki mora biti izključno jari ječmen dvoredec določenih sort, je rentabilno, vendar zelo komplicirano. Naj omenimo, da smo lani kljub posejanim 100 ha jarega ječmena oddali pivovarni le 100 ton ali z enega hektarja le deset centov, pridelki pa so se gibali med 20 in 15 centi zrnja na hektar. Razlika med pridelanim in oddanim zrnjem je ostala pri proizvajalcih doma za krmo. Ravno zaradi kompliciranosti pridelovanja, ko proizvajalci niso bili dovolj pozorni in poučeni, kako je treba zrnje pridelati in potem ohraniti kvaliteto, je polovica zrnja ostala neprodana. Neoclkupljene količine niso bile prevzete zaradi visokega odstotka beljakovin v zrnju, Ta odstotek Ugotavljajo laboratorijsko za vsakega proizvajalca posebej in lahko znaša največ 12,5 odstotka. O tem, kako dosežemo nizek odstotek beljakovin in istočasno zadovoljiv pridelek, bomo pisali drugič. Velike količine ječmena so ostale doma zaradi slabe kalji-vosli odnosno slabe energije kaljenja. Ta se kaj hitro zmanjša čez noč za deset odstotkov, če je ostalo v vrečah vlažno zrnje. Odstotek nekaljivih zrn se veča iz dneva v dan. ko pa doseže več kot 15 odstotkov, zrnje za pivov ar ništvo že ni več primerno. Tudi o tem, kako zrno lahko iz.gubi kaljivost, bomo pisali drugič. Skratka, zrno mora biti kaljivo enako dobro, kot če bi ga prodali za seme. Poleg navedenih dveh glavnih lastnosti mora imeti zrnje za pi-oovarništoo še visoko absolutno in hektolitrsko težo, visok odstotek zrn, debelih oec kot 2,5 mm malo ali skoraj nič zlomljenih ali vzkaljénih zrn, čim manj primesi, . nizek odstotek vlage, bili mora zdravo, lepo oblikovano, zdravega vonja in naravne barve. Vse prej navedene lastnosti vplivajo na kvaliteto zrnja in je od njih odvisna ludi cena. Vsak proizvajalec sklene s pi-oooarnq pogodbo, ki točno določa kvaliteto, katero točkujejo na podlagi laboratorijskih analiz. Cena ni stalna: odoisna je od borzne cene krmnega ječmena n Novem Sadu, od paritetne razlike Novi Sad—Slovenija, na kar se prišteje še 10 odstotkov. Tako je bila o letu 1965 oblikovana cena11? S-din, v letu 1966 pa 104 S-din. Nekateri proizvajalci so o letu 1965 dosegli ceno 124 stari din, najslabši pa le 110 starih din, o letu 1966 pa najboljši lil starih din, najslabši 9? starih din-za kilogram. Razlike nastanejo zaradi višjega ali nižjega števila točk, ječmen pa, ki zbere 45 točk, doseže povprečno ceno (tl? starih din v letu 1965, odnosno 104 stare dinarje v letu 1966). V pivovarni prevzet ječmen, kateremu kasneje ugotovijo slabo kvaliteto (pri prevzemu se jemljejo vzorci), pa lahko doseže tudi ceno merkantilnega ječmena, če je energija kaljenja padla pod 85 odstotkov. Zato je kvalitetnemu ječmenu zagotovljena dobra cena, slabemu pa takšna, da komaj krije proizvodne stroške. Ohranitev kvalitete je v rokah proizvajalca in s tem v zvezi tudi cena. Inštitut za hmeljarstva a Žalcu zbira proizvajalce, posreduje sklenitev pogodbe med obema partnerjema, organizira dobavo semena, vodi pospeševalno službo. vrši prevzem ječmena, jemlje vzorce in jih analizira in bollitila. Občasno obiskuje proizvajalce in daje strokovne nasvete, vodi, vrši in financira poskuse z novimi, sortami. Doslej smo pridelovanje pivovarniškega ječmena organizirali le na družbenih obratih, če bi pa bilo dovolj interesentov tudi med kooperanti, bi ga organizirali tudi pri njih tako. da bi kooperanti sklepali pogodbe z obrati, obrati pa s piooo&rno. Milan Dolinar, dipl. ing. agr. Prekrivanje silosa s plastično ponjavo. Poleg stoji molzni stroj, s katerim smo izsesali zrak. Nov način siliranja krme Na mlečni farmi Podlog smo letos septembra preizkusili nov način konzerviranja krme. Povedati je treba, kaj je novega in kaj je že do sedaj uporabljenega pri spravilu krme. Že osvojeni način siliranjà uvele krme smo zadržali. Uvela lucerna je imela povprečno petdeset odstotkov suhe snovi. Nadalje smo uporabili že znano dejstvo, da je fermenliranje kripe ugodnejše v hermetičnih pogojih, to je v zraikoiesnih silosih. V celem postopku je novo to, da smio uvelo lucerno zbali rali in zložili na plastično ponjavo, katero smo potem potegnili še preko kupa bal. Na stikih smo ponjavo zrakotesno zaprli. Pastili smo le eno odprtino, skozi katro smo na koncu vseli del izčrpali zrak. Tako je bil postopek siliranja končan. V kup je bilo zloženih 64,8 ton bal oziroma 40 prikolic. Silos takoj potem, ko smo izčrpali zrak. Lepo je vidna na krmo prisesana plastična ponjava. Nov način siliranja krme Zakaj takšen postopek? 1. Lucerno -smo balirali zato, da smo zraiK cimuoij iansm-u se kiip ni veliko sesedel (samo za ca. 35 cm), da ku-pa ni bilo treba tlačiti in da je dobil pravilne oblike. 2. Zrak smo na koncu vseh del izsesali zato, da so se čimprej ustvarili pogoji za ugodno fermentacijo (mlečno kislinsko vrenje). Atmosfera ogljikovega dvökisa — C02 — je na ta način hitreje učinkovala. Z njo se zavre dihanje in s tem zmanjša izguba hranil. mdh snovi. Škodljive bakterije, ki ovirajo mlečno kislinsko vrenje, rabijo za življenje kisik. Ker -smo ga izčrpali, so propadle. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri fermentaciji, je bil hitro koncentriran. Da je bil postopek učinkovit, lahko sklepamo tudi iz naslednjih številk: kup lucerne smo zrakotesno zaprli šele tretji dan. Krma, ki smo jo zložili prvi in drugi dan, se je že ugrela do 43 stopinj Celzija. Ko smo kup zrakotesno zaprli in izsesali zrak, je v naslednjem dnevu padla temperatura na 36 stopinj in čez pet dni na 34 stopinj Celzija. Ta način siliranja je (Uspel, ker živina silažo zelo rada žre. Lucerna se na videz ni spremenila, saj je takšna, kot bi jo -pripeljali z njive. O hranilnem učinku in izgubah pri siliranju bomo pd-sali prihodnjič. Ing. Boris Skalin Silos po treh dneh. Plastična ponjava je že odstopila od krme, ker se je že razvil ogljikov dioksid. Spremembe in dopolnitve odloka o premijah za kravje mleko v letu 1966 Izvršni svet -skupščine socialistične republike Slovenije je izdal naslednji odtok v zvezi s premijami za kravje mleko v letu 1966: »Premije po -tem odtoku se izplačujejo samo za kravlje mleko, za katero je za razbarvanje metiilenskega mod-rila potrebnih najmanj 20 minut v času do 31. oktobra, od 1. novembra pa najmanj dve uiri. Pogoj iz prejšnjega odstavka ugotavlja dvakrat mesečno občinski veterinarski inšpektor v zbiralnicah neposredno pred odvzemam mleka v mlekarne. Zahtevi za premije pritoži premijski upravičenec po tem odloku tudi potrdilo, da izpolnjuje mleko predpisani pogoj. Potrdilo izda občinski veterinarski inšpektor...« Ta odlok je začel veljati 15. oktobra letos. Mlekarsko napredne dežele ocenjujejo in plačujejo mleiko v»6-NICA —V---- SKOPUH Skopuhov sin priteče v hišo: »Oče, sosedova krava je na naši njivi. Kaj naj storim?« »Hitro jo pomolzi, potem pa uaženi nazaj, od koder je prišla!« POKLON — Poglej tole fotografijo aloje žene, ko je bila stara 16 let! Ali ni mikavna in čudovita ob tem originalnem oslu? — O, pa na poročni sliki tudi. PO VESELICI — Tvoj mož je pri srečolovu na veselici zadel prašiča. Kako ste ga spravili domov? — O, laže kot moža! ...*A Vinci —v---- 2 A Aa/o e« ^ U(,Tš7t* TSANis« ---V----- «io*. S5 u KVAHla, 1 \.EWo ---v---- «•m ATO 1SKC~ ©ìMet k MIGAVA v > STROPI STAKE 1 LJUDSKE NAPOVEDI Ce ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Ce divjad se približuje, bo pritisnil mraz še huje. PREGOVORI Kdor hoče, temu ni nič težko. Lepa beseda nikomur ne preseda. Konju bič, oslu uzda, neumnežu pa šiba. UGANKA Mrzlo je, pa vendar greje, kar jeseni kmet poseje. (Saus) 4TKE M cit'•A Rbic v odme -RE * Kur* btkMtCA ?oUS*t - UK oK^An VD>A ivtfi At* M- ^L- KAlVLl USnJ L*oKitV. NÉ NA$-NA Ue AßAf KLAVA ZA UKANXfc v a As ) ZLATO ;r HRAM.) Pcil NA. NtASiKf“* ME ET o •J VTAUT' »K*.EM-UT| STEONia ---v---- KAilAvto > OjSoitNtf TA.,(^yOE Mn.ma K Aiwa NEMtv V(Ut>- > LtJC« SF»E». m em > AV>o MOLA Mtl'C A 2^ A MeNiE Zaimek • 2N A». üM13 ) HEVNA tìfM, "^0VA8,WA v Miao Avjn o m'ZvjEL- ALI ZE VESTE... — da porabijo po delov- nih organizacijah Jugoslavije letno za zbiranje podatkov in pisanje poročil kar 95,3 milijona delovnih ali nad 100 milijard starih dinarjev. Na prvem mestu je industrija z 28,600.000 urami letno, sledijo notranja trgovina, gostinstvo, gradben i št vo, zd ra vst veni domovi itd. — da s o n Savinjski dolini poleg idealnih pogojev za hmeljarstvo in živinorejo še zelo ugodni pogoji za sadjarstvo in le-teh ne gre zanemarjati. — da je bilo v občini Žalec pred petimi leti 89 prebivalcev na kvadratni kilometer, danes pa jih je že 93, kar je nad povprečjem gostote naseljenosti v Sloveniji, ki je okrog 80 ljudi na km2. — da zvari 3? italijanskih pivovarn zdaj 450 milijonov litrov piva in uvozi še 166.000 hi. — da cenijo letošnji pridelek grozdja v Jugoslaviji na 1.210.000 ton nasproti 1.120.000 tonam lani. V Sloveniji smo nabrali okrog 71.400 ton grozdja, kar je za 4.900 ton manj kot lani.