LETO 2000 SMO PREŽIVELI LETO 2001 BOMO DOŽIVELI
SRECA |E MED NAMI
(Mef)Srečnež je v igri 3x3 dobil 100 milijonov tolaijev, kar nekaj Slovencev je bogatejših za nagradne avtomobile, televizija je dala nekaj novih milijonaijev, poslovalnice slovenske Loterije so obiskane kot še nikoli in tudi kupci v izolskih trgovinah si bodo razdelili nekaj zelo lepih nagrad.
Sreča je pravzaprav vse okrog nas, toda nas je preveč in tako se dotakne le nekaterih srečnežev, ki se iz povprečnega nižjega srednjega razreda za krajše obdobje preselijo med novonastale kapitaliste. Toda bogastvo je lažje dobiti kot obdržati in marsikomu ostane v spomin le avtomobil in poravnani bančni krediti.
Kardelj je nekoč zapisal: Sreče ne more človeku dati ne država ne partija. Srečo si lahko ustvari vsak sam. Seveda, vendar mora pred tem zadeti na Lotu ali 3x3.
Pa vseeno: Veliko sreče v Novem letu vam želimo. Verjemite, z njo nam bo lažje.
K Banka Koper
28.december
koncu leta nas navdajata z veseljem.
Vsi si želimo veliko dobrega, sreče in zdravja. Željam, da bi v novem letu uspeli v vseh vaših načrtih, se pridružujemo tudi mi.
L'atmosfera magica e gioiosa delle festività' di fine anno risveglia in tutti noi il desiderio di dividere i buoni auspici e gli auguri di felicita' e salute.
Possiate nell' anno a venire verdere realizzati tutti i vostri piani.
Občina Izola Comune di Isola
Breda Pečan
Županja / /1 Sindaco
J»— -.
“"N Jzol&s‘ /fotoni
NIKA KOT SE SIKA
Vest o tem, da je Nika Tomažinčič dosegla četrto mesto na svetovnem izboru Supermodel leta 2000 je že stara, vendar se je lepo spomniti nanjo ob teh prazničnih dneh, ki so okrašeni z dobroto, lepoto in nekakšno prijaznostjo, ki nam je v življenju še kako manjka. i Toda Nika ni le Supermodel leta ampak je tudi povsem običajno, trezno dekle, ki se zavedj kakšen je ta naš svet in da je treba živeti z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. To njeno spoznanje velja tildi za vse nas, ki se zdaj srečujemo po trgovinah, na prireditvah, na slovesnostih in ob različnih obdarovanjih. Praznični dnevi bodo namreč minili in januaija bo treba živeti brez svetlečih luči, brez daril in brez potrošniške lahkotnosti. Zato naj velja tisto, kar so povedali Niki izkušeni ljudje iz sveta lepote: Lepota je danes, življenje pa za vse dni.
SREČNO 2001
d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA
POCENI SNEŽNE VERIGE
tel.: 05/641 57 78, 641 66 08
odprto od 8.00 do 17.00 ure
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
IZOLA, ttl.: 21 -680
(Jerebe
'splošno GRADBENO P0D|ET)r
«■v**
PORTOROŽ
Obala II4, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066/ 770-329
Srečno novo /etopu kurtežansko
Zima ni cejt ut kač, ma nej bo uselih ...
Naše stare prav jo, de pud Kašlerjen se vsaceh pedes't let prkazeva ana veliiika kača. Ta kača je zadnje cajte ušla ses tira. Nece, no nec naz u grublo. Znaste zekaj? Gruble so zdej purašcene ses boškon. Eno ta kača je, buzca, kur zgeblena. Pudneve se skriva pu žlebeh, punoče se zadrzeva ub pote eno leze ut an'ga fasala du druzga. Uvija se ukul'n palončiču, ponj or sika, no sika soj v'ien pu čisteh zideh eno pu laštreh. De be šla kašonbot videt naše veliiike piture, nanka šrajet! Ten be zgebela vid, ale be jo vrglo naz u grublo. Ke te naše piture šrajejo anka tu - lete: Rade jimno Jutrnjo eno ves dan pun sunca! Rade zidmo mustove ...
Nada Morato
NOV IZOLSKI KOCIJAS
Od Marije Terezije naprej ni bilo v Izoli tako pogosto videti konjske vprege, kot se to dogaja decembra. Dušan Vončina, ki v občinski službi sicer skrbi za računalnike, je kupil zapravljivčka in posebej še velike luči, da lahko pod mrak po mestu pripelje Miklavža, Božička in Dedka mraza "Potnik je potnik" je pripomnil Dušan in Božičku zaračunal vožnjo, ta pa seje izgovoril, naj račun pošlje kar Turističnemu društvu.
ZAHVALA
Kulturno društvo Korte je izvedlo sredi decembra obsežen in zahteven načrt, scensko-glasbeno prireditev Zgodba o treh možeh, božično-novoletno razstavo ročno izdelanih predmetov in dobrodelno akcijo za pomoč vaščanom Loga pod Mangartom. Vsem, ki so s svojo prisotnostjo in z obilnim delom akcijo podprli (daril in voščilnic smo prodali skoraj za 60 000 Sit), se iskreno zahvaljujemo.
V razstavi in dobrodelni akciji so sodelovali vrtci Mavrica Izola in Korte, D. Alighieri Izola, Sečovlje, Šmarje; osnovne šole Lucija in Strunjan, Šmarje, Livade, Sečovlje in Sv. Peter, Korte, D. Alighieri Izola; Gasilsko društvo Sečovlje, Kulturno društvo Korte, Tretja univerza Lucija;
od posameznikov pa Aleksandra Petaroš, Tatjana Gomjec, Irena Hrvatin, Evelin Panger-Mejak,
Katarina Islamovič in Barbara Grbec Reberšek S kvaliteto svojih izdelkov ste pokazali, kaj ljudje s pozitivno energijo zmorejo. Hvala vam za ideje - za vso lepoto, ki ste nam jo pokazali in predvsem za vašo veliko požrtvovalnost!
Hvala vsem nastopajočih (folklorni skupini društva, vrtcu, šoli, mladinskemu cerkvenemu zboru) in njihovim mentorjem, posameznim igralcem (pripovedovalcu Anžetu Grbcu, pravljičarki Ireni Hrvatin, Miklavžu in Dedku mrazu, Tepežnici), režiserki Ingrid Medoš, glasbeni spremljevalki Darinki Jug, scenaristu Davidu Hrvatinu, izdelovalcema kulis Marjotu in Armidotu, osvetljevalcu Petru Klevi in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Kulturno društvo Korte
ZVEZDICE Z LJUBLJANSKE ULICE
Barbara Motoh v svojem ateljeju v Ljubljanski ulici že od poletja opravlja delo, ki ga v boljših družbah opravljajo državne inštitucije. Skrbi namreč za angažiranje otrok, ki bi se brez njenega dela	verjetno
dolgočasili ali počeli še kaj bolj odvečnega. V majhnem ateljeju se dogajajo likovne delavnice, pesniški popoldnevi, frizerska tekmovanja, popevkarski festivali in podobno. Del tega svojega znanja so prikazali tudi na Manziolijevem trgu, za razliko od izolskih kulturnih društev, ki jim ni bilo do decembrskega nastopanja na prostem.
MIKLAVŽ IN BOŽIČEK OUT - DEDEK MRAZ IN
LJUDI NI MANJKALO
Čeprav je prišlo do zapletov z uro prihoda si je obisk Božička ogledalo zelo veliko Izolanov in posebej mladi so bili z njim zadovoljni. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da ima Božiček tudi drugo ime in sicer - Janez Televizijska zvezda pa je postal sedanji izolski kaplan, Sašo Mugerli, ki je izdal svojo drugo CD ploščo, v petek pa nastopil na televizijski oddaji Pika na i.
HVALA IN POHVALA
Izolskemu župnišču in mladim, ki so pripravili kar štiri lepe praznične večere na Manziolijevem trgu velik hvala v imenu obiskovalcev in organizatorjev decembrskih prireditev.
fhlalui
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI
MALIN računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. 9. Korpusa 4, 6310 Izola tel.: 05/ 64 - 00 - 850 gsm 041/ 628-507
Srečno, veselo in zdravo Novo leto 2001!
Županja in novo leto
NIC KAJ DOLGOČASNO LETO
(DIVI) Seveda se ob pričakovanju novega leta spodobi županjo Bredo Pečan povprašati o tem, kaj nas Izolane sploh čaka v naslednjih 364 dneh. Seveda za vsakega od nas ne more vedeti, kaj načrtujejo v občini pa prav gotovo. Priznati je namreč treba, da Pečanova še kako pozna vsak kotiček naše občine in je seznanjena z vsemi pomembnejšimi dogodki, ter se jih večine tudi udeležuje. Namesto daljšega pogovora pa smo jo tokrat zaprosili naj nam pove, kaj bomo našli v paketu pod občinsko jelko z napisom Izola 2001.
INVESTICIJE
Poleg novega tisočletja, ki ga uradno začenjamo v ponedeljek bomo Izolani sredi poletja, morda celo do občinskega praznika, dobili nov zdravstveni dom, ki bo gotovo velika pridobitev za Izolo in za Izolane. Dobili bomo tudi novo avtomatsko parkirišče na Lonki, ki bo zagotavljalo varno parkiranje in hkrati omogočalo pregled uporabe plačanih parkirišč v našem mestu. Istočasno bomo za Pošto uvedli enostavnejši sistem parkiranja, kot ga poznajo že v Portorožu ali Miljah, kjer kupiš listek za parkiranje in toliko časa pač ostaneš na parkirišču. Tudi tam ne bo več parkiriščnikov, bodo pa redarji nadzorovali našo poštenost. Upam tudi, da bomo lahko razširili parkirišče pri ladjedelnici, če se bomo tako dogovorili s solastnikom zemljišča, saj opažamo, da je tudi tisto parkirišče vse bolj zapolnjeno. Dokončali bomo pešpot do Belvederja, tako da bo do sezone Belveder dostopen tudi po obalni poti. To bo hkrati omogočilo, da dokončno uredimo kanalizacijo in ne bo več problemov z uporabnimi dovoljenji Belvederja, saj je njihova kanalizacija doslej puščala na vseh koncih in krajih. Za gradnjo bodoče čistilne naprave pa bomo v naslednjem letu zbirali potrebno dokumentacijo, tako da bomo pripravljeni dočakali skupni nastop treh občin in države za pridobitev potrebnih mednarodnih kreditov za ta velik projekt. Zato pa bomo do jeseni že uredili vso dokumentacijo in začeli z gradnjo čistilne naprave v Kortah in veijetno dokončali lokalno čistilno napravo v Cetorah.
VISOKO ŠOLSTVO
Ob oblikovanju projekta tretje univerze in uvajanju novih oddelkov Visokošolskega središča sem večkrat želela odgovor na ponudbo, da bi v Izoli imeli visokošolski študij jezikov in v ta namen smo ponudili tudi prostorev starega italijanskega vrtca v drevoredu 1. maja. Žal se vse to nekam počasi odvija in nisem nič kaj optimist glede tega. Zagotovo pa se bo drugo leto že začel študij na Visoki šoli za zdravstvene delavce, ki bo locirana pri bolnišnici. Glede same bolnice mislim, da so z oblikovanjem nove zasedbe na Ministrstvu za
zdravstvo ustvaijeni boljši pogoji za reševanje problemov izolske bolnice Prejšnje zasedbe so namreč imele do te naše ustanove dokaj negativen in podcenjevalen odnos in so naredili bore malo za boljše delovanje izolske bolnice. Seveda bo pri tem pomembno tudi boljše sodelovanje ob meji, saj se župani obmejnih občin zelo trudimo, da bi ustvarili pogoje za to, da bi izolsko bolnico lahko obiskovali tudi bolniki iz bližnjih istrskih občin. O tem bomo govorili tudi na srečanju, ki je napovedano za začetek januarja v eni od izolskih kleti in za katerega upam, da se bo res zgodilo, že zdaj pa vem, da bomo januarja na Prince of Venice gostili tudi zadnje pogovore v lutkovnem gledališču, ki jih vodi Ciril Ribičič in na katerem bodo sodelovali zunanji, evropski oz. regijski ministri Slovenije in Hrvaške.
VOLITVE
Čez dve leti bom seveda spet kandidirala za županjo, saj nekaterih nalog enostavno ni bilo mogoče storiti v teh dobrih petih letih in pol. Marsikaj smo naredili, vendar sem realno precenjevala objektivne možnosti, kijih imamo kot občina in občani. Poleg tega bi bilo neproduktivno izgubljati moči pri načrtovanju projektov za katere nimamo zadostne stopnje soglasja vseh občanov in zato nam ni bilo žal nobene izgubljene ure, dneva ali meseca pri iskanju konsenza glede našega razvoja. Predvsem pa mi je vse bolj jasno, da ne bomo dosegli tistega kar lahko, če ne bomo vsestransko usklajeni. Včasih nas namreč zagrabi pesimizem in si misliš, zakaj se trudiš, če ni učinkov, toda na koncu vendarle ugotoviš, da znamo vedno bolj držati skupaj in da imamo še dovolj ciljev ob katerih lahko dosežemo visoko stopnjo enotnosti vseh Izolanov. Tudi za obdobje štirih let in pol, kolikor je minilo od moje prve izvolitve, se mi zdi, da je bilo marsikaj narejenega in upam, da bom do konca tega mandata in v naslednjem mandatu naredila toliko, da mi bodo Izolani lahko priznali, da sem si svojo pokojnino zaslužila.
DAN SAMOSTOJNOSTI IN PRAZNOVANJE
Še enkrat se je pokazalo, da proslave zaradi proslav pač nimajo nobenega smisla. Sobotna proslava ob Dnevu samostojnosti je v izolski kulturni dom privabila manj obiskovalcev kot bi jih v primeru, da bi se zgodila na sam praznični dan. Tudi pogled na dvorano ni bil nič kaj prazničen, saj je dvorana te dni namenjena predvsem dedku mrazu, sjavnostni govornik, olimpijec Vasilij Žbogar pa je enostavno imel preveč treme za takšno nalogo.
Še sreča, da je bil Mladinski pihalni orkester Izola v dobri formi in so s svojim nastopom vrnili nekaj več prazničnega vzdušja v nekoliko zdolgočaseno dvorano.
ZAPORNICA NA LONKI
Zdelo seje kar nekoliko prehitro, toda vse kaže, da bomo novo leto res že pričakali z zapornico na plačljivem parkirišču na Lonki. Delavci te dni pripravljajo vhodno izhodno rampo in postavljajo temelje parkirne hišice, kjer bo moč kupiti različne dovolilnice in urediti druge stvari v zvezi s parkiranjem v mestu.
irJt
ČESTITKA
Vsem, ki živimo v Izoli in vsem, ki prihajajo k nam, voščim vesele praznike in predvsem: Uživanjmo v življenju, ki nam ga v ponuja leto 2001.__
OD 18. DECEMBF DALJE PRI VSAKEM RAZVIJANJU FILMA IN IZDELAVI FOTOGRAFIJ FILM GRATIS!
Voščimo vesele praznike in srečno 2001!
Tel.: 066/ 640 ■ 39 - 77, Drevored l.maja 4a, Izola
4®
Inka je izolsko podjetje
ŽELIJO SI VEC "ČISTIH" PROJEKTOV
Inka v Izoli ni čisto neznano podjetje, saj se je pojavila v javnosti ob nekaterih finančnih in investicijskih projektih, vendar le malo Izolanov ve, kaj to podjetje zares "ustvarja". Vili Tisnikar, diplomirani ekonomist in direktor podjetja je skrbno pretehtal kar nekaj možnih odgovorov, potem pa povedal po domače: "Inka investira kapital v dobre projekte in na ta način ustvarja dobiček."
-	Zdaj ste dokončno izolsko podjetje.
-	Res je. 4. decembra je
bila na sodišču tudi uradno	registrirana
sprememba	sedeža
družbe, ki ima zdaj sedež v Cankarjevem drevoredu 17. v Izoli, v stavbi ki jo Izolani bolj poznajo kot menzo.
-	Vaša dejavnost je specifična. Ukvarjate se predvsem s finančnim inženiringom. Kaj to pomeni v praksi?
-	Inženiring je v zadnjih letih dobil nekakšen slabšalni prizvok, zato se ga raje izogibam in pravim, da delamo s finančnimi investicijami. Zdaj pa počasi prehajamo tudi na bolj vidne, nepremičninske investicije.
-	Vajeni smo bili, da so za investicije skrbele velike firme, vi pa ste po številu zaposlenih in zunanjemu blišču kar nekam skromno podjetje.
-	Struktura podjetij se pri nas, tako kot v tujini, zadnje čase spreminja in tudi mi opažamo, da se na področju investicij pojavljajo vedno nova, javnosti povsem neznana podjetja. Seveda pa kot finančnik vsako podjetje pogledam skozi finančne podatke in marsikdaj sem presenečen, ko ugotovim, da imajo tudi takšna, "neznana" podjetja, odlične finančne rezultate.
-	Pri Inki pravite, da upravljate s kvalitetnim in zadostnim kapitalom. Čigav pa je?
-	Lahko povem, da gre že od ustanovitve dalje za zelo kvaliteten poslovni kapital. Gre za finančne presežke uspešnih podjetij, ki iščejo naložbe izven svoje osnovne dejavnosti. Imena so se od ustanovitve naprej spreminjala in se gotovo še bodo, ampak to je v tem poslu nekaj običajnega. Takšnih podjetij je veliko in na mojo osebno žalost morda celo malo preveč, ker enostavno ne zmoremo obdelati toliko projektov na tako kvaliteten način, kot bi radi. Treba je vedeti, da tako kvaliteten kapital zahteva izredno transparentnost in smiselnost projektov.
Govorite o transparentnosti poslovnih dogodkov. Kaj naj bi to pomenilo?
-	To pomeni dokumentiranje vseh poslovnih dogodkov po strokovnih načelih, kar je za večino ljudi zoprno področje pa naj gre za družinski proračun ali za računovodstva v podjetjih. Urejanje papirjev in izračuni do zadnje decimalke so za nas posebej velika obveza, ker delamo z zahtevnejšimi investicijami in je treba vsak dogodek ali dogovor evidentirati na verodostojni poslovni listini. To skratka pomeni poslovanje zgolj s preverljivimi dejstvi.
-	Lahko predstavite katerega od že izpeljanih projektov?
-	Inka sodeluje v investicijah po vsej Sloveniji in tako smo udeleženi tudi pri nakupu premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomerju. Gre za 10 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin in 20.000 m2 zemljišča. Sicer pa se partnersko vključujemo tudi v projekte, katerih nosilci so naši najožji poslovni partnerji. Seveda pa so ti partnerji povabljeni tudi v projekte, kijih mi vodimo.
-	V Izoli imate začetih par projektov, vendar pravite, da jih je premalo.
-	Na splošno jih je zares premalo in tudi tisti, ki so že v delu se včasih odvijajo počasneje, kot bi si želeli. Predvsem če govorim o predvideni gradnji stanovanj v Livadah se upravni postopki preveč vlečejo, čeprav zelo skrbno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo. Zato tudi ne želimo napovedovati začetka gradnje stanovanj dokler vsi dokumenti ne bodo v naših rokah. Vedno namreč obstaja možnost pritožb tretjih strank, lahko se zgodijo tudi zlonamerne pritožbe in to je treba upoštevati pri napovedovanju rokov gradnje. Tudi v tem primeru smo imeli tri pritožbe na lokacijsko dovoljenje. Dve, ki sta prišli pravočasno od najbližjih sosedov smo dogovorno razrešili, saj je šlo v bistvu predvsem za pomanjkanje informacij, ena pa je prišla prepono, vendar želimo tudi v tem primeru s komunikacijo razrešiti problem. Brezpogojno vztrajanje na svojem in ignoriranje odnosa do zainteresiranih sosedov ali tretjih strank je namreč lahko zelo neproduktivno.
-	Kakšna stanovanja boste sploh gradili v Livadah.
-	Trudimo se, da bi bil ta objekt malo modernejši po arhitekturni zasnovi in uporabnosti za današnji način življenja. To pomeni parkirišča v kletni etaži, dvigala, protivlomna vrata v stanovanjih, nastavki za klimatske naprave, prostor za zunanji del klimatskih naprav in podobno.
-	Ste v Izoli prisotni še kje?
-	Še vedno smo lastniki zemljišča pred ladjedelnico, kjer je bila predvidena gradnja avtobusne postaje s poslovnim objektom, vendar se je zalomilo pri prostorsko izvedbenih aktih in zdaj vzpodbujamo občino, naj spremeni program. Ni naše da ponujamo programe ampak mi predvsem počakamo, da občina pripravi ustrezne dokumente in potem se vključimo, če nas kateri od projektov prepriča.
-	Je bila Inka v ozadju načrtovanja garaže in objektov ob svetilniku?
-	Povedal sem že, da to ni naš način dela. Inka ni imela nikakršnih interesov v zvezi z omenjenim zazidalnim načrtom. Če pa bi se zgodil razpis za pridobivanje investitorjev za katerega od objektov iz tega načrta bi ta razpis gotovo pregledali in če bi ga ocenili kot poslovno zanimivega bi svojo ponudbo podali. Vendar do razpisa ni prišlo in očitno tudi ne bo, v dosedanji fazi pa se mi s tem vprašanjem nismo ukvarjali.
-	Za Inko se je spet slišalo ob nakupu stavbe, ki je bila v lasti Stavbenika gostinstvo. To so postali vaši poslovni prostori, hkrati pa ste sodelovali pri iskanju poslovnega partnerja, ki bi nadaljeval gostinsko dejavnost.
-	Zadovoljni smo, da smo sklenili pogodbo o najemu prostorov s podjetjem Eurest, kije hči francoske multinacionalke in je to podjetje tudi začelo pokrivati potrebe po tovrstnih gostinskih storitvah na Obali. Nepremičnine, ki smo jih kupili so dobra osnova za organiziranje te ponudbe, računamo pa na to, da se bo dejavnost še razvila in razširila, kar bi lahko s tako kvalitetnim partnerjem in našimi investicijskimi možnostmi lahko dosegli v nekaj letih. Pri vseh poslih namreč iščemo dolgoročni poslovni interes in ne iščemo kratkoročnih špekulativnih nakupov, ker so preveč rizični.
-	Ali se INKA kakorkoli povezuje z italijanskim lastnikom izolske marine?
-	Po našem poznavanju je Marina Izola skupek terjatev, ki daleč presegajo vrednost premoženja, ki je bilo ustvarjeno. Glede tega, kako je to premoženje porazdeljeno in kako so porazdeljene terjatve pa se podatki spreminjajo. Mi sicer delamo veliko tudi s terjatvami, ker pa nihče ni prerok v svojem kraju delamo s terjatvami predvsem drugje po Sloveniji in manj v Izoli.
Eurest z ambicijami
Eurest je francoska multinacionalka, katere osnovna dejavnost je takoimenovani cuttering oziroma zagotavljanje prehrambenih obrokov za večje naročnike, hkrati pa razvija tudi svoje lastne restavracije. Kot nam je povedal direktor izolske podružnice Euresta, Emerik Eržen, so svojo ponudbo še temeljito razširili in kvalitativno izboljšali, tako daje po njihovi ponudbi veliko povpraševanja.
V restavraciji Izola nudijo: malice, kosila in večerje ter jedi po naročilu, pripravljene imajo turistične menuje, osnovna dejavnost pa je seveda catering, ki obsega pripravo in dostavo jedi ter postrežbo. Organizirajo tudi svečana kosila in večerje, kijih lahko popestrijo z živo glasbo.
bivšo stavbenikovo
dr. Mario Gasparini - poslanec
MARSIKAJ MORAMO UREDITI PRI SEBI
Doktor Mario Gasparini je že drugi mandat zapored poslanec v državnem zboru, čeprav se je neposredno po volitvah zdelo, da bomo celo ostali brez predstavnika v najvišjem zakonodajnem organu republike Slovenije. Toda sestava nove vlade in ministrske ekipe mu je ponovno odprla vrata državnozborske dvorane, seveda ob upoštevanju dejstva, da je na volitvah dosegel zelo dober rezultat in bil zmagovalec volitev v izolskem volilnem okraju.
-	Najprej se moram zahvaliti vsem tistim Izolanom, ki so na volitvah glasovali zame in volilnemu štabu ter vodstvoma LDS in ZZP. Res je, takoj po volitvah ni bilo jasno, kako bo z nadaljevanjem mandata, čeprav se je po odličnem rezultatu naše stranke zdelo, da bom izvoljen neposredno. Pozneje mi je bilo jasno, da bom moral počakati, ko pa smo dobili ministrico in ministra iz naše volilne enote je bilo jasno, da bom še en mandat poslanec DZ. Nasploh mislim, da je dejstvo, da imamo iz naše enote kar dva ministra, za šolstvo in zunanje zadeve, zelo pomembno. Še posebej zato, ker moramo rešiti vrsto vprašanj s Hrvaško in ker smo resno zastavili ustanovitev tretje univerze. Seveda je zelo pomembno, daje sekretar za zdravstvo postal dr. Marušič iz izolske bolnice, kar bo pomembno tudi za usodo izolske bolnice. Pa ne le to. V zdravstvu se je nabralo kar precej težav z izjemo zdravniških plač, ki so zdaj dokaj urejene. Več težav pa je pri zdravstvenem personalu, ki se mu nič ne rešuje. Že v prejšnjem mandatu sem imel pogovor z njihovim sindikatom in ugotovili smo, da se probelm plač rešuje premalo enotno za vse delavce v zdravstvu.
-	Koliko bo pri reševanju težav izolske bolnice lahko pomagal novoimenovani sekretar dr. Marušič?
-	Mislim, da se nekaj da narediti, pri tem pa največji problem ni dolg, ki ga bo tako ali tako nekdo moral plačati. Večji problem so medsebojni odnosi v naši bolnici. Enostavno ni več tistega sodelovanja kot je bilo včasih, naprimer na kirurgiji. Vem, daje to današnji trend in da se te medicinske stroke drugače organizirajo, vendar mislim, da bi odnosi lahko bili boljši. Prepričan sem, da bo dr. Marušič lahko pomagal pri reševanju problemov izolske bolnice, seveda pa bo vse veliko težje, če ne bodo urejeni odnosi v sami bolnici.
-	Kdaj ste bili zadnjič kot zdravnik, v izolski bolnici?
-	Bil sem tudi prejšnji teden, ker imam pogodbo z bolnico, ker imam pač veliko svojih starih pacientov. Vendar delam izključno ambulantno.
-	Ste bolj poslanec ali še vedno predvsem zdravnik?
-	Nedvomno sem v prvi vrsti poslanec. To je sicer šele moja druga služba ampak jo skušam delati odgovorno, tako kot sem odgovorno bil tudi zdravnik.
-	Ste tudi Istrijan in eden od podpisnikov povabila zunanjim ministrom na srečanje v Izoli.
-	LDS in Združena lista smo bili vedno za to, da se končno uredi sporazum o maloobmejnem prometu s Hrvaško, vendar smo ob tem imeli težave v koaliciji. Prepričan pa sem, da bi ta sporazum lahko pomenil velik korak naprej k urejanju odnosov. Pobudo o srečanju smo podprli skupaj s Koprčani in Pirančani, zato upamo, da bo naletela na dober odziv.
-	Kako si vi zamišljate ureditev odnosov ob meji v Istri?
-	Gotovo veste, da sem se rodil v občini Piran in sem stanoval na hrvaški strani ter obiskoval hrvaško šolo v Kaštelu.
Nedvomno tako Kaštel kot Savudrija sodita v katastrsko občino Piran, toda dejstvo je, da smo takoj po osvoboditvi vsi z južnega brega Dragonje hodili v hrvaške šole, z izjemo prebivalcev Skrilj in sosednjih zaselkov, ki so hodili v šolo v Sečovlje in to v italijansko šolo. Jezikovno je bila Dragonja vedno meja. Na eni strani so bili Krašani oziroma Carsini, na drugi pa Šavrini, ki so govorili seveda Slovensko. Za nas domačine pa ima ta problem zdaj zelo konkretne posledice.
Primer je recimo zdravstvo, kjer vsi župani z Istre zagotavljajo, da bi želeli koristiti usluge izolske bolnice in z maloobmejnim
sporazumom bi to lahko uredili. Potem je tukaj še reševanje ribolova, kjer nam sporazum ponuja možnost ribolova do Vrsarja in podobno.
-	Kako pa gledate na projekt istrske regije?
-	Moram povedati, da sem skeptičen glede vseistrske regije, ker vendarle državna meja obstaja. Seveda pa sem pristaš najboljšega možnega sodelovanja med ljudmi in občinami z obeh strani meje.
-	Kako pa gledate na kongres Istrijanov?
-	Sem za kongres ampak ne za takšnega, kot je bil v Pulju. Nisem zato, da bi na kongresu pogrevali zgodovino ampak da bi se pogovarjali o sedanjosti in predvsem prihodnosti. Slišal sem, da to skušajo zagotoviti tudi organizatorji, vendar se pri tako velikih zborovanjih nikoli ne ve.
-	Eno od nacionalnih vprašanj, ki se še kako čuti tudi v Izoli je vprašanje denacionalizacije.
-	Ko smo sprejeli novelo tega zakona smo točno zapisali, kaj se lahko vrne, kaj pa ne. Vlada dr. Bajuka je dokaj hitela s tem, mi pa menimo, da je treba vsak primer temeljito obravnavati. Predvsem je pomembno, da zaradi tega ne bo trpel kakšen splošno družbeni oziroma javni interes. V Izoli je kar nekaj zahtev, tudi za stavbe, ki so razglašene za kulturni spomenik, vendar je treba vsak primer posebej pogledati in če stavba služi nekemu javnemu interesu je seveda treba najti drugačne rešitve.
-	V katerih komisijah in odborih boste sodelovali?
-	Mislim, da bo imenovanje trajalo vsaj še dva meseca, ker se obetajo še nekatere spremembe, saj bodo še nekateri naši poslanci dobili naloge, ki po novem zakonu o vladi niso združljive s funkcijo poslanca. Najprej bi moral zamenjati g. Čokovo v komisiji za šolstvo, vendar sem hitro zamenjal za zdravstvo, kjer sem bolj doma. Zelo verjetno bom tudi v komisiji za kmetijstvo, kjer sem bil že zadolžen za ribištvo. Bil sem tudi v komisiji za narodnosti, ki pa ni več samostojna ampak v okviru odbora za zunanjo politiko in mislim, da bom delal tudi tam.
-	Največ se dela torej v odborih in komisijah, manj pa na sejah zbora.
-	Glavno delo gre po komisijah in odborih, seje državnega zbora pa so bolj zunanja manifestacija že opravljenega. Ljudje mi recimo radi rečejo, da premalo sodelujem v razpravah ampak treba je vedeti, da sem isto tematiko ponavadi poslušal že trikrat ali štirikrat in bi le ponavljal to kar sem že enkrat ali večkrat povedal. Zdaj ko je nova dvorana bo tudi to nekoliko drugače.
-	Po novem boste govorili kar s svojega poslanskega sedeža.
-	Mislim, da je bila tu narejena napaka. Kdor govori bi moral stati, vendar so mikrofoni postavljeni tako, da moramo med nastopanjem sedeti in to ni lepo. Drugače pa je ambient zdaj zelo prijeten. Nekateri se sicer pritožujejo, da so mize premajhne za tiste, ki nosijo s seboj celotno gradivo, zame pa je osnovni problem mikrofon, ki onemogoča, da bi govoril stoje.
-	Sodelovanje z občino Izola?
-	Čeprav občino Izola vodi Združena lista nimamo posebnih težav glede sodelovanja. Z županjo smo se že
nekaj pogovarjali, kaj bi lahko storili najprej in nasploh ponavljam, da če je treba potrkati na kakšna ministrska vrata občina ve, kako me lahko poišče za pomoč. Sicer pa bom še vedno imel pisarno tudi za občane, verjetno vsak drugi ponedeljek v mesecu, na sedežu v Plenčičevi ulici. Tam sem slišal veliko vprašanj v zvezi z zemljišči in še posebej v zvezi s problemi ribičev. Zadovoljen sem, da sem, kljub nasprotovanju mnogih, uspel izposlovati tistih 30 milijonov tolarjev zaradi sluzenja morja. Ob tem velja povedati, da bomo skušali najprej sprejeti zakon o morskem ribištvu in pomorski zakonik.
-	Zadnje čase vas redno srečujemo na odbojkarskih tekmah.
-	To je razumljivo, ker tam igrata oba moja sinova in mlajši bo šel zdaj menda celo v kadetsko reprezentanco. Meni pa je odbojka všeč, ker ima mrežo in tekmovalci ne pridejo v neposreden kontakt. Sicer pa je tam zdaj dokaj dobra klapa in mislim, da bodo napredovali v drugo ligo, kar pomeni, da bomo morali poiskati vsaj še enega dobrega sponzorja. Pa še nekaj bi rad povedal. Dvorana v Livadah je ena najlepših za odbojko, zelo pa manjkajo tribune, ki bi gotovo privabile več gledalcev.
-	Kdaj ste bili zadnjič na vikendu na Strmcu?
-	Bil sem tam tistega dne, ko je začel drseti plaz v zgornjem delu proti Predilu. Tam sem urejal vodo in ostalo in sem nameraval ostati, vendar je tako deževalo, da sem si premislil. Ko se je plaz prvič utrgal smo šli s policijo pogledati, kaj se dogaja in ker je deževalo sem se odpravil domov. Naslednjo noč pa je plaz preskočil pregrado in povzročil tisto tragedijo. Sicer pa Strmec ni ogrožen, ker je šel plaz z druge strani hriba.
-	Ko končate ta mandat vas čaka upokojitev?
-	Jaz že izpolnjujem pogoje za upokojitev ampak nisem prepričan, da bom čez štiri leta že "zrel za penzijo". Počutim se dobro in ne gre zanikati možnosti, da bi ponovno kandidiral. Sicer pa so čez dve leti že lokalne volitve in volitve župana v Izoli in v stranki se že dogovarjamo, da bomo pripravili kandidata za to funkcijo.
-	Slišati je bilo napovedi, da bo vaš koalicijski partner (ZZP) dobil pomembno mesto v ministrstvu za okolje, zdaj pa ga med imenovanimi ni.
-	Tega ne vem, ker so dogovori potekali na višji ravni. Če LDS kaj obljubi to obljubo navadno tudi drži in tudi Zveza za Primorsko bo gotovo dobila to, kar so ji obljubili.
-	Je to morda Branko Mahne, predsednik ZZP kot skupni kandidat ZZP in LDS na volitvah izolskega župana?
-	Mogoče je tudi to, vendar se bomo morali o tem še pogovoriti.
-	Hvala in veliko uspeha pri vašem delu vam želimo.
-	Hvala enako in vesele praznike ter obilo sreče v novem letu voščim vsem Izolanom.
AVTO AVTO AVTO AVTO AVTO KJE? I KAJ? I KAKO?
FINEX D.O.O., ANKARANSKA 7, KOPER
i
NAJLAŽJA POT, c DA PRIDETE DO SVOJEGA VOZILA, KATEREKOLI ZNAMKE Z ODPLAČILNO DOBO TUDI DO 7 LET. POHITITE, UGODNOSTI V DECEMBRU!
SMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC AVTOMOBILOV KIA NA OBALI!
FINEX 05/ 66-33-841
6. MEDNARODNI ODDOJKARSKI TURNIR
ROKOMET
USPEH DEČKOV V TRSTU
FESTIVAL 0DB0IKEF0 2000
IZOLA, 23. in 24.12.2000
V	organizaciji ženskega odbojkarskega kluba "Istra-commerce" Izola je v Izoli 23. in 24.12. potekalo dvodnevno mednarodno mladinsko odbojkarsko srečanje Festival odbojke 2000.
28 mladinskih ekip je svoje predbožične praznike preživelo v odbojkarskem tekmovanju, druženju in zabavi. Športne tekmovalnosti ni manjkalo, prav tako tudi lepih odbojkarskih potez mladih upov, ter veliko požrtvovalnosti in želje po zmagi. Organizator je za vse udeležence turnirja v sodelovanju z restavracijo "Riviera" priredil tradicionalni odbojkarski ples, kjer so tudi podelili nagrade in priznanja za odbojkarske uspehe v letu 2000.
V	tem letu so si odbojkarice ŽOK IZOla z uvrstitvijo na drugo mesto 3. DOL izborile pravico nastopa v 2. DOL in s tem spomnile na zlate čase izolske ženske odbojke. Za dosežene športne rezultate sta si nagrado za najboljšo igralko leta 2000 razdelili Sara
Raspor In Mateja MerkandeL nagrado
za najbolj obetavno mlado odbojkarico pa si je med šestdesetimi kandidatkami prislužila Bojana
Dujmovič.
Direktor FO 2000, GOIdn JOVIČIČ je povedal, daje zelo zadovoljen da je bil še en Festival odbojke izpeljan tako, da so bili vsi udeleženci zadovoljni, ter da so pohvale in zahvale ekip največja nagrada za delo, vloženo v organizacijo največjega mednarodnega mladinskega odbojkarskega turnirja. Dejal je še, da organizatorji pogrešajo večjo pomoč
Centra za Kulturo, Šport in Prireditve, ker menijo, da
bi osnovno športno tekmovanje lahko še bolj obogatili z kulturnim in zabavnim programom. Celotna organizacija pa se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji festivala, seveda v upanju, da jih bo naslednje leto še več.
Dobitnica nagrade za najboljšo igralko leta, Sara Raspor, je dejala: "Priznanja za igralko leta 2000 sem zelo vesela. Menim, da smo ga zaslužile vse igralke, ki smo si s skupnimi močmi izborile nastop v 2. DOL.”, dobitnica nagrade za najbolj obetavno mlado odbojkarico, Bojana Dujmovič, pa je dejala:
"Zelo sem presenečena nad priznanjem za najbolj
KAPUČINO

V soboto, 23.12, so izolski mlajši dečki, potem ko so končali z prvim delom prvenstva, izkoristili za I gostovanje na turnirju v Trstu. V njihovi skupini so bili še Trst, Musile in Koper. Po zmagi nad Musilom so se pomerili s Trstom. Spet so pokazali, da z njimi ni šale in jih premagali z 29:11. Nato pa je prišla odločilna tekma s Koprom. Kljub temu, da je naši niso odigrali kot znajo so jih premagali z 20:16. Med našimi se je med vsemi najbolj izkazal ROk JuriURD, ki je bil na koncu izbran za najboljšega strelca. Tako so naši osvojili še enega izmed mnogih turnirjev. Upamo, da se bo ta dolga nepremagljivost nadaljevala.
Za Izolo so igrali še: RCdŽiČ Ampi,
Gomezelj Rok, Srabotič Uroš, Srabolič Matej, Kleva Matej, Matovina Žiga, Reščič Borut, Radojkovič Jan, Žeger - Pian toni Matjaž, Cvetkovič Marko
obetavno igralko leta 2000, kajti konkurenca mladih igralk v našem klubu je zelo velika. Za mene je to obveza, da se bom trudila še bolj in opravičila dobljeno priznanje."
D ami |tnt. ■
Konkurenca mladink:
L OK Piran
2.	OK Hoteli Simonov Zaliv
3.	OK Poreč
4.	ŽOK Istracommerce Izola
Mladinci:
1.	OK Hoteli Simonov Zaliv
2.	OD Tornado
3.	VC Portorož
Deklice:
1.	OKVital Ljubljana
2.	OK Lovreč (Hrvaška)
3.	OK Mislinja
4.	ŽOK Izola
MANDRAČEVA VOŠČILNICA
Kovačeva kobila je bosa in malo je manjkalo pa bi tudi mi v uredništvu Mandrača pozabili na voščilo, ki smo ga pripravili za vas, naročnike in bralce Mandrača, za športnike, kulturnike, šolnike in politike, za kmetovalce In delavce, za vesele in žalostne, za optimiste in pesimiste, za redke bogate in številne revne, za leve in desne, za stare in mlade, skratka za vse, ki živimo v tem našem mestu in tej naši občini. Samo ena je Izola, zato jo moramo ohraniti zase in za naše potomce. Tako kot smo rekli za Slovenijo in kot bomo kmalu morali reči za ves svet.
Veliko sreče, zdravja, denarja, ljubezni, dogodkov in zadovoljstva, tudi ob prebiranju Mandrača.
Uredništvo^
____Mi
Reprezentantka Jana Ludvik
Z OBRAMBO DO REPREZENTANCE
Izola je mesto rokometa, nogometa, odbojke, jadranja, veslanja, športnega ribolova, borilnih veščin, avto moto športa, strelaštva in vse bolj namiznega tenisa. V stari telovadnici v parku Arrigoni se že nekaj let kalijo mlade igralke in igralci namiznega tenisa, redki gledalci lahko spremljajo celo prvoligaške tekme namiznoteniške lige, velikokrat pa so tam zbrani tudi najboljši slovenski pionirji in mladinci. Med njimi je vse pogosteje tudi nekaj izolskih igralcev in zagotovo najbolj standardna reprezentantka je trenutno Jana Ludvik, članica NTK Arrigoni. Po uspešnem nastopu na močnem tunirju na Portugalskem smo se pogovarjali z njo in trenerjem Zdenko Švab.
- Tenutno sem sicer šele četrta na državni lestvici, vendar vsi vedo, da znam odigrati zelo dobro na najtežjih tekmah in zato me redno uvrščajo v reprezentanco. Jaz sem bila pionirska državna prvakinja pri trinajstih letih, naslednje leto pa sem bila šele tretja. Toda na mednarodnih turnirjih sem bila doslej najboljša od naših. Imam rambnega igranja in doma to že poznajo, ter vedno kako je treba igrati proti meni, zunaj pa marsikoga lahko presenetim. Tako se je zgodilo tudi na evropskem prvenstvu in na zadnjem turnirju v Lisboni, kjer sem prišla med 16 najboljših. Gotovo bi prišla še višje, če ne bi naletela prav na končno zmagovalko turnirja.
namreč pose
-	Selektor reprezentance je koprčanka Polona Čehovin, ki gotovo dobro pozna Janine kvalitete.
-	Mislim, daje Polona spoznala Jano pred petimi leti, pred tremi leti, ko je bila Jana v sedmem razredu osnovne šole pa je prvič prišla v reprezentanco. Od takrat pa je stalna članica reprezentance, ki trenutno po kvaliteti sodi med prvih deset v Evropi. Na turnirju v Lisboni se je Jana edina od mladincev uvrstila v prvo šestnajsterico in ob boljšem žrebu bi gotovo lahko prišla še višje.
-	Menda tudi vam primanjkuje denarja za nastope reprezentance.
-	Res je, večino denarja smo morali zbrati sami. Drugim reprezentantkam so stroške sicer plačali klubi, jaz pa sem morala plačati vse sama, saj klub Arrigoni nima denarja. Starši smo morali za ta moj nastop plačati več kot 50 tisočakov. Tudi za sodelovanje na Evropskem prvenstvu smo morali vse plačati sami. Takrat celo več kot 150 tisočakov. To je seveda mučno, ker se skoraj bojimo, da bomo izbrani v reprezentanco.
-	So tudi v namiznem tenisu starši tako pomembni?
-	Vsekakor, brez njih ne bi bilo nič. Starši morajo podpirati mlade igralce po najboljših močeh, saj je obremenitev najboljših kar huda. Poglejte samo treninge: Jana jih nabere po osem tedensko, nekatere igralke pa trenirajo že v zgodnjih jutranjih urah, ker je sicer dvorana zasedena. Za primerjavo o pogojih našega dela naj povem, da ima francoska namiznoteniška zveza zaposlenih 1040 trenerjev, Nemčija ima 11000 klubov, bivša Sovjetska zveza je imela 120 tisoč klubov. Na Kitajskem igra tenis 20 milijonov ljudi in v primerjavi z njimi smo mi res majhni, vseeno pa smo se v enajstih letih vsega dvakrat vrnili z mladinskih prvenstev brez medalj. To je gotovo velik uspeh.
SPORTMAESTRAL CLUB d.o.o. IZOLA ORGANIZIRA
v SMUČANJE
yJt iygr MED ZIMSKIMI POČITNICAMI
^ v' • KJE: MARIBORSKO POHORJE (ZIDANŠKOV DOM) L	KDAJ; 18.02.-22.02.2001
^ PNE:-OSNOVNOŠOLCI: 40.000 SIT *	-SREDNJEŠOLCI:44.000SIT
'v‘	-ODRASLI: 49.000 SIT
V CENO JE VŠTETO: prevoz, 5-dnevna smučarska karta, 4 polni pensioni, spremljevalci in stroški organizacije INFORMACIJE: telefon: 640 39 89 ali 041/ 644 817 (Tone Barič) POHITITE S PRIJAVAMI. ŠTEVILO MEST JE OMEJENO
-	Kdaj si sploh začela igrati namizni tenis?
-	Začela sem ga igrati zaradi brata, ker sem želela postati boljša od njega in zdaj je postal dela mojega življenja. Upam, da ga bom igrala večno.
-	Namizni tenis ni več tako poceni, kot je bil nekoč?
-	Marsikaj seje spremenilo. Dober lopar stane danes 25 tisočakov, ena guma stane 6 tisoč in ob normalnem treningu jo je treba zamenjati na dva tedna. Tudi žogice niso tako poceni in že pri nas v Arrigoniju jih letno "porabimo" kakšnih 2000. Pravzaprav skoraj vso dotacijo porabimo za žogice.
-	Arrigoni je majhen klub. Ali obstajajo tudi veliki klubi?
-	Zelo velikih ni. Šampionka bi lahko bila velik klub, vendar tudi oni niso veliki v pravem pomenu besede. Velik klub pomeni to, da lahko vzame dobro igralko majhnemu klubu, ki denar porabi za stroške in ne more plačevati igralcev ali igralk. V ženskem namiznem tenisu se proračun klubov giblje od 80 do 120 tisoč nemških mark. Mi porabimo kakšne 3 milijone, seveda če ne štejemo vsega dela in denarja, ki ga prispevajo starši.
-	Kako je igrati proti znanim tujim igralkam, ki jih imajo tudi v naših klubih?
-	Včasih nas je kar malo strah, saj smo pravzaprav edina ekipa, kjer smo zgolj dekleta iz Izole, druge ekipe pa takorekoč nimajo domačih igralk. Spominjam se prvega srečanja s kitajsko igralko, ko me je bilo zares strah, vendar sem v obeh nizih prišla čez 10.
-	Nekoč je bila najkvalitetnejša ekipa v naši soseščini tista v Zgoniku, ki je bila celo državni italijanski prvak.
-	Tudi danes je to zelo dobra ekipa, saj imajo tudi oni kar tri kupljene igralke. Pred kratkim smo gledali njihovo domačo prvoligaško telano in na igrišču je bilo 5 Kitajk od šestih igralk. Zato smo tudi veseli, da sodelujemo z njimi in ko jih čaka tekma s kakšno obrambno igralko večkrat pokličejo Jano, da malo treniranjo z njo.
-	Ali bi Jana danes lahko premagala katerega od mojstrov iz prejšnjega obdobja namiznega tenisa?
-	Težko, ker jih večina še vedno trenira in nastopa. Dragutin Šurbek še vedno trenira po nekaj ur na dan in igra izvrstno. Celo Vecko še vedno trenira in nastopa v avstrijskem drugoligaškem prvenstvu. Namizni tenis je namreč šport, kjer leta niso najpomembnejša za doseganje dobrih rezultatov. Najpomembnejše so priprave, veliko reningov in dobra psihološka stabilnost. In seveda, treba je imeti denar za to in za sodelovanje na tekmovanjih.
ŠPORTNO DRUŠTVO
•S
I : m i m
—
fitnessstudio
IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
URNIK
pon-sob od 9 -12 in 16.30 - 22 are sob. do 21 ure
Q3330iJ]3jjI!)\7
DECEMBER
POSEBNI NOVOLETNI POPUSTI ZA VSE
NE POZABITE NA PROGRAM SMUČARSKE PRIPRAVE, KI GA NUDIMO V NAŠEM FITNESU.
Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
Svetovno prvenstvo v podvodnem ribolovu
IZOLANI OSVOJILI (TUDI) TAHITI
S svetovnega prvenstva v podvodnem ribolovu na daljnem Tahitiju se je pred dnevi vrnila slovenska reprezentanca v kateri sta bila tudi dva Izolana: selektor reprezentance in trener Silvo Vran in tekmovalec Moreno Matij ašič. Čeprav je bilo že potovanje do eksotičnega otoka sredi Tihega oceana izjemno doživetje, so slovenski podvodni ribiči dosegli tudi zelo dobre rezultate. Se najboljšega prav xxx, ki je premagal vrsto nekdanjih svetovnih in evropskih prvakov. O vtisih pripoveduje Silvo Vran.
- Najprej nas je presenetila strašna vlaga, ki je prav butnila v nas na letališču. Še sreča, da smo šli do tja preko Los Angelesa in smo na Tahiti prispeli zvečer. Na poti od letala do letališča nam je kar zmanjkovalo zraka. Temperatura zraka je sicer nekaj nad 30 stopinj, moije pa ima okrog 29 stopinj Celzija. Vetra ni, le občasno zapiha pasatni veter in takrat se zdi, kot da je prišla osvežitev. Mi smo imeli s seboj tanke potapljaške obleke, ki jih pri nas niti ne uporabljamo, tam pa so bile še predebele in smo morali nenehno snemati kapuce, da smo se lahko ohladili.
Moreno Matijašič je zasedel odlično 20. mesto, Robert Podgoršek pa je bil 31.-tu Ekipno je Slovenija zasedla 13. mesto
Slovenska reprezentanca (od leve): Robert Podgoršek, Dušan Krajnik, Bogdan Škofič, Moreno Matijašič, Silvo Vran, Jani Longo
čolnov, zaradi vročine so bili vsi tekmovalci nervozni, potem pa seje še zgodilo, daje še pred štartom tekme čoln domačinov odplul na oddaljeno lokacijo. Seveda so ga morali poklicati nazaj in tako smo izgubili še eno uro. In ker pri njih sonce vzhaja ob treh in pol zjutraj, ob šestih pa je že tema, smo se vrnili dobesedno sredi noči.
Tekmovalci so bili povsem izmučeni, saj so bili cel dan na morju in v vodi, kije niso vajeni, zato so kar popadali v postelje in smo bili na tehtanju rib le trenerji. Noja, drugi dan tekmovanja pa je vse že potekalo brez zastojev.
-	Lovili ste na koralnem grebenu.
-	Lovili smo izven koralnega grebena v stiku s Tihim oceanom in pogoji so bili zelo težki. Tok namreč nosi proti grebenu, ki je zelo oster in če te dobi veliki val te lahko trešči na greben. Lovili smo na globini od par metrov do 20 metrov, razen nekaterih reprezentanc, kot so bile Španija,
Francija in Italija, ki so lovile tudi čez rob, proti 40 metrom. Seveda je takšen lov še bolj nevaren in dvakratnemu evropskemu in svetovnemu prvaku, Robertu Marscu se je zgodilo, da je kolabiral. Imel je srečo, da gaje opazoval njegov barcajolo, ki gaje izvlekel v čoln. Odpeljali so ga v bolnišnico in ni prišel niti na podelitev, čeprav je bil posamično tretji. Poseben problem pa je bilo lovljenje pravih rib, saj je bilo za ulov dovoljenih 90 vrst rib, tam pa jih je nešteto in je težko prepoznati prave. Prvi dan je Matijašič lovil najbolje, pa tudi Podgornik in Longo sta
-	Kako je bila sestavljena reprezentanca?
-	Težko, ker smo morali sami prispevati denar in iskati sponzorje, tako da nam je nekaj najboljših odpadlo in smo dejansko sestavljali reprezentanco zadnji hip. Pravzarprav sem imel kar tri dodatno izbrane reprezentante in tako sem moral med petimi tekmovalci določiti štiri. Najbolje sta se v tisti vodi znašla prav Longo in še posebej Moreno Matijašič. Organizacija celega prvenstva je bila zelo eksotična, še posebej kulturni program, ki je bil zares nekaj nepozabnega. Vsi so bili okrašeni z rožami, dekleta so imela modrčke s kokosovih orehov in ko so plesali nas je vse prevzelo. Od tam smo šli na nek manjši otok po poti okrašeni in osvetljeni z baklami. Tam je bil sprejem in spet pesmi in ples. Skratka, bilo je nekaj nepozabnega. Tako kot je bilo to nepozabno pa je bila slabo organizirana sama tekma, saj so zamujali s štartom približno 2 uri. Problem je bila izbira
bila dobra, vendar so sodniki izločili več kot polovico ulovljenih rib. Drugega dne smo lovili na drugem področju in je bilo rib nekoliko manj.
-	Lovite brez dodatnega kisika, na dah. Koliko časa v povprečju vzdržite pod vodo?
-	To je zelo različno in odvisno od tega kje in kaj lovimo. Pri nas je treba, naprimer na zobatca v globini kakšnih 25 metrov čakati od 2 do 3 minute. Običajen potop pa traja minuto in pol, s potopom, čakanjem in izplavanjem vred.
-	Tokrat ste imeli še dodatne težave z morskimi psi.
-	Ker je bilo tekmovalcev veliko so se malo umaknili, drugače pa smo se že navadili nanje. Drugega dne me je Moreno poklical in povedal, daje na njegovem koncu jata rib in sem odšel po Krajnika, da bi še on lovil tam. Ko smo prišli blizu Morenota sem videl, da je nad njim jata kakšnih šestih, sedmih morskih psov, vendar nismo delali panike. Če si jih sunil s palico so zbežali, potem pa so se spet vračali, ker čakajo na ribo, ki jo ulovi potapljač in jo celo poberejo s harpune. Ko smo nekaj dni kasneje lovili ribe za kosilo je Robert lovil na samem grebenu, žena Marjana pa je šla za njim z masko, da bo videla kako lovi. Ko je nalovil nekaj rib jih je dal Marjani, naj odplava z njimi do mene, ki sem ob kolibi pripravljal kosilo, morski psi pa so šli za njo. Na pol poti je zlezla na malo višji greben in držala ribe iz vode ter klicala, da jih bo pustila morskim psom. Seveda ji nismo pustili, potem pa jih je Robi odgnal in tako rešil kosilo.
Selektor Silvo Vran se je pomešal med lokalno prebivalstvo, okrepljeno z brhko Slovenko. Ali jo lahko odkrijete?
-	Koliko časa ste bili na Tahitiju?
-	Prišli smo 3. in odleteli 16. decembra. Po končanem prvenstvu smo namreč ostali na dopustu, ker tako daleč pač ne potuješ vsak dan. Moram povedati, daje dopustovanje pri njih zelo drago, tako da smo si lahko privoščili le bivanje v kolibi, za hrano pa smo velikokrat poskrbeli sami z ulovom rib. Res pa je, da smo imeli kolibo v neposredni bližini čudovitega morja in da smo se
Gospodinja je prijela za tamburico in odpela himno Tahitija, ki jo je sama tudi napisala.
z lastniki zelo dobro razumeli, saj so nam za minimalno ceno posodili njihov avto in sploh zelo skrebeli za naše dobro počutje. Mi smo se najprej dogovorili, da bomo plačali po 25 tisoč tolarjev na bungalov za štiri osebe, kar je bila za njihove razmere zelo dobra cena, vendar so tam nehote namestili Hrvate. In ker je naša lastnica zaračunala trikrat višjo ceno sem šel naokoli iskati boljšo ponudbo. Toda tam se vsi poznajo in hitro se je razvedelo, da iščem cenejšo možnost, zato mi je lastnica ponudila nižjo ceno in končno smo ostali v njihovem bungalovu za 6 tisoč tolarjev na osebo, seveda brez hrane.
-	Kako nasploh živijo tam?
-	Zelo preprosto. Imajo lesene hiše, večino dneva preživijo zunaj in tudi jedilnica je na prostem. Nasploh se ne obremenjujejo z nekimi nepremičninami ampak skušajo živeti karseda poceni. Turizem je seveda glavna gospodarska panoga, saj ponujajo takorekoč vse, od potapljanja med morskimi psi do jadranja med otoki in safarija v hribih. In čeprav so cene najema bark, avtomobilov, prenočišč in vsega, kar mi imenujemo standard, zelo visoke, smo se na koncu razšli skoraj s solzami. Povedati moram tudi, da smo organizatorjem na Tahitiju v spomin pustili grafike Izole, ki jih je izdelal Marjan Motoh.
Tahiti je turistični raj in tudi takšni-le so njihovi hoteli, kjer pod steklenim podom plavajo tropske ribe, kosilo pa si lahko ulovite skozi okno.
-	Zgodilo se je tudi, da ste tam srečali še eno slovensko reprezentanco.
-	Bili smo zelo presenečeni, ko smo tam zagledali še eno ekipo Slovenije, ki pa ni prišla tekmovati. Prišel je namreč predsednik sekcije z dvema spremljevalcema in kot so povedali Hrvatom so menda dobili neka sponzorska sredstva na račun reprezentance in so si lahko privoščili izlet. Mi smo morali skoraj vse zbrati sami, oni pa so se sprehajali po Tahitiju z velikim napisom Team of Slovenia. To bomo morali na zvezi še temeljito pregledati in oceniti, kako je prišlo do tega izleta. Nemogoče je namreč, da mi z obale vzdržujemo pri življenju ta šport, nekateri pa to izkoriščajo za svoje zasebne interese.
Mef
Obisk kleti Korenika & Moškon
'se
DRUGAČNO VINO IZ ISTRE
Pred trinajstimi leti je Miran Korenika zapustil delo v izolskem komunalnem podjetju in se, skupaj z Markom Moškonom iz Parecaga lotil vinogradništva. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če se ob tem ne bi zgodila prava mala vinska revolucija, saj sta se lotila "delanja" vina na drugačen način kot je bilo takrat med Kortežani in Istrani v navadi Danes je v Kortah sodobna klet s polnilnico in degustacijsko sobo, ki so jo uredili prav pred kratkim, blagovna znamka Korenika Moškon pa si vztrajno utira pot v močni konkurenci vipavskih, briških in štajerskih vin, kjer so se na takšno pot proizvodnje vin podali že veliko pred Istro.
-	Začeli smo leta 1984 s sedmimi hektarji vinogradov, zdaj pa jih imamo 20 hektarov. Vinograd s katerim smo začeli je bil v poprečju star 40 let je zdaj popolnoma obnovljen, tako kot vsi drugi vinogradi, z izjemo naših lastnih, ki so bili zasajeni v sedemdesetih letih.
-	Lotili ste se drugačnega vinogradništva v okolju, ki je vendarle imelo dolgoletno tradicijo proizvodnje vina.
-	Niti ni bilo tako nenavadno ali drugačno. Drugačen je bil le način "delanja" vina. Najprej je šlo za belo vino, ki smo ga delali drugače, kot je bilo v Istri sicer v navadi. Tukaj so vinogradniki vino imeli na tropinah in ga kuhali na tropinah, mi pa smo se takoj odločili za ta način, ki ga imamo še danes, to je, da grozdja ne dajemo na tropine. Pri tem so nam zelo pomagali nasveti in vzpodbuda strokovnjakov, ki so govorili, da smo na pravi poti, zato nismo odnehali.
-	Je bilo strokovne pomoči dovolj?
-	Zelo nam je pomagal Iztok Klenar iz Vina Koper, kije bil pomemben posebej takrat, ko smo začeli skoraj obupavati. Vino, ki smo ga mi delali namreč ni šlo v teh krajih. Domačini ga niso hoteli sprejeti, ker je bilo drugačno. Po šestnajstih letih pa opažamo, da skoraj 90 odstotkov vinogradnikov v Istri dela vino na enak način.
-	Malvazija narejena na tropinah je bila rumeno rjava, danes je bistveno svetlejša, skoraj bela. Kakšna je sploh primerjava med tema dvema izdelkoma istega grozdja a z različnim postopkom izdelave?
-	Po stopnji alkohola ni nobene razlike, še posebej letos, ko ima malvazija alkoholno
stopnjo nekaj čez 12. Malvazije, ki je nekoč imela alkoholno stopnjo 13 ali 14 danes enostavno ne dobite več, ker so takšna vina preveč težka in trpka, nimajo več kislin in niso tako aromatična. Harmonija v njih pade in takšna vina bi danes pili zelo redki pivci, saj so se tudi pivske navade s časom spremenile.
-	Za vse to, kar imate danes so bila potrebna velika vlaganja. Ste prišli tudi do subvencij v kmetijstvu?
-	Subvencije do leta 1996 nisva dobila nobene. Začela sva s tistim starim vinogradom in ves denar kar sva ga dobila od vina sva vložila v klet in vinograde. Prvo subvencijo sva dobila leta 1996, tako da sva deset hektarov vinogradov obnovila brez pomoči kogarkoli. Zdaj pa nama tudi država in občina priskočita na pomoč in mi skušamo to izkoristiti za nova vlaganja, predvsem v kvaliteto proizvodnje vina in v trženje, ki je vse bolj pomembno.
Saj obstajajo subvencije tudi v Evropski skupnosti.
-	Res je, toda imeti moraš ustrezno število vinogradov. Mi smo se odločili za ta sedanji obseg, to je 20 hektarov vinogradov in bomo namesto širjenja vinogradov rajši delali na dvigu kvalitete našega vina.
-	Kaj pomenijo nagrade, ki jih tudi vi prejemate na različnih sejmih in tekmovanjih?
-	Dobra nagrada je naprimer velika zlata nagrada, že zgolj zlata ali srebrna pa na trgu ne pomenita prav veliko. Še najpomembnejše je, da si prisoten v medijih, da se o tvojem vinu govori, da postane tvoja blagovna znamka prepoznavna in da ljudje ob mizi naročijo stekleojco malvazije, refoška, caberneta ali katerega drugega vina iz naše kleti.
-	Božična večerja je mimo, zdaj je na vrsti silvestrski menu. Katero vino bi predlagali za praznično mizo?
-	Od naših vin zagotovo refošk ali cabernet od rdečih, od belih vin pa bi se zelo težko odločil, ker so letos res vsa zelo kvalitetna. Skratka, priporočam, da kupci posežejo po kvalitetnem vinu, saj je kozarec kateregakoli vrhunskega vina lahko zares izjemno doživetje. (DM)
NIKA IZ PORTORIKA S POGODBO V ŽEPU
Finale prireditve Supermodel sveta, ki ga že dvajset let prireja ena najmočnejših svetovnih modnih agencij Ford, je tudi letos, že drugič zapored, gostil Izolanko. Pa ne le to, 15- letna Nika Tomažičič, letošnji supermodel Slovenije, se je uvrstila na četrto mesto in si s tem pridobila pravico do delovne pogodbe za 75.000 dolarjev. S tem je ponovila lanskoletni uspeh Bojane Dujmovič, ki se je uvrstila na drugo mesto.
Namesto živčnosti in stresa - kljub delovnim obveznostim - so bile to prave tropske počitnic. Eden od fotografov je takole ujel Niko in njeno kolegico Natašo iz Bosne.
Niko smo obiskali na njenem domu v Livadah in poklepetali o potovanju v Portoriko in desetih sanjskih dnevih preživetih v tropskih krajih, pa tudi o čisto vsakdanjih stvareh.
Sicer pa - kaj se je pravzaprav dogajalo v razkošnem portoriškem počitniškem kompleksu Wyhnham El Conquistador? Za kakšen natečaj pravzaprav gre ?
Leta 1980 so pri Fordu prvič pripravili natečaj, s katerim so se lotili iskanja novih manekenskih postav in obrazov po vsem svetu. Prva zmagovalka natečaj je bila Norvežanka Anette Stai, naslednjega leta pa je zmago odnesla Danka Renee Simonsen, kar jo je izstrelilo v družbo zvezd modnih pist
osemdesetih let.
Ujučno prireditev je vodil maneken in igralec Michael Bivins, ki ga poznajo gledalci nadaljevanke Obalna straža, na površje pa je priplaval z reklamo za spodnjice Calvina Kleina.
Za agencijo Ford je v skoraj petdesetih letih obstoja delalo veliko legendarnih imen, med katerimi so nekatera sicer bolj poznana iz sveta filma: od Tippi Hedren v petdesetih do AliMcGraw in Jean Shrimpton v šestdesetih, do še vedno aktivne Jerry Hall ( dolgoletne življenske sopotnice Micka Jaggerja), in zvezd, ki jih je pot izpred modnih objektivov vodila naravnost na filmska platna: Candice Bergen, Kirn Basinger, Brooke Shields in Melanie Griffith.
Natečaj za Supermodel sveta je kljub posnemovalcem, ki jih je pridobil v vseh teh letih, ostal najprestižnejši izbor novih manekenskih
obrazov na svetu. V več kot 40 državah sveta vsako leto izbirajo nove potencialne manekenke in fotomodele, zaključne prireditve pa seje tudi tokrat udeležila ustanoviteljica agencije, danes 80-letna Eileen Ford, ki je šele pred petimi leti predala posle svoji hčerki Katie.
Nad Niko so bili predstavniki Forda navdušeni že na izboru za Supermodel Slovenije, in zanjo je že pred prihodom v Portoriko že vedela tudi Katie Ford. Seveda nas je zanimalo, kako je Nika doživljala vse skupaj.
’Vzdušje je bilo veliko bolj sproščeno in počitniško, kot sem pričakovala. Snemanja, vaje v hoji, preizkušanje make-upa in priprave na finalni nastop so trajale le po dve do tri ure na dan - le redko več. Preostali čas smo lahko izkoristile za kopanje ter sprehode po okolici in po trgovinah v hotelskem kompleksu, kjer smo stanovale in kjer je vse skupaj potekalo. To je bilo nekakšno mesto v malem, z vsem kar lahko človek potrebuje. Izven meja tega kompleksa pa same nismo smele. Le enkrat so nas odpeljali na ogled glavnega mesta San Juan, kjer pa je takoj zbodla v oči razlika med razkošjem hotela in revščino domačinov,” je Nika nizala svoje vtise iz Portorika.
"Potovanje je trajalo skoraj 24 ur in je bilo kar naporno. Kmalu po prihodu so nas razdelili v skupine in nam določili varuške, ki so nad nami bdele vseh deset dni. Z mojo varuško Jade sem se hitro spoprijateljila. Govorila je namreč italijansko, kar je vse skupaj olajšalo, zaradi jezika sem hitro navezala stike z dekleti iz Hrvaške, Bosne in Italije, s katerimi sem se tudi v naslednjih dneh največ družila. No ja, tudi z drugimi dekleti. Recimo z Norvežanko, s katero sem bila v sobi. Z nekaterimi pa je bilo težje začeti pogovor, saj skorajada niso govorile angleško je povedala o novih poznanstvih, ki jih komunikativni Niki ni bilo težko navezati.
Prav tako ji ni bilo težko držati se "strogih" pravil: nobenega alkohola in cigaret ter v posteljo ob desetih zvečer, malce težje pa je bilo spoštovati pravilo, da ne smejo spregovoriti z nobenim fantom. "To je bilo sicer razumljivo, saj je bil hotel poln gostov, predvsem Američanov, organizatorji pa so bili odgovorni za nas, saj smo bile vse povečini mladoletne. Najmlajša je imela 14 let, najstarejša pa 22. Vseeno pa sva med nekim čakanjem na snemanje z Natašo iz Bosne zaigrali odbojko s skupino mladih na plaži. " Ampak takšen "prekršek" so organizatorji brez težav tolerirali, huje je bilo s cigaretami: kar takoj so povedali, da bo vsaka, ki bi jo opazili s cigareto v roki, diskvalificirana. Najmanj pa je bila zadovoljna s hrano, saj je pogrešala njeno priljubljeno jed - "pašto".
" Največkrat je bil na jedilniku piščanec, nekajkrat so nam postregli neko vrsto rakovic, pašto, ki jo imam najraje, pa le enkrat. Sicer pa so nam čez dan stregli predvsem s sendviči, čipsom in coca-colo, " je opisala nič kaj manekenski jedilnik.
V končni izbor so se letos uvrstila štiri dekleta, ki so za nagrado prejela delovno pogodbo z agencijo Ford za obdobje dveh let.
Prvouvrščena Margarita Babina, rdečelasa Rusinja prosojne polti, bo tako podpisala	manekensko
pogodbo v vrednosti 250.000 dolarjev, poleg	naše Nike
Tomažinčič, ki so jo nagradili s pogodbo v vrednosti 75.000 dolarjev, pa sta med prve štiri uvrstili Irka Kathryn Calvert (pogodba za 100.000 dolarjev) ter Brazilka Vanessa Schrank De Assis (pogodba	za 150.000
dolarjev).
Naj povemo, da število deklet, ki jih vsako leto izberejo pri Fordu, ni
Izmed fotografij, kjer "pozira ",je Nika izbrala tole.
vedno enako. Kot pravi Katie Ford, direktorica agencije, izberejo tiste, za katere menijo, da bi lahko postale vrhunske manekenke. Tako se je že zgodilo, da so pogodbe ponudili kar šestim dekletom, pa tudi le dvem.
Lani v Pekingu so pod svoje okrilje sprejeli tri dekleta, med njimi Izolanko Bojano Dujmovič, ki pa se po nekaj skokih v tujino, od jeseni dalje menda bolj posveča šoli in manj manekenstvu.
To, da se je med zmagovalke ponovno uvrstila Slovenka je bilo svojevrstno presenečenje. Kljub temu, da je bila Nika ves čas favoritka, tega ni mogla pred tekmovanjem verjeti niti njena agentka Tea Hegeduš, urednica revije Glamour,. Kot je povedala Nikina mama Egle, ki je bila pred odhodom seveda zaskrbljena, kot pač vsaka mama, ji je Hegeduševa v pogovoru pred odhodom dejala, da bi se ji zdelo res nenavadno, da bi se slovenska predstavnica ponovno uvrstila med najboljše. Pa se je, kar je dokaz več, da pri Fordu zares izbirajo po profesionalnih merilih in jim kriteriji kakšnih tekmovalnih "kuhinj" prav nič ne pomenijo.
Sedaj ima Nika pred seboj odprto pot. Poletijo čaka potovanje v New York, kjer jo bo Katie Ford predstavila ameriškim medijem, že takoj po novoletnih praznikih pa je na vrsti snemanje za revijo Glamour. Tudi v Parizu in v Milanu že povprašujejo po njej.
Kot kaže pa so časi, ko so mlada dekleta obesila šolo na klin in se podala v svet mode, če se jim je ponudila priložnost, definitivno mimo. Tudi Nika namerava svoje delo na modnih pistah prilagoditi šolskemu ritmu, saj ji na kraj pameti ne pade, da bi šolo zapustila.
" K sreči so mi šli v SGTŠ zares na roko in mi omogočili podpis učne pogodbe, tako da bom imela poseben status, podobno kot športniki Tako bom lahko vprašana takrat, ko bom pripravljena. Tako mi bo malce lažje, vendar šola vseeno zahteva veliko dela. Že teh deset dni odsotnosti se mi je poznalo, saj je bilo to obdobje testov in spraševanj. Vsekakor bom delovne obveznosti prilagajala šolskim, in ne obratno, " je prepričana Nika, ki je tudi v intervjuju za MTV povedala, da se priložnosti, ki jo je dobila dobro zaveda in jo namerava pametno izkoristiti.
Srečno Nika !
OBVESTILO NAROČNIKOM
Pred dnevi ste gotovo prejeli položnico za plačilo naročnine za prvo polletje leta 2001. Rok za plačilo naročnine bo potekel danes, 28. decembra, seveda pa bomo počakali tudi na tiste zamudnike, ki bodo naročnino vplačali prve dni novega leta. .Glede na dosedanji odziv kaže, da bomo tudiv naslednjem letu ostali vsaj v takšnem številu kot letos, da bi zmanjšali stroške na številko časopisa pa vendarle upamo, da bomo dobili še kakšnega novega naročnika in tako še naprej zagotovili izhajanje tega edinega in najboljšega izolskega tednika. Vsem, ki ste naročnino že plačali in tistim, ki se na to že pripravljate voščimo ve najboljše v novem letu in čimveč dobrega branja.
Uredništvo
KRIMINALIJE
Prav lepo smo se obnašali za božične praznike. Policisti niso zabeležili pomembnejših kršitev javnega reda in miru, prometnih nesreč skoraj ni bilo, petarde so pokale v omejenem obsegu. Tudi za polnočnico je bilo zelo mimo, malo tudi zahvaljujoč policistom, ki so se na praznični večer malo več sprehajali okoli cerkve. Čisto brez dogodkov pa le ni šlo.
DOLG JE ŽE DOLG
Zaradi dolžniško upniškega razmerja sta se sprla bivša žena dolžnika in upnik. Kljub preverjanju policisti niso odkrili znakov prekrška ali kaznivega dejanja ampak zgolj nerešeno medsebojno razmerje, zato so prizadeta napotili na zasebno tožbo.
SVETI TRIJE KRALJI
Božič je družinski praznik, zato so se trije možje vrnili domov s pomočjo maliganov in družinskim članom glasno najavili svoj prihod v družinsko okolje. Bili so tako glasni, da sojih slišali celo do policijske postaje, kjer so potrdili, daje Božič res družinski praznik.
Prvi je ženo našel v postelji, jo zbudil in pretepel, ker ni hotela razumeti, da je zunaj praznični dan.
Drugi je zbudil sina in ga tako glasno ošteval, da se je sin res zbudil in mu enako glasno vrnil vse praznične pozdrave.
Tretji pa se je razjezil zaradi metanja petard in je zlasal vse prisotne, od otrok do starejših.
Vse tri bo za praznično vzdušje poklical k sebi še Božiček oziroma sodnik za prekrške.
SRAKARSKE
Pravi dolgčas, bi lahko rekli. Policisti so obravnavali le en vlom v vozilo, tatvino denarnice in odvzem osebnega avtomobila. Zgodile pa so se le tri manjše nesreče.
Čestitamo !
PROGRAM
VESELI DECEMBER v Izoli
30.12. - NOVOLETNA IGRICA -V lastni izvedbi, režiji in vsem,
kar sodi zraven.
Vse prireditve so brez vstopnine, ob 10:30 uri pred delavnico "Zvezdice" na Ljubljanski 7. Vabljeni!
KULTURNI DOM PREDSTAVLJA
Četrtek 28.12., petek 29.12. ob 18.00 in soboja 30.12. ob 18.00 - Manziolijev trg
ŽIVE LUTKE-Talil Hadi
Četrtek, 28.12. ob 17.00 v Kulturnem domu
BING BANG BONG
Petek, 29.12. ob 17.00 - Kulturni dom
OBISK DEDKA MRAZA
Sobota, 30.12. ob 18.00 - Manziolijev trg
OBISK DEDKA MRAZA
VELIKE LUTKE NA TRGU
V četrtek, petek in soboto ob 18.00 se bo na Manziolijevem trgu predstavilo lutkovno gledališče Talila Hadija, katerega posebnost so lutke v naravni velikosti. V Izolo jih bo menda pripeljal kar 60, zaigrali pa bodo Kekca, Sneguljčico in Modri planet.
Vsak dan bodo lutkarji zaigrali eno od lepih lutkovnih zgodb, ki jih je napisal Talil in z njimi bodo najmlajšim in tistim, kijih bodo pripeljali zares polepšali zadnje dneve leta 2000.
Talil in njegove lutke vas iskreno vabijo na Manziolijev trg.
IZOLSKI VRVAŠI SE PREDSTAVIJO
Danes, v četrtek, 28. 12. zvečer (po lutkovni predstavi - cca. ob 19.00) bodo na Manziolijevem trgu predstavili člani novoustanovljenega izolskega kluba vrvašev 100 plus.
Pravzaprav se bo zgodil mali vrvaški praznik, saj so na predstavitev povabili tudi tekmovalce iz drugih slovenskih krajev, tako da bomo lahko videli nekaj demonstracij tekmovanja v vleki vrvi, pričakujejo pa tudi prisotnost nekdanjih izolskih vrvašev, ki so bili nekoč med najboljšimi v tem delu Jugoslavije.
V uradnem delu pričakujejo tudi pozdrav predsednika obalnega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo, v zabavnem delu pa bosta igrala kar dva domača harmonikarja in skupina Folpi, morda pa pride okoli tudi Slavko Ivančič.
SILVESTROVANJE Z VINOGRADNIKI
Tudi letos se bo v Izoli zgodilo silvestrovanje na prostem, prizorišče pa bo Manziolijev trg, kjer bodo staro in mlado zabavali Istrski vinogradniki v novi (še bolj izolski) zasedbi.
Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo štosov in iger, opolnoči pa bo županja postregla s tradicionalnim šampanjcem.
Petardam bo vstop prepovedan, za boljšo ponudbo pa bodo poskrbeli tudi tam locirani lokali.
Pridite na Manziolijev trg v nedeljo 31. decembra ob osmih zvečer. Ne bo vam žal.
MALI OGLASI
-	UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjen avto HROŠČ 1200, tel.: 641 - 68 55 v
-	PSIČKA ZA BOŽIČKA stara 11 tednov, zelo lepe črne barve, majhne rasti PODARIMO dobrim ljudem, tel.: 680 -13 -90 zvečer
-	Kdor lahko odstopi štedilnik ali peč na drva, naj se oglasi na tel.: 041/950-068
-Prodam BX letnik 91,odličen,za220.000SIT.Tel.:041/687-102
-Kombiniran otroški voziček inotroški sedež za v avto ugodno prodani. Tel. 642-01-00 popoldan.

je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 066/640 00 10, fax. 066/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 6400-010
e-mail: MAN DR A C @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
Spoštovane bralke, cenjeni bralci, v letošnjem letu smo se dodobra seznanili s potrebami otrok, bolnikov, nemočnih.
Hočemo jim pomagati. Zato sredstva, namesto za voščilnice, namenjamo otroškemu oddelku Bolnišnice Izola.
Izberite modro svojo pot, pridružite se nam tudi vi in se z dobrimi željami popeljimo v leto 2001.
PE Predstavništvo Koper
Cesta Zore Perello Godina 2 6000 KOPER
tel.: 05/ 63 98 827, 05/ 63 98 831
Pisarna Izola
Cankarjev drevored 2
6310 IZOLA
tel.: 05/ 64 17 654
Pisarna Lucija Obala 114
6320 LUCIJA PORTOROŽ tel.: 05/ 67 73 624
Pisarna Sežana
Partizanska cesta 3 6210 SEŽANA tel.: 05/ 73 01 640
Pisarna Ilirska Bistrica
Bazoviška ulica 8 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/ 71 42 552
http:// www.zav-mb.si
IZBERITE MODRO SVOJO POT
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
MOTOHOV KO
UKAZO CCbCK-
..Trfo
MRAZ....
LAHKO ODP1A

KI SEM 3— NAKUP BO

TYOJ BO.
NA3ETI ZA
Srečno 2001
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
iH	O	M	o o
deževno	sončno	deževno	oblačno
max 14	max 11	max. 10	max. 9
min.12	min. 9	min. 8	min. 6
TSsP^
*M><«
KUM
trgoM
\oah'
3 DVA trai • ADRIA COi
•	ART FOTO
•	AVTO JER
•	BAN obutev (i
•	BOUTIQUE N
•	CARMEN darila.
•	CEDRA vrtnarija, DELAMARIS trgovii
DESK založba http://knji
DZS Knjigarna in papirnica Žiga Zois (Trg republike) EXPRES OPTIKA IZOLA (Cankarjev Drevored-po FAST FOOD VENI (Postojnska ulica)
FINES perilo (Koprska ulica)
FITNESS VITALIS (Ljubljanska ulica)
FOTO FANTASY vse za fotografijo (Sončno nabrežje) FOTOOPTIKA RIO (Ljubljanska ulica)
Frizerski salon ANKA (Ljubljanska ulica)
Frizerski salon CUP (Gottanova ulica)
GRAFFIT knjigarna, papirnica, glasba (Manziolijev trg) GROSIST DISKONT BAJT prodaja pijač (Polje-ind. cona)
JOLLY MODA oblačila .........................
Kemična čistilnica M
I, Drevored 1. maja)
RS računalništvo (Veliki trg)
“ (Drevoredimaja) avtomobili SEAT, avtodeli (Polje 9,b) iv drevored)
oblačila (Ljubljanska ulica)
,, art&hobby (Cankarjev drevored) (Cankarjev drevored)
Tovarniška ulica-pri ladjedelnici) net
SE NIKOUJOUKONAGRAD!
(Strma pot -ARA (Ljublj
Jagodje)
kRA (Ljubljanska ulica)
LILI drogerija (Koprska ulica)
MANUFAKTURA oblačila, tekstil (Koprska ulica, Veliki Market VANJA (Prešernova cesta)
Mesarstvo RENZO & JANKO (Ul. prekomorskih brigi MAXI LINEA oblačila (Koprska ulica)
Market NANOS - HRIB d.o.o. (Pittonijeva ul.)
MOČ ŠPORTA športna trgovina (Pittonijeva ulica MERCATOR-DEGRO marketi (Jagodje, Livade,
Ljubljanska ulica, Trg republike, Ulica Prekom, brig.
Dantejeva ulica, Ulica IX. korpusa. Veluščkova ulica MUZIKALIJE SEVER glasbila (Cankarjev drevorea NAUTILUS papirnica in knjigama (Postojnska ulica)
OLJKA bomboniera, sadje (Dantejeva ulica)
Optika IZOLA (Kristanov trg)
ORHIDEJA cvetličarna (Kristanov trg)
PLACER jeans, oblačila za mlade (Ljubljanska ulil PLANIKA obutev (Alietova ulica)
PROPET pohištvo (PC Ruda)
RITOŠA prodaja koles (Livade, Koper)
SANIS športna in druga oblačila (Sončno nabrežje STOP 390 darila (Ljubljanska ulica)
ŠPORT MALA športna oblačila in oprema (Ljubljanska ulica VAGAJA zlatarstvo (Ljubljanska ulica)
WIT BOY oblačila za mlade (Drevored 1. maja)
v«*'**»''
ass»
in še kup nagrad:
1 x ISDN paket Sestka
(priključek + brezvrvični telefon)
Telekom V)
Slovenije	\\
1	x Hi-fi mini glasbeni stolp
2	x Play station igralna konzola
1	x TV sprejemnik
2	x videorekorder 2 x mobilni telefon 2 x skiro
1	x mikrovalovna pečica
2	x CD Walkman 2 x Walkman
2 x komplet CD plošč 6 x komplet knjig
5 x celoletna naročnina na Mandrač 55 x nakupni bon za 2.000 SIT
•s-f»
31