ZZ7. štCTilta. IHMM, i dfrfdt. 3. oktoln RIZ. XLV. leto. .Slovenski Narod" vctja; v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemaa: ćelo leto ..«*••• K 24*— ćelo teto.......K 22-— pol leta . . ♦ . • • • p 12-— pol leta •••.... , 11*— četrt leta . .jm „ . + , 6*— četrt leta . ~v-•/• • . . 5*50 na mesec •••••• . 2*— na mesec . V*IT'. . . , 1*90 Dopisi nai se f ranki raja Ro kapi si se ne vrača ja Uredništvo: KnaflOTa ulica M. 5 (v pritličju levo), telefon *t 34. lakata vsak *an zvećer ixTxemai aedelje in praznike. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat do 14 vin., za dvakrar po 12 vio* za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin- Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Po*amexna žtevilka velfa 10 vinar* ev. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve mroćnine sa ne ozira. „Narodna tiakarna" telefon st 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30*— pol leta . . . . • ■ • . . 13*— ..i * -j - i četrt leta ......... 6*50 za Amenko in vse druge dezele: na mesec .;.-... . 2*30 ćelo leto ... • • . K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo fspodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica: ŠL 5 telefon St. 85 Vabilo na naročbo. Slavno p. b. občinstvo vi jad no vabimo na Bovo naročbo, stare p. n. naročnike pa, kat eri ni je potekla koncem meseca naroćnina. prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne pre-oeba in da dobe vse številke. JLOVEUSKl IllSIiii" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . K 24*— I Četrt leta . . . E 6'— ?ol leta ... n 12-— I En rnesec . . . „ 2.— V npravništvn prejeman na mesec S 1-90. Spošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . . . E 25-— I Četrt leta . . S 6-50 Pol leta . . . „ 13-— I En mesec . . n 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 E. Za \meriko in drage dežele vse leto 35 K. D'Wm X*roča se lahko z vsakira dnevom. a brata se mora poslati tuđi naročniaa, drngače se ae oziramo na dotično narcčilo. Pri reklaiaacijah naj se navede veJno dan zadnjega plaćila naročnine. M* List se ustavi ja 10. dan po potekli nar© čaini brez ozira vsakeira, kdor je ne vpošlje o prav era časn. Opraniltvo JloTnsk^a Naroda" Prijateljsfoo Turčiji in simpatije Bl&ancim. Poroč^o markna Bacqueh^ma v de-legacijskem odseku za zunanje za-deve. Dunai, 2. okt. Detegačni odsek za zunanje za-deve je danes dopolđan avtenticiral poročilo referenta markija Bacque-hema. ki priđe v plenumu delegacije v razpravo. Markij Bacquehern ie ^talni delegačni porcčevalec o naši unanji poiitiki. s katere reprezen-tanti ga družito tako intimne zveze, da fungira včasih kot nekak neofici-jelni zunanji minister. Česar grof Berchtold kot odgovorni državnik ne more ali ne srne novedati. to razloži dostikrat markij Bacquehem. Njegova poročila za to tuđi nimalo značaja obtektivnega rezumeja debate. tcmveč so bolj nekaki oficijelni komentar k ekspozeju, nekako polno-službeno dopolnilo k izjavam in iz-vaianjem ministra: markij Baque-chemovi referati spadajo med dokumente naše zunanje politike, v njib se zrcali razpoloženje in naziranje me-rodainih državnikov. V trenutku, ko se pripravljalo na Balkanu krvavi konflikti in so kršćanske balkanske države trdno odločene, napraviti konec vsem sUo-vitostim. grozotam in mukam, v ka-terih ječi kršćanska, predvsem jugo-slovanska uboga para pod tiran-stvom polumeseca, trpi zanemarje-nja, preganjanja v državi, ki ne pozna kulture, ne moderne uprave, ne gospodarske politike, poroča markij Bacquechem o stališeu. ki ga zazve-ma oficijalna Avstrija napram balkanskim dogodkom. Naša monarhija je tuđi balkanska država, tako smo vajeni slišati vsak hip. Naši interesi na Balkanu so izredni. nišo Ie gospodarski, temveč tuđi politični, tako nas prepricujejo vedno znova. Konsekvenca tega nauka je naravno ta, da mora Avstrija i meti natančni balkanski program, in da je za vso našo javnost izredne važnosti, kako sodijo voditelji naše politike o balkanskih homatijah, na kakšen način si predstavljajo njih rešitev in na kateri strani vidijo pravico. Konstatirajmo predvsem, da si je naša delegacija v tem edina. da si mora Avstrija pridobivati na Balkanu simpatije, da se ne srne iziočiti iz balkanskega koncerta (da rabim to, nekoliko grandijozno hesedilo) ter nastopati napram kršćanskim balkanskim državam kot nasprotnica ali nevoščljiva in zlobna sovražnica, ker si s tem sebi in svojim interesom najo^čutnejše škoduie. Kakšen odmev bi morali torej najti s tc?a vidika balkanski dogodki v naši delegaciji? Priprosti držav-Ijan si domneva, ca pr'digp o potrebi pridobivanja balkanskih simpatii ne zadostuje, temveč da moraio slediti rudi dejanja. In baš v trenotku, ko se razlega z Makedonije, s Su;re Srbije obupen klic na pomoć, bi moral ta klic najti odmeve tuđi v naši delegaciji. Ne mislimo tako. da b' morala delegacija kar glasno odobravati boj- ne nacrte balkanske zveze, velika država ima v tem oziru tuđi velike dolžnosti in obzir in njena naloga je predvsem vse storiti, da se ohrani mir. Toda baš v interesu ohranitve miru bi bilo, da se tuđi mi ne obotavljamo obsoditi, kar je obso-janja vredno ter dvignemo svoi glas. Turčijo svareč in opominjajoč, da venuar enkrat izpolni obljube, kate-rc je že pred 34. leti, na berlinskem kongresu, dala Evropi. Če smo balkanska sila (trdijo tuđi, da smo prva kršćanska država), potem je tuđi naša skrb, da omogocLno kršćanskim narodom v Turčiji obstanek in na-predek. Markij Bacquehem je tem našim balkanskim interesom, našemu stališču napram krvavim konfliktom in liomatijam posvetil mnogo besed. Našel je formulo, ki naj označuje smer naše balkanske politike: prijateljstvo napram Turčiji, simpatije za Albance. S tega vidika presoja referent avstrijske delegacije ćelo situacijo. Za njega ne eksistira v evropejski Turčiji drugo vprašanje, kakor albanska vstaja, on čuti bolestno Ie boj carigrajske vlade z albanskitni uporniki kot kulturni madež, vse trpljenje pripadniko\T kulturnih jjugoslo-vanskih narodov pa mu je hekuba. Kočana in Sjenica so mu neznane, vse obupne krike iz Stare Srbije in Makedonije spravlja jo pod klobuk tu>ih »ambicij«. katerim se, turski prijatelj izpostavlja! To je tenor delegačnesa poročila o balkanskih dogodkih v trenutku, ko izinvljajo Bolgarija, Srbija, Grška in Crna gora. da je uvedba avionomije v krščanskih turskih pro-vincah edino sredstvo, ohraniti mir ... Kaj naj rečemo takemu poro-čilu in naziranju, v katerem ie spi-sano? Avstrija si v teh težavnih ča-sih. ki bodo na Balkanu zopet rdlo-čali tndi o poiitičncm ugledu evro-peiskih velesil, v časih, ki bodo na dolgo vrsto let odločali tuđi o gospodarski bodočnosti evropske trgovine in industrije na Balkanu no svojih politikih išče prijatelje — med Albanci, umeva njih primitivne (drugi pn.vijo roparske) težnje, za težnje .u»?oslovanske, raje po kulturi, go- spodarskem razvoju, redu in varno-sti, pa ima besedo »ambicije« ... Uprav patrijotična dolžnost plenuma naše delegacije bo, da podvrže Bacquehemov referat temeljiti kri-tiki in korekturi. Avstrija m in ne srne biti nasprotnica stremljenj, ki hočejo na Balkanu red, mir in pravico. Avstrija hoče ohraniti status quo. Toda vse, kar zahtevajo danes krščanske države, se da vzporediti v okvir tega principa in Avstrija bi morala biti v svojem lastnem interesu med prvimi, ki se zavzemajo za ta-kojšno in obsežno uvedbo velikega reformnega dela. EazifiEFO loinlli sil na lalhonu. V vojni balkanskih držav s Turčijo bi ne odločevala edinole vojna moč o usodi narodov, toda navzlic temu je zanimivo primerjati vojno moč posameznih držav. Vojna bi se vsekakor odločila na severnem Balkanu, dočim bi Grška samo zadrže-vala del turske armade na jugu. O moči armad, ki jih m-orejo postaviti posamezne države na bojišče, imamo r.ajrazličnejše podatke. Će vpoštevamo število mož, ki so bili na B o 1 g a r s k e m v poslednjih 25. letih poklicani v vojake, tedaj imamo skupno okoli 500.000 mož. Sploš-no se v Evropi računa z odbitkom 20c-, tako da bi Bolgarsko disponi-ralo s 400.000 izvežbanimi vojaki. Ce bi se vpoštevalo vse zmožno moštvo, toda še ne izvežbano, tedaj ima Bolgarska po poročilih nabornili komisij na razpolaganje več nego 700.000 mož, kar je popolnoma pri-merno številu prebivalstva na Bol-garskem, ki šteje 4 milijone. Če od-štejemo 20% odbitka, tedaj more Boigrarska postaviti na bojišče okoli 600.000 zmožnih mož. kakor je razvidno iz poročil nabornih komisij v poslednjih 25. letih. Ravnotako bi mogla Srbija s Crno goro postaviti na bojišče 200.000 ozir. z rnilico .^50.000 mož, Grška pa okoli 130.000 mož do 200.000 mož. Če vpoštevamo Ie izvežbano moštvo, tedaj šteje vojna moč vseli štirih omenjenih držav kakih 730.000 mož. Nasproti temu pa more Turčija po sodbi nekaterih nemških častni-kov, ki so služili v Turčiji, postaviti na bojišče 1,400.000 mož. To je sicer Ie na papirju, kajti v tem številu je polovica mož sicer zmožnih, toda neizvežbanih. Pri tem vpoštevamo osem milijonov Turkov in Albancev, dočim so med ostalimi osmimi mili-joni muzelmanov štiri milijoni Arab-cev, ki se neprenehoma bojujejo s Turki, in pa tripolitanski Arabci ter VI2 milijona Kurdov, ki sploh ne pri-dejo vpoštev za regularno otoman-sko armado. Dozdaj so se v turskih vojskah udeleževali boja zmožni in neizvežbani, ki spadajo večinoma k domobranstvu, ter se še precej dobro bili, vsled česar moramo z nji-mi računati v slučaju vojne, dočim neizvežbani Bolgari, Srbi in Grki no bodo tako kmalu poklicani k vojnim operacijam. Navadno gredo v za-hodnih armadah neizvežbani v boj sele po šestih mesecih in sicer po kratkih vajah. Japonci so vporablja-li neizvežbane vojake bolj pogosto-ma ter so jih dajali med aktivno vo-jaštvo. Pri tem so jih pa neprenehoma vežbali. Na prvi pogled se pojavlja tore] premoć Turčije. Če pa vso stvar na-tančnejše opazujemo, tedaj pridemo do nasprotnega naziranja. Predvsem moramo odšteti od 1,400.000 mož one oddelke, ki so preoddaijeni aii ki moralo braniti meje, kakor 4. armadni zbor na rusko-perzijski me-ji in 7. armadni zbor v Arabiji. Popolnoma jasno je, da bo Turčija mogla disponirati edinole s tremi ar-madnimi zbori, ki so dislocirani v Evropi: 1. v Carigradu, 2. v Dri-nopolju in 3. v Solunu, mogoče tuđi s 5. zborom iz Damaska v Aziji, če-prav bi s tem Turčija pustila brez obrambe azijsko obrežje proti itali-janskim vojnim ladijam. Vsaki turski armadni zbor sestoji iz par divizij aktivnega vojaštva ali »nizamov«, deželne brambe »redifov« in domo-brancev »mustafizov« ali redifov 2. razreda. Večina divizij nizamov je prideljena trem armadnim zborom v Evropi, azijski zbori jih ima-jo manjše število. Nasprotno pa do-bivajo evropski armadni zbori veči- LISTEK. Sap'no. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse Daudet. Prevel Oton 2 u d a n č i č. (Dalje.) Govorila je o njem vnemar, kakor o tujcu. brez zle volje in brez sramote; in Jeana je izpreletela groza, ko jo je poslušal. Tak oče! . . . Taka mati! . . . poleg resnega kon-/ulovega obraza in angelskega na-Mneha gospe Gaussinove! . . . In ko je Fani nenadoma ugenila, kaj tiči za molkom njenega Ijubčka, kak odpor proti socijalni kaluži, v katero se pogreza poleg nje, je rekla s filozofskim glasom: *Nfaposled pa se gode take reći več ali manj po vseh rod-binah, za to ni nihće odgovoren . . . jaz imam svojega očko Legranda — ti imaš svojega strička Cezar ja.« VL »Dete moje drago! Pišem ti, še vsa razburjena od žalosti, ki smo jo pravkar imeli; civojčka sta nam izginila, odšla \z Casteleta za cei dan, eno noć in še drugi dopoldan! . . . V nedeljo, ob uri, ko zajtrkuje-mo, smo zapazili, da malčic ni. Jaz sem jih bila lepo opravila za O3mo maso, kamor jih je hotel peljati konzul, potem se nisem brigala več za nje, ker sem morala ostati pri Tvoji materi, bolj nervozni nego po navadi, krkor bi čutila nesrećo, V: je blo-dila po naši hiši. Ve, da je nela to odkar je zbolela, da je slutila bližnje doeodke: in menj se more gibati, bolj ti dela glava. Tvoja mati je bila k sreči v svoji sobi: nas vse pa si misli v je-dilnici, kako čakamo malčic; služin-čad jih išče po dvorišču in po vrtu, ovčar zatrobi v svoj veliki rog, s katerim zove ovce k sebi, potem Cezar na to stran, jaz na ono, Rous-selina, Tardiva. vsi dirjamo po Ca-steletu, in kadar kateri katerega sreća: »No?« — »Nisem videl!« Na-zadnje se nismo upali več izpraše-vati; z utripajočim srcem smo šli k vodnjaku. smo gledali pod visokimi nodstrešnimi okni . . , To ti je bi! dan! . . . In zraven sem morala skočiti vsak hip k materi, se mirno smehljati. ji razlagati, kako da malčic ni, češ da sem jih poslala za čez nedeljo k teti v Villamuris. Zdelo se mi je, da veriame; aii pozno zvečer, ko sem pri nji in pazila na luči za oknom, ki so blodile po ravnici in ob Roni ter iskale dece, slisim, kako v postelji potihem joka; in ko jo prašam, zakaj, mi odgovori: »Jo-kam, ker mi nekaj prikrivate; jaz pa sem vendar-!e ugenila . . .« in to s tištim tenkim otroškim glasom, ki ga je dobila od svojega strašnega trpljenja; drugega nisva več govorili, a obe sva bili nemirni, vsaka s svojo žalostio . . . Nazadnje, da ti ne razvlečem preveč te neprijetne zgodbe, nam pripeljejo v torek -dopoldne naše inalčicc delavci, ki jiti ima tvoj stric na otoku, in ki so jih našli na kupu trtja. vse blede od mraza in glađu po tej noči pod milim nebom, sredi vode. In glej, kaj sta nama pripove-vali v nedolžnosti svojega srca. 2e dolgo ju je preganjala misel. da bi naredili kakor njiju patroni Marta in Mariia, katerih zgodbo sta bili brali: da bi šli v čolnu brez jader in vesel in brez vsakoršnih jedil razširjat evangelij na prvo obrežje, kamor bi ju gnal dih božji. In tnko sta v nede-ijo po maši odpeli ribiški čoln, po-kleknili na dno kakor oni dve sveti ženi. in tok ju ie odnesel, in pristali sta čisto rahlo v bičju Piboulett-skem, vkljub nabrekli vodi in hudi sapi . . . Da, sam ljubi Bog ju je ob-varoval in nam ju je vrnil, dragi naši; samo čipkaste nedeljske ovratnike sta si nekoliko pornečkali in pokvarili zlato na molitvenikih. Nobeden ni imel srca. da bi ju bil zmerjal, samo poljubi in odprte roke: a vsi smo napol bolni od strahu, ki smo ora vžili. Najhuje je nrizadelo tvojo mater; čeprav ji nismo še ničesar po-vedali, pravi, da je čutila smrt, kako je šla čez Castelet; in poslej, sicer tako mirna in vesela, ne more več iz svoje otožnosti, čeprav smo tvoj oče, jaz, in vsi skupaj vedno z vso skrbjo okoli nje ... In da ti po-vem, dragi moj Jean, po Tebi hrepe-ni posebno, radi Tebe se najbolj razburja. Očetu si tega ne upa priznati, zakaj on hoće, da Te ne moti-mo pri Tvojem delu, ampak po iz-kušnji Te ni bilo, kakor si obetal. Daj, preseneti nas za božične praznike; da se bo naša bolnica zopet smehljala. Če bi Ti vedel, kadar jih človek nima več, svojih staršev, kako mu je potem žal, da se ni brigal kaj več žanje . . .« Jean je stal poleg okna, skozi katero je mižal len. meglen zimski dan, in je čital to pismo, duhal njega prirodni vonj, drage spomine na nežnost in solnee. »Kaj imaš to? ... Pokaži . . .« Fani se je pravkar zbudila od rumene luči, ki je lila skozi odgrnje-ne zavese, in vsa matasta od sna je niehanično stegnila roko po zavitku tobaka, ki ga je imela vedno na nočni omarici. On se je obotavljal, ker je poznal ljubosumnost, ki je njegovo metreso zbodla že ob sa-mem imenu Divoninem; toda kako naj ji zataji pismo, ki je vedela že po formatu, od kod je prišlo? Pobeg malčic jo je spravil v lepo voljo; čitala je vznak leže, z glavo na blazini, ovalovljeno s temninii lasmi, in je vila cigareto; konec pa jo je čisto razjaril. da je pismo raz-trgala in ga vrgla po tieh: »Jaz ti bom že pokazala te njene svete žene! Vse same izmišljotine, samo da bi te spravila na pot . . . Svojega le-pega nećaka pogreša, ta . . .« Hotel jo je ustaviti, prestreči umazano psovko, ki jo je izustila, in za njo še ćelo vrsto drugih. Še ni-koli se ni pred njim v surovosti tako spozabila, surov srd je vrel iz nje, kakor da je pocila kloaka in pu-šča nesnago in smrad. Vsi nesramni izrazi bivše vlačuge in potepenke so ji napenjali vrat in ji silili v usta. Pa res ni slabo, če človek pomisli, kaj bi radi vsi tam spodaj . - - Cezar je blebetal, in potem so sklepali vsi skupaj to, da bi razkinili njiju zvezo. njega pa izvabili domov z lepo Divonino postavo. »Najprej, da bos vedel, Če od-potuješ, mu bom pisala revčku, ki ga vodita z ženo za nos ... To ti povem že sedaj . . . o, da! . . .« Pri tem se je sovražno vzpela na postelji, mrtvaško bleda, obraz upadel, z globoko zaoranimi gubami, kakor zlobna zverina, pripravljena za skok. In Gaussin se je spomnil, da jo je videl tako v rue de V Arcade; a sedaj je bilo naperjeno zoper njega to puhajoče sovraštvo, in najrajši bi bil planil na svojo ljubico in jo pre-tepel, zakaj pri taki poltni ljubezni, kjer ni niti sledu spoštovanja pred ljubljenim bitjem, izbruhne v jezi aii v ljubimkanju vedno surovost na dan. Samega sebe se je ustrašil, be-za! je v svojo pisarno, in spotoma se je zgražal nad življenjem, ki si ga je ustvaril. To ga bo izmodrilo, da bi se vrgel še kedaj taki ženski v na-ročje! . . . Koliko podlosti, koliko strahote! . . . Njegove sestre, njegova mati . . . Kaj, in da nima več niti pravice, iti k njim? ... V kakšno ječo se je torej zaprl? In vsa zgodba njune ljubezni mu je stopila pred oči, videl je. kako so se mu ovile okrog vratu lepe gole roke Egipčan-kine in so ga oklenile nasiloma in krepko, ter ga ločile od njegovih prijateljev, od njegove rodbine. Sedaj pa se je odločil. Še nocoj se odpelje v Castelet, pa naj se zgodi karkoli. (Dalje prihodnjifi.} Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 227 štev. no redilov in mustafizov iz Azije, edini solunski armadni zbor ima većino teh divizij iz Evrope, Će odštejemo oddelke, ki jih ne morejo iz omenjenih vzrokov vpo-rabljati za vojno v Evropi, ostancjo le 1., 2. in 3. armadni zbor z 10 divi-zijam i nizamov (110.000 pušk), 12 divizijami redifov (165.000 pušk) in 21 divizijami mustafizov (325.000 pošk), skupaj 600.000 pušk, pri če-mur je polovica moštva neizvežba-na. Če prištejemo k temu 5. zbor (2^.000 nizamov, 53.000 redifov in 60.000 mustafizov) skupaj torej 135.000 pušk, znaša to skupaj 735.000 oziroma 750.000 mož, ki bi mogli iti proti balkanskim državam v boj. Od ten je pa le polovica moštva izvež-bana. Nasprof! temu pa more Bolgar-sko postaviti izborno armado dobro izvežbanih 400.000 vojakov, Srbija in Črnagora 200.000 izvežbanih mož m Grška 130.000 izvežbanih mož. Razmerje je torej skoraj enako. Pri-pomniti je pa treba, da imajo solidarne balkanske države še vedno đovolj zmožnih mož, ki jih morejo v slučaju potrebe poslati v boj. Ta slika se pa še predrugači, če vpostevamo pogoje prvega spopada. 400.000 Bolgarov je mogoče mobilizirati v petih dneh in armade ostalih držav v približno enaki dobi, dočim le mobilizacija turske armade zahte-vala vedno 8 do 10 dni. to je še en-krat toliko časa. Razentega je pa velik del bolgarske, srbske in grske armade ob turskih mejah, dočim je turska armada zelo raztresena. Vsled tega bi mogli biti po hitri napovedbi vojne bolgarska in srbska armada prej zbrane v Makedoniji, nego bi Turčija mobilizirala in koncentrirala svojo armado. Začetkom vojne bi nedvomno odločila velika premoć spojenih, ki bi uničile tursko moč, predno bi ta dobila pomoč iz Azije. Štajersko. Iz Celja. Spodnještajerski Nem:i So se začeli učiti izvanredno pridno slovenski. V Celju in Mariboru vzdr-žuje »Siidmark« javne učne tečaje za slovenščino in vabi osobito iz-obraženstvo ter trgovstvo in obrtništvo k učenju slovenščine. V Celja so vpeljali na mestni trgovski šo'i slovenščino kot obligaten predmet. To navdušenje Nemcev za naš »barbarski iđijom«. kakor ga je ponovno imenovala celj. »Deutsche Wacht<. izvira iz dveh razlogov: na eni strani je narodna zavest na Sp. Stajer-skem vendar že toliko narastla, da ne morejo Nemci niti po trgovinah. niti po uradih več brez slovenskega jezika izhajati, na drugi pa smatrajo Nemci ravno priučenje našega jezika za dobro zasužmevalno sredstvo. V Peklu pri Poljčanah je imeno--val nemškutarski občinski odbor za častna občana načelnika nemškesu • Schulvereina dr. Grossa in arhitekta P a y e r i a , kateri je v Peklu sezidal schulvereinsko solo. Občinske volitve v Gradcu. V torek je volil 2. razred. Od 4758 vo-lilnih upravičencev se jih je udeleži-to volitve 1789. Iz voljeni so bili oii-cijalni nemškonacijonalni kandidat;e s 1101 do 1556 glasovi. Neoficijalni nemškonacijonalni kandidatje, na-sprotniki kompromisa s klerikalci, so dobili 145 do 342 glasov, socijalistič-ni kandidatje pa 160 do 197 glasov. Nemški nacijonalci imajo torej zc tud! v 2. razredu jako močno opozicijo. Med izvoljenimi je dobil sedanji vladni komisar na magistratu pl. Underrain 1465, dež. dosI. Krebs na najmanj, namreč samo 1101 glas. Podravska podružnica akad. fer. društva »Prosvete« v Mariboru si j? sastavila na svojem občnem zboru dne 29. septembra sledeči odbor. Načelnik phil. Jos. Vuga, podnačelnik iur. Avg. Reisman, tajnik vet. M. Rojko, blagajnik iur. I. Ortan, knjižničar iur. I. KavčiČ, namestnika: export. J. Novak in iur. Al. Gomzi. preglednika: cand. iur. F. Dobravc in cand. iur. 1. Volčič. Kljub pomanjkanju delavnih moči in vzlic obupri brezbrižnosti »merodajnih<- krogov more zaznamovati podružnica nekaj uspehov. Spopolnjevala je stare knjižnice (12) ter ustanovila v nc*vi slovenski delavski koloniji izven narodne meje — novo knjižnico, ki de-luje zelo uspesno in razveseljivo. Priredilo se je v dotični naselbini tuđi nekaj predavanj ter se je delav-cem z gmotno podporo omogočil obisk slov. gledaliskih predstav. — Na skrajno mejo je poslala podružnica nad 200 časopisov ter se udele-žila aktivno tuđi obrambne razstave v Ljubljani in Trstu. — S pomočio starejšin in »obrtniškega kluba« pripravlja ustanovitev poljudno-znau-stvene knjižnice. Bilo bi nujno želeti. da razbremeni podružnica, zlasti kar se tiče razpošiljanja časopisov, — »Branibor«. Skrbeli bodemo v bodo-čem društvenem letu za notranjo konsolidacijo tega ferijalnega društva, da bo v bodočih počitnicah res duševno središče mariborskih in okoliških akademikov. Slovensko gledaliiče v Maribora, V nedeljo, dne 6. oktobra 1912 se prične letošnja sezona, in jicer z uprizoritvijo drame »V dolinu. To igro je za slovenski oder priredil prof. Rajko Perušek, ki si je omenje-no igro izbral brezdvomno iz prepri-Čanja, da napravi narodna igra na naše slovensko občinstvo najboljše vtiske. In ravno ta igra vzbuja v nas spomine na raznovrstnejše prizore v kmečkem življenju — tu vidimo na eni strani nastopati originalnega kmeta in skrbno gospodinjo- kme-tico, na drugi strani zopet starega zadovoljnega pastirja, hlapce in de-kle itd. Dramatično društvo v Mariboru je z izvolitvijo te igre gotovo ugodilo splošni želji širšega občin-stva. Zaraditega naj občinstvo priđe v obilem številu k prvi predstavi dne 6. oktobra, ki bo nudila dovolj dusevnega razvedrila v irarodnem duhu. Pri igri sodeluje znani slavini orkester »Glasbenega društva v Mariboru«. Predprodaja vstopnic v trgovini Weixl. ZaČetek igre ob pol 8. zvečer. Iz Maribora. Nemci so letos na naše učiteljišče zelo pritisnili. V pr-vem letniku, kakor sem slišal, je većina nemška. \' drugem letniku je 21 Slovencev in 21 Nemcev. Torej polovica. Nemci se sploh vedcjo zelo ošabno in preurzno, kar še ni bilo nobeno leto. Tako je na primer sedaj enkrat neki nemški zagrizenec-tova-riš brez vzroka slovenskega tovari-sa ozmerjal: »Ein windischer Laus-bub!- Razžaljenec je to povedal gospodu razredniku, prof. M. P., na-kar je ta opozoril razžaljenca, da se to nmogokrat zgodi. Slednjič mu je rekel: »Auch ich bin ein \Vindischer imd bin stolz darauf!« To vam je bil poraz za Nemce. Gospodu profesor-ju M. P. pa se srcno zahvaljujemo za tak odgovor in mu želimo, naj bi še dolgo vodil razrede na učiteljišču. Bog daj še mnogo tako odločnih na-rodniakov, kakor je gospod profesor M. P. Drobne novice. (Štajerske nemške hranilnice) imajo danes v Gradcu svoje zvezno zbor:>-vanje. — V Mariboru je umri hišni posestnik in krojaški mojster Ignac Nekrepp v 67. letu svoje starosti. — U s t r e li 1 se je v Lipnici oni Mlaker, ki je kot blagajnik Ijubenske podružnice štaj. eskomptne banke odnesel 90.000 K. 16.000 K je Mlakcr drugi dan po begu raz;,oslai iz Du-najskega Novega mesta razltčnim sorodnikom. znankarn in denarnim zavodom. Ta d.jni" je dobila banka nazai. Banka upa, da bo dobila nazaj tuđi še večji del ostalega denarja. — VCmureku je umri vinotržcc Franc Dirnbock. — Izšt. Janža n a D r. p. poročajo: Dne 25. sepL bi se kmalu zopet zgodila velika nesreća v Prepolju in Staršah. V obeh krajih so zažgali otroci slamnate ko-pice, stojeće prav blizu poslopij. Le pogostemu deževju. hitri pomoći sc-sedov in v Staršah pri Lešnik-Zem-Ijakovih še posebno domaće požarne brambe se je zahvaliti, da je zgorcla le slama. Vsi opomini, da naj starci bolje pazijo na žveplenke, očiviJno ne zaležejo nič. KoPOšKo. Požar — gašenje z vinom. V iro-spodarskem poslopju gostilnič ria in posestnika Antona Kainca pri Sv. Margareti pri Volšpergu je izhruh-nil ogenj. V gostilni je bila ravno plesna veselica in gasilcev je bilo na-enkrat dovolj na pogorišču. Toda zmanjkalo jim je vode. Da bi uhranili hišo, so napeljali cevi v klet in začeli gasiti z vinom. Izpraznili so tri velike sode. Posrećilo se jim je, da so uhranili hišo, popolnoma pa je po-gorelo obširno gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in noljskim orodjem. Skoda znaša čez 17.000 kron, zava-rovalnina pa samo 5000 kron. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Izključe-no pa ni, da je bil podtaknjen. UbegH natakar. Pri hotelirju Francu Bacheriu v Milstatu je po-begnil prvi natakar, 481etni Josip Stein iz Ogrskega. Odnesel je hotelirju okroglo 4000 K denarja. Sa mornar vsled otožnosti. V Ce-k>vcu se je obesila v stanovanju na Kolodvorski cesti vsled otožnosti vdova po odvetniku Helena Smolli. Obesila se je na oknu na vrv, s kate-ro se zapirajo šaluzije. Primorsko. Skušnje iz držav nega računovodstva. Od 25. pa do 30. septembra so se vršile v Trstu skušnje iz držav-nega računovodstva. Skušnje se je udeležik) 50 kadidatov. Uspeh sku-šenj je zadovoljiv. Štirje kandidati so napravili skušnjo z odliko, 39 z dobrim uspehom, 6 pa jih je, ki bodo skušnjo ponavljali. En kandidat je odstopil prostovoljno med skušnjo. Naslhm vlomflca — dva straf-ntka težko obstrel|ena. Včeraj sta vdrla v stanovanje Haramia na Sušaku dva neznana vlomilca. Doma je bila samo žena, ki se je skrila v spalnico pod posteljo. Vlomilca sta \se preiskala in odnesla nekaj denarja in nekaj zlatnine. Nato sta šla v tretje nadstropje in sta vdrla v stanovanje Lacarusa. Tuđi tu je bila doma sama žena. Ta pa je začela kli-cati pomoč. V hišo so vdrli na ta klic trije stražniki. Vlomilca sta pobegni-la. V veži sta naletela na stražnike in sta začela takoj streljati nanje. Dva stražnika sta obležala težko ranjena, vlomilca pa sta pobegnila. Do sedaj nimajo o njih še nobene sledi. Tržaška policija se je pomnožila za več komisarijatov. Ti novo ustanovljen komisarijati prično danes pr-vič opravljati službo. Saniomr v vojaški kaznilnlci. V mornariški kaznilnici v Finiju se je obesil mornar Josip Lorber Dnevne vesti. + Velik trenotek pa mali Ijudje. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil uvodnik o sestanku naših klerikalcev s hrvaškimi pravaši, ki se ima vršiti v Ljubljani dne 20. t. m. V članku, ki mu je dal naslov »Veliki trenotek/, slika desolatne razmere na Hrva-škem ter prihaja končno do zaključka, »da Slovenci brez Hrvatov in Hrvati brez Slovencev ničesar veli-kega ne morejo doseči in da bi vse morala prešinjati zavest, da smo Hrvati in Slovenci en sam naroda. Prav lepa ideja je to, samo enostran-ska je in neodkritosrčna, zato se tuđi bojimo, da ne bo imela tistega uspe-ha, ki bi ga ji bilo želeti. Ako klerikalci priznavajo, da smo Slovenci in Hrvatje en narod, potem bi morali tuđi priznavati, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod, saj je znanstveno dokazano, da tvorijo Hrvarje in Srbi en edinstven narod. Če pra-vijo klerikalci, a s tem, da proglaša-jo Hrvate in Slovence za en narod, potem bi morali reci tuđi b, to je da smo Slovenci en narod tuđi s Srbi. To bi bilo logično in tuđi dejanskim razmeram primerno. V tem slučaju pa bi morali hrvatsko-slovensko narodno edinstvo, ki ga sedaj zastopa-jo na — papirju, nadomestiti z jugo-slovanskim narodnim edinstvom. Tega pa seveda nečejo, ker se jim dejansko ne gre za stvar, marveč samo za hipen efekt in za efemeren uspeh. Zato pa tuđi izključujejo iz tega edinstva ne samo Srbe, marveč ćelo dober del hrvaškega in slovenskega naroda. Pa recimo, da bi se jim šio v resnici za uveljavljenje hr-vaško-slovenskega narodnega edinstva, potem bi pač morali delovati na to, da se ta narodna sloga raz-tegne na ves hrvaški in ves slovenski narod. A kaj delajo naši klerikalci? Oni omejujejo to narodno edinstvo samo naše in na svoje politične somišljenike — hrvaške pravaše, ki pa vsaj danes nišo poklicani, da bi reprezentirali večino hrvaškega naroda. Vzpričo tega pač ni mogoče govoriti o akciji za hrvaško-sloven-sko narodno edinstvo, marveč samo o težnji po tesnejši politični organizaciji slovenskih klerikalcev in hrva-ških pravašev. Da bi tcj težnji, ki pa sama vsaj pri slovenskih klerikalcih in pri njihovem voditelju dr. Šuster-šiču ne izvira iz čistih motivov, dali lepše obiležje, so ji nadeli firmo hr-vasko-slovenskega narodnega edinstva. Sicer je položaj na slovanskem jugu danes tak, da se res lahko govori o velikih trenotkih. Toda žal. ti veliki trenotki so našli v slovenskih klerikalcih zelo, zelo male ljudi. -I- Lopov ostane lopov. Denun-cijanstvo in natolcevanje je »Slovencu« prešlo že tako v kri in meso, da se tega metjeja ne more več od-vaditi. Zlasti pri političnih polemi-kah mu je denunciranje in natolcevanje postalo argument, s katerim zna najvirtuoznejše manipulirati. Pri tem seveda ni nimalo skrupulozen: ako nima ravno pri roki primernega materijala, si ga enostavno sam ustvari, če ne gre drugače, pa s po-tvorami in falsifikacijami. Tuđi včeraj si je ta poštenjak dovolil tako in-famijo. V članku »Veliki trenotek« je namreč napisal to-le: »Tako se je predrznil »Slovenski Narod« v so-glasju z Biankinijevim »Narodnim Listom« te dni zapisati, da bi se smela »skupna hrvaško - slovenska politika v okviru habsburške monarhije imenovati politika v tuji službi. (»Slovenski Narod«, 1. oktobra.)« — Da se spozna »poštenjaka«, ki je pi-sal oni članek in podtaknil piscu uvodnika v zadrskem »Narodnem Listu« antipatrijotično tendenco, pri-občujemo dobesedno oni pasus, na katerega se nanaša »Slovenčevac prozorna denuncijacija. Dotični od-stavek se glasi: »Slovenec« naziva politiko svojega gospodarja (dr. Su-steršiča) in njegovih zavezaikov »skupno hrvaško - slovensko politiko v okviru habsburške monarhije«, .a mi bi jo raie imenovali — politiko v tuf službi.« Iz citata je razvidno, da }e »Slovenec« falsificira! vso stvar in jo enostavno podtaknil »Slovenskemu Narodu«, dasi je le-ta samo dobesedno ponatisnil izvajanja »Narodnega Lista«. Iz konteksta sa-mega pa je razvidno, da se imenuje »politiko v tuji službi« — politiko dr. Šusteršiča in njegovih somišljenikov. Ta politika pa še dolgo nima ničesar skupnega s »hrvaško - slovensko realno politiko v okviru habsburške monarhije.« Tako daleč pa Še tuđi nismo prišli, da bi značila že kritika ŠusterŠičeve politike — veleizdajo, kakor da bi bila šusteršičeva politika istovetna z državno. Menimo namreč, da so Šusteršiču pač že da-jali naslov njegove svitlosti vojvode kranjskega, nišo pa mu k naši sreći še dali dostojanstva samega. Dotlej pa bomo menda še smeli imenovati Šusteršičevo delovanje s pravim njegovim imenom — za politiko v tuji službi, vsaj tako upamo, ne da bi se nam bilo bati. da bi nas radi veleizdaje obesili. Sicer pa lopov ostane lopov, denuncijant pa denuncijant. Toda eno je dobro, da se denuncijantu, če se ga spozna kot takega, nič več ne verjame in ne zaupa. Zato smo prepričani, da je že tuđi potekel čas, ko so »Slovencu« gori na Du-naju ka i verjeli. -f- Pristaši vojne stranke. V Av-striji imamo v najvišjih krogih posebno skupino ljudi, ki hoče na vsak način imeti vojno bodisi že s komur-koli. Ta »vojna stranka« je sicer ma-loštevilna, a jako podjetna in hujska neprestano. Čim je začela Italija vojno v Tripolisu, je ta vojna stranka takoj stopila na plan in začela z vso silo hujskati, naj bi Avstrija napove-dala Itnliji vojno. Takratni minister zunanjih del grof Aehrenthal je samo z naporom vsega svojega vpliva zadušil to hujskanje in preprečil vojno z Italijo. Zdaj bi ta stranka rada Avstrijo zapletla v nove nevarnosti in hujska, naj bi Avstrija zasedla AI-banijo, kar bi seveda dalo znamenje za velikansko evropsko vojno. Glasilo te vojne stranke je klerikalna »Reichspost«, okrog katere se zbira-jo vsi tišti Črnuhi, ki bi si radi pridobili kako posebno protekcijo in sple-zali kvišku. Tuđi naš dr. Šusteršič bi rad še višje, veliko se da še doseči in zato je hitel »Reichspošti« pove-dati, da je tuđi on oristaš vojne stranke in da se mu je kar olajšalo srce, ko je vojni, minister podal svojo znano grozilno izjavo, da so avstrij-ski topovi vsaj tako dobri, kakor topovi drugih držav. Dr. Šusteršič pač sodi, da bo hitreje naprej prišel, če se zavzeraa za vojno! -f Nemški Mihelj v strahu. Nemci se navadno ponosno trkajo na prsa, češ da se nikogar ne boje ražen boga. Clovek bi torej mislil, da so junaki, kakršnih ni pod soiii-cem. Toda to junaštvo jim je samo na jeziku. Če namreč stopi pred nje kak Slovan, zlasti Čeh, pa se že začno tresti strahu in kričati, da je vesoljni nemški narod v nevarnosti, da ga ti preklicani Slovani utope v žlici vode. Zlasti so v tem ozira strahopetni dunajski Nemci. Kako se boje čeških ljudskih sol, je znano. A sedaj so iztaknili, da spravljajo v nevarnost nemški značaj dunajske^a mesta ćelo češke privatne gledahške predstave. Na Dunaju namreč obslo-ji češko društvo »Pokrok«, ki ima v svojih pravilih, da srne prirejati gle-dališke predstave. Do letošnjega leta je društvo prirejalo nemoteno ta-ke predstave, ko pa je te dni hotelo priČeti s svojim delovanjem ter preteklo nedeljo priredilo v Narodnem domu na Dunaju v I. okraju predstavo, se je tik pred predstavo pojavila v dvorani komisija dunajskega magistrata, ki je gledališko predstavo enostavno prepovedala. Dunajska magistratna gospoda se torej boji že čeških društvenih predstav, da bi škodovale nemškemu značaju dunaj-skega mesta! Na prokleto slabih no-gah mora sloneti ta »značaj«, ako ga spravi že nedolžna češka predstavi-ca v tako nevarnost, da mu mora prihiteti na pomoč sam magistrat! + To so volitve! Dne 22. sept. t. f. vršila se je volitev v krajne šol-ske svete: Ledine, Žiri in Vrh. V smislu odloka c. kr. deželnega šol-skega sveta z dne 18. okt. 1906, št. 2644 se vabijo k volitvi tuđi od-borniki drugih občin, ako pripadajo iste v celoti ali deloma k isti soli. Prišli so k volitvi kot povabljeni, tuđi nekateri odborniki občine Oselica. Komaj otvori župan sejo, se že raz-korači znani širokoustnež, puhlogla-vi občinski svetovalec Andrej Mlinar ter nahruli mesto pozdrava z razžaljivimi besedami navzoče odbornike občine Oselica. Župan pa, znan po svoji bojevitosti, ni hotel ali — pa ni znal poklicati Mtinarja k redu, temveč je s smehljajočim obrazom opazoval, kako so insulti-rani odborniki vstali in z glasnim protestom demonstrativno zapustili volimo dvorano. Po njihnim odhodu se je sele vršila volitev. Ker se je na imenovani način povabljenim odbornikom kršila votilna svobođa, je dolžnost c. kr. okrajnega sveta y Logatcu, da to volitev razveljavi. Po tako lepo pričetem uvodu so lahko nemoteno volili po svojem okusu v znamenju napredka in svo-bode v krajne šolske svete može, vnete in goreče za napredek sole, kateri bodo gotovo še nadalje skrbeli, da bo ostal žirovski kmet v temi in nevednosti; kar je gotovo goreča želja vseh klerikalcev. — Slovenska umetniška razsta-va. Z ozirom na to, da se je letošnja umetniška razstava nekoliko drugače izvršila, kakor prejšnja leta, ko sem moral in mogel sam prevzeri vso odgovornost za njeno priredi-tev, dovoljujem si na notico v vašem včerajšnjem listu sledeče pojasniti: Gospod Hinko Smrekar je član novoustanovljenega umetniške-ga kluba S. U., ki tvori na sedanji razstavi samostojen oddelek. Prepričan o umetniški zmožnosti vodi-teljev imenovanega kluba prepustil sem mu na njegovo željo urejevanje tega oddelka, kakor tuđi izbero dotičnih umotvorov. — R. Jakopič. — Nova določba c. kr. dež. vlade glede pošiijatve mesa po železni- ci. Iz mesarskih krogov se nam piše: Tukajšnja dež. vlada je s 1. oktobrom vpeljala nove »Certifikate« za pošilianje mesa po železnici. Ten certifikatov ali kakor smo dosedaj imenovali »oglednih listov« se mo-rajo vsi mesogledi na deželi in tuđi v ljubljanski (!!) klavnici poslužiti, kakor hitro se meso po železnici od-pošlje. Ko bi bili ti vladni certifikati vsaj tako sestavljeni, da bi se mogli brez popravkov tuđi v naši klavnici rabiti, bi še nič ne ugovarjali, maga-ri ko bi bili tuđi nad meter dolgi. Pa kaj tako nepraktičnega, nerodnega za tukajšnje razmere sploh neporab-nega še nismo videli. Gospodje, ki so te certifikate skovali naj si hitro preskrbe patent! Dosedaj smo dobivali v mestni klavnici za pošiijatve mesa jako lične, praktične, postavi popolnoma ustrezajoče »ogledne liste«. In sedaj so kar na hip ti listi neveljavni. Ko smo 1. oktobra pripe-liali meso na tuk. kolodvor, so urad-niki blago zavrnili ker v klavnici še nišo imeli novih certifikatov. Tako se dela pri nas s poštenimi obrtniki in davkoplačevalci! Toti vladni certifikati so k večjem za deželo, pa ne za velika mesta. V certifikate se mora vpisati (prve vrste) številka »me-soglednega zapisnika« in »dan in ura« zakola. Zakaj ne tuđi minute?! Kako si ti modri vladni gospodi predstavljajo uradovanje po velikih klavnicah? Ali menijo, da se vsaki prašiček, teliček in druga drobnica ki se kolje posebej v »protokol« zapiše katero uro se je klala? In meni-jo-li, da se blago kar gorko odpoši-Ija? Ćasi visi po več dni v klavnici ali v ledenici, pa naj mesar ve kateri »dan in uro«, da je klal. Najboljše pa je, da moramo navesti koliko »ko-sov« mesa odpošljemo in ne kakor je bilo dosedaj v »oglednih listih« koliko kilogramov! Ali vladni gospodje ne vedo, da se meso prodaja in od-pošilja na kile in ne na kose?! Za slanino (Špeh), loj, kože itd. ni nobene točke v novih vladnih certifikatih, na železnici in stranke pa tuđi za te pošiijatve zahtevajo potrdila. Kam pa naj to vpišejo »mesogledniki« mestne klavnice? Najboljše pa je, da sedaj dež. vlada kar sili, da mora naša avtonomna slovenska občina se posluževati edino teh nemško-slovenskih certifikatov! Res, daleč smo prišli!! Če hočeš na Gorenjsko ali Notranjsko meso poslati, pa moraš imeti dvojezična potrdila! Skandal! Krona tega vladnega »šimelna« pa je. da mora sedaj te ponesrečene certifikate še ćelo naš mestni župan podpisati, predno da so veljavni! Dobimo mnogo certifikatov raznih mest, pa povsod je podpisan le dotični uradni živinozdravnik, samo v Ljubljani nimajo podpisi naših mest-nih živinozdravnikov nikake veljave več! Ker dež. vlada predpisuje in izdaja certifikate le edino za sveže meso in drob, je po sebi umevno, da za pošiijatve loja, špeha, kož itd. ni potreba nikakega potrdila in poziv-Ijamo vse mesarje in klavce in tuđi živinozdravnike v mestni klavnici, da se natančno drže teh novih vladnih naredb. Tuđi prosimo g. želez-nične uradnike, da se ravnajo po tem vladnem ukazu in ne zahtevajo za druge reci tuđi certifikatov, ker v nasprotnem slučaju se bomo znali že obrniti za pomoč na višje instance. — Ustanove za vpokojeoe želez-ničarje. Kakor vsako leto, razdelili se bodo tuđi letos dohodki raznih ustanov med vpokojene železničar-je, oziroma njih vdove ali sirote. Prednost imajo oni, kateri nimajo penzije, provizije ali rente radi nezgode. Prošnje je vlagati najkasneje do 30. oktobra t. 1. v tajništvu južne-ga kolodvora v Ljubljani, kjer se daje tuđi vsa druga pojasnila. Vse-kakor pa je v prošnjah navesti ime in priimek, stanovanje in starost prosilca, službena doba in značaj ooega uslužbenca, na čegar službo- 227 šiev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. vanje se prošnja opira, dalje vse one podatke, kateri pridejo pri rese-vanju prošenj v poštev, kakor starost in število še živih otrok, koliko znaša penzija, provizija ali renta za nezgodo, delazmoinost ali onemog-lost prosilca ild. — Nehonetno in podlo postopa-nje. V »Dnevu« se neprestano ponav-Ijujo grdi osebni napadi na gosp. L. Fiirsagerja, trgovca v Radovlji-ci. Gosp. Fiirsager je znan kot prepričan naprednjak, ki se je vedno zve-sto boril za napredna načela, kljub temu ga skuša neki individij, iz kate-rega govori zgolj vsebna mržnja in ni vreden, da bi gosp. Fiirsagerju od-vezal jermena na čevljih, naslikati kot v strankarskem oziru nezaneslji-vega moža. ki je takorekoč že na po-tu v klerikalni tabor. Takšna neča-stna kampanja se obsoja sama, ker meji že na časnikarsko banditstvo. Banditstvo pa vendar ne more biti metje poštenega in dostojnega časopisa. Zato tuđi pričakujemo, da bo »Ham, ki je bil oči vidno mistificiran od raznih sumljivih elementov, dal primerno zadošćenje po krivici žalje-ncmu gosp. Fiirsagerju. Odlikovana tvornica. Tvornica za vozove, Peter K e r ž i č v Spod-nji Šiški, je bila na bosansko-posav-ski razstavi v Brcki odlikovana z zlato kolajno. Ne samo huda, nego tuđi zgod-nja zima se nam obeta. Po Dolenj-skem se lastovice zbirajo ta teden, da polete v gorkejše kraje. Never-ietno zgodaj odhaiajo. Tuintam ix> Doienjskem so dobili na tleh napol onemogle lastovke, ki so vsled lako-t£ pocepale na tla. Ptice prihajajo v gostih jatah iz gozdov v blizine hiš. Posebno je opažati v blizini mest mnogo škrjancev in kosov. Senice se o^lašajo že na tistih oknih. kjer so jih krmili preteklo zimo, in kljujejo na okno. Umevno. Mrčes je vsled traj-nega mraza ali poginil ali pa se po-skril. ptice pa nimaja hrane. Noč ju je vzela. Pri zgradbi belo-kranjske železniee pri Gradcu sta bila tuđi zaposlena akordant Jure Prebek in njegova žena Mare, ki je donašala vodo. .lemala sta vse blago zase in za svojo partijo na upanje. Tako sta naredila dolga pri Aloiziju Francu, mesarju v Metliki okoli 100 kron, pri gostilničarju Ivici Malešiču 41» K. pri trgovcu Francetu Vinkšelju v Gradcu 200 K. Dne 25. avgusta t. 1. je izplačevala v Gradcu tvrdka Lončarič delavce. Akordant Jure Prebek je dobil okoli 50 K plačila in 150 K predujma, kar je vse hvaležno sprejel. Drugi dan je še naprostf dkordanta Ivico Tomca, da mu je posodil nikelnasto žepno uro, potem je lepo pospravil svoje reci in dne 27. avgusta prav zgodaj zjutraj sta jo popihala on in njegova žena Mare Prebek na Hrvaško. Orožniki so ju zasiedovali s kolesom in ju dohiteli v Ribniku ravno v trenotku, ko je 1-riŠla nasproti hrvaška orožniška patrulja, ki je na priporočil-o naših orožnikov oba arelirala in oddala so-đišču. Pozneje se je dognalo, da sta poslala zakonska Jure in Mare Prebek denar in skoraj vso prtljago na-prei s pošto na svoj dom na Hrva-skem. Drugo vprašanje je, če bodo kaj dobili oškodovanci. Nevaren polentar. V gozdu kne za Auersperga je kuhalo letošnje poletje kakor prejšnja leta, več ogfarjev ogije. V gozdu, zvanem »Travnik«, je bil vodja take ogljarske naselbine nek Anton Mocelin, doma seveda iz Italije. Da bi več zaslužil, je Ie površno skuha! oglje, pri čemur ni po-rabil toliko časa, za oglje pa je dobil več denarja, ker je brlo težje. Knezova uprava je prišla na to zvrjačo in je poslala Janka Marcona. trgovca z ogljem v Kočevju, pogledat Moce-linovo oglje v gozdu. Marcon je oglje pogleda! in ga je prav mnogo škar-tiral. Dne 29. avgusta t. L je prišel Mocelin z dvema pajdašema y Ko-ćevje na Marconov dom, pa ni dobil Marcona doma. Napisal in pustil mu je listić, na katerem je bila napisana krrožnja, da ga bodo obesiili na prvo drevo, če priđe še enkrat v gozd oglje škartirat. Dne 30. avgasta so prišli zopet vsi trije Lahi na dom in so hoteli Marcona s pafico pretepsti. Zagrozili so mu zopet,^da bo plača! s svojo glavo vsak poskus škartira-nia njihovega ogtja. Drugi dan je po-begnfl Mocefin v Itaftio, ker je čutil, Ua so mn tla prevroča. Pocestni rop. France Krakar Je posestnik v Smnki na Kočevskem, Velja za poštenoga in varčnega, toda nekoliko bahavega kmeta. V poso-ci v Zužemberku je ime! vlozenih vuu kron prihrankov, katere je dvig-nil osebno dne 8. septembra t. L Ob-lazil je memla domarlega vse gostilne v 2itžemberkn in je v svoji bahavosti povsod prešteval svoje papirnate stotake, da so dragi gostje videli, koliko ima denarja. Nazadnje jo je za-vil v Smrketovo gostilno, da še on-dotnim gostom pokaže svoje »cesar-ske pildke«. Res je tuđi tam prešteval svoj denar. Okoli 5. zvečer je odŠel prav zek) pijan iz te gosttlne. Za njim sta šla iz gostilne zakonska V i d -ra*r krMofin OTo umrli za otročico 1, za škrlatico 1, za jetiko 3. vsled mrtvouda 1. za različnimi boleznimi 11. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1. za škrlatico 1, za tiiu-zom 4. za vratico 1. V mestni klavnici se je od T5. do 22. p. m. zaklalo 55 volov. 1 bik. 9 krav, 179 prašičev in 19 koštrunov. Vpeljalo se je 279 kg mesa, 2 zaklana prašiča in 22 telet. VIom pri Bonacu. — Kako je prišla policija storilcu na sled. Kakor smo svoj čas že poročali, je bilo v noči od 5. na 6. septembra t. 1. vlom-ljeno v Šelenburgovi ulici v drože-rijsko trgovino gosp. Cvančare. Ko je namreč okrog 3. zjutraj tam slu-žbujoči policijski stražnik šel mimo trgovine, je opazil, da je nekdo po-skušal od znotraj odpreti vezna vrata. Stražnik je takoj poklical pomoč nakar je policija zastražila hišo. — Kljub temu pa je vlomilec ušel in sicer je sptezal na dvoriŠču na streho zida, ki meji dvorišče hotela pri »Ma-liču<^. Od tu je preskočil več zidov po dvoriščih ob Franca Josipa cesti, se splazil v klet htše št. 5. kjer je v drvarnici odstranil nekaj Iat, prista-vil k oknu nekaj zabojev in iisel ne-opaženo v Beethovnovo ulico. Policija je napela vse moči, da b; prišla na sled vlomMcu, a se ji ni p^'^rečilo, kljub temu da je imel policii^ki pes pravo sled. Sledil je namreč v Nun-sko ulico k Staudacherjevi \ ili. Ker pa v vili stanujejo samo boiisi sloji, kakor tuđi -inženir« Alojzij Kxner, se policija ni mogla odločki za pre-iskavo v tej vili. V noči od 12. na 13. septembra pa je bilo zopet vlomljeno v isti vili v pritlično stanovanje vladnega svetnika Otona pl. Detele v njegovi odsotnosti. Vlomilec je prvotno poskuša! udreti skozi spodnje okno v stanovanje. Ker se mu pa tu ni posrećilo, je vlomil vrhnje okno in se splazil v stranišče, kjer je vlomil ali pa z vetrihom odprl vrata, skozi katerega je prišel na hodnik. Slučaj pa je hotel, da je ravno takrat prišel domov hišni gospodar in tatu prepodil. V noči od 27. na 28. septembra pa je bilo zopet vlomljeno v Šelenburgovi ulici v trgovino g. Bonaca. Vlomilec je pri odprtem dv-o-riščnem okna zlomil železno mrežo in se splazil skozi nastalo odprtino v trgovino, kjer je odprl mehanično blagajno in pokradel iz nje okoli 40 kron denarja. Odnesel je tuđi nekaj svinčnikov. Tat je popustil na dvo-riščn nahrbtnik. v katerem je policija našla dve pili, šest vetrihov, tri klju-če, kladivo, klešce, koničasto železo in dolbač. Poleg ie ležala tuđi pelerina. Orodje je bilo za vi to v papirnato vrečo. Na podlagi najdenega vlo-milnega orodja in papirnate vreče, je policija uvedla obširne poizvedbe. Na papirnati vreči je policija zapazila neke Števiike in sklepala, da so te števiike napisane v kaki trgovini. Policijski agent je hodil od trgovine do trgovine in končno prišel tuđi v trgovino gosp. Hamana, kjer so mn povedali, da v tej vreči prinaša neka ženska prati ovratnike inženirja »Ex-nerja«, stanujočega v Nunski ulici, v Staodacherjevi vHi. Sedaj je bila policija odločna. Postavila je v vilo dva policijska agenta, katera sta nadzorovala prihod dozdevnega inženirja. Dne 30. septembra je prišel ob pol 9. zvečer domov, nakar sta ga agenta pred stanovanjem aretira-la. Aretovanec je hotel pobegniti, a se mu to ni posrećilo, kljub temu, da je bila tema, ker sta bila agenta previdna in ga držala za roke, tako da je bila vsaka mogoča nesreča iz-ključena, bodisi za agenta, kakor za aretovanca, ker je imel pri sebi klo-rolorm. Drugi dan je policija izvršila v Exnerjevem stanovanju hišno pre-iskavo, kjer je našla skoro vse, pri Cvančari ukradene fotografske aparate in mnogo drugega obtežilnega materijala. Aretiranec, rojen 1887. 1. v Nimburgu okraj Josephstadt na Češkem, je po pokliču provizijski potnik, a se je izdajal za inženirja in si s tem znal pridobiti zaupanje tuđi pri boljših slojih. Pri zaslišanju je priznal vlome in izjavi!, da ga je v to privedla beda, ker ni zadnje čaše ničesar zaslužil in je moral živeti sa-mo ob suhem kruhu. Izpovedal je tuđi, da je pri obeh vlomih ušel po eni in isti poti v Beethovnovo ulico in da bi se bil v slučaju priložnosti ob aretaciji zastrupil. Aretovanca, kateri po lastni izjavi, še ni bil kaznovan, so oddali v zapore deželnega sodi-šča. Mesto k vojakom v Amerike Kambič Fran izseljevalni agent are-tovan. Dalj časa sem že je čakal par-krat na teden kak ljubljanski fijakar na kolodvoru v Laverci pri večer-nern vlaku in potem odpeljal. Peljal je v Ljubljano po malo obljudenih ulicah za ljubljanskim gradom, po Radeckega cesti. Predilni ulici in v ^.iško. Ljudje so mislili, da se vozi kak bogat vinski trgovec ali graščak v Ljubljano, če si pa skrivnostno po-Rledal v voz videl si, da so to kmetski fantje, ki se vozijo na šišenski kolodvor, da neopaževano od Ljubljanskih policajev na za to priprav-nem in varnem nezastraženem kolodvoru odhajajo v Buks in od tam v Ameriko. Bili so to fantje vojaški dolžnosti podvrženi, ki so natihem morali odhajati, da se jih ne zaloti; spravljal jih je pa proti piačilu 40 do hO K v Ameriko pa znani Fr. Kambič, brezposelni agent, ki ima za mesto prepovedan povratek. Konja splašila. Ko je včeraj po-poldne pustil posestnik Josip Skupec iz Vrca na nekem dvorišču na Marije Terezije cesti stati dva vprežena konja sta se splašila in dirjala do mitnice na Dunajski cesti, kjer sta zavila v stran in zadela v tam se naha-jajoči kup gramoza ter padla. Pri tem se druge nesreće ni pripetilo, kakor, da se je pokvari! voz. Natakarica ok rađena. Vcera? popoldne je bila v neki gostilni v Kolodvorski ulici ukradena nataka-rici Frančiški Lavričevi iz torbice crna usnjata denarnica z vsoto 22 K in nekaj drobiža. Sumljiv tatvine je neki gost. ki se je delal zelo vsiljive-ga proti nji. Konj ukraden. Včeraj je bil v Potoku pri Jesenicah ukraden koni rdečkaste barve 2 leti star, 15 pedi visok 7. belim renom vreden 600 K. Deiavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 13 Hrvatov in 40 Mace-doncev: 60 Kočevarjev pa je šio na Dunai. Izgubljeno in najdeno. Hlapec Oregor Kvas je izgubil srebrno žepno uro z dvojnim krovom. — Neka učiteljica je izgubila belo kuverto, v kateri je bilo nad 300 K denarja v bankovcih. — Delavec Josip Pirnat je izgubil vrvarsko pripravo. — Policijski stražnik Štefan Arzenšek je liašel sivo usnjato denarnico. — Poštni oficijal g. Alojzij Potokar je našel bankovec za 20 K. — Faktor g. Rudolf Pirkovič ie našel pasji ovratnik z znamko 446 in napisom Drenik. — Dijak Zdenko Walašek je našel zavitek papir ja. — Gospa Frančiška Pristov je našla korale, katere dobi lastnik pri nji v sv. Flor-jana ulici št. 33. Združeni čevljarji, zadruga v likvidaciji ima v sredo 9. oktobra t. 1. izređni občni zbor. Več v inseratu. AitRleški pouk se začne v Ljubljani dne 15. oktobra t. L Več v današnjem irrseratu. Društvena naznanila. Odborova seja »Narodne Ćital-nice« v Ljubljani se vrši jutri, v pe-tek ob 8. zvečer v društvenih pro-storih ^Narodnega doma<. Prosimo v^e gg. odbornike, da blagovolijo zanesljivo priti na važen posvet. Dijaško podporno društvo »Ra-doicoj« naznanja, da se vsi društvu poslani dokumenti in prošnje do so-bote 5. t. m. odpošljejo prosilcem na-zaj. Kdor pa želi osebno dvigniti svoje dokumente, naj se zglasi te dni od 2. do polu 3. pri drustvenem tajniku g. dr. Cirilu Pavlinu, c. kr. av-skultantu v Ljubljani, Erjavčeva cesta 26./1. Dijaško društvo »DomovhMict ima svoj redni občni zbor dne 18. oktobra t. 1. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. »Narodno - socijalne Zveze« v Ljubljani ustanovni občni zbor bo v nedeljo, dne 6. oktobra 1912. leta ob polu 10, uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika pripravljalne-ga odbora. 2. Pomen in stališče N. S. Z. 3. Čitanje in odobrenje pravih 4. Volitev odbora in nadzorstvenega sveta. 5. Določitev članskih prispev-kov in določitev razredne podpore. 6. Slučajnosti. — Vstop je dovoljen le vabljenim članom in po njih vpelja-nim somišljenikom! Na neprisiljen in družaben se-stanek vabi tern potom pred napove-danim nedeljskim občnim zborom v hotel »Ilirijo« za 8. uro zvečer na soboto dne 5. septembra 1912 vse kolege društvo davčnih uradnikov. »Slavčeve« plesne vaje se prič-no v nedeljo, dne 6. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« in bode otvoritev vaj spojena z zabavnim sporedom. Damam so se vabila že razposlala in se jih je letos prav veliko število na novo prijavilo. Oospodje se tem potom vabi k najobilnejši udeležbi, ravno tako vabi odbor tuđi društvene člane in njihove rodbine naj posečajo te društvene prireditve, ki se vrše vsako nedeljo in praznik od 3. do 7. ure zvečer. Dramatični odsek »Sokola« Liti ja - Šmartno priredi v nedeljo, dne 6. oktobra 1912 ob 8. zvečer v telo-vadnici »Sokolskega doma« v Litiji narodno igro s petjem v petih deja-njih »Rokovnjači«. V nedeljo tedaj vsi v Litijo, da pokažete s svojim obisk-om, da ste pravi buditelji naroda in prijatelji dramatike. — Na zdar! Prostovoljno gasilno društvo \ Cerkljah na Gorenjskem priredi v nedeljo, dne 6. oktobra popoldne na vrtu gosp. I. Lapajneta v Cerkljah vrtno veselico. Spored je zelo razno-vrsten in bo mnogo prijetne in nepri-siljene zabave. Klerikalni zagrizenci delajo gasilnemu društvu in njega prireditvi največje ovire, dasi je čisti dobiček namenjen za nabavo novih cevi in voza. Vzlic temu, da ima veselica človekoljuben namen, sku-šajo hudobni klerikalci doseći, da bi se nedeljske veselice udeležilo kar najmanj društev in občinstva. Pozor gasilci in prijatelji gasilstva — prihi-tite v čim večjem številu v nedeljo na veselico v prijazne Cerklje. Na pomoč! Gledališko društvo na Jesenicah otvori letošnjo sezijo s klasično dramo »Trnje in lavor« v nedeljo. dne 6. oktobra ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi. Ker bo konec predstave že ob 9. zvečer, bo mogo-če se udeležii tuđi zunanjim gostom, ki se bodo lahko vrnili že ob pol 10. zvečer. Kostume za to predstavo je posodilo slovensko gledališče v Trstu. Pposveta. Iz pisarne Slovenskega deželnega gledališča v Ljublani. Danes, v četrtek, dne 3. oktobra t. 1., slav-nostna predstava v proslavo godu Njega Veličanstva. Vprizori se prvič v sezoni Mascagnijeva enodejanska opera »Cavalleria rusticana«. Gostuje gospod Ernesto vitez Cammarota, operni pevec Kralj, dež. hrv. gledališča v Zagrebu, ker angažirani tenor vsled nepričako-vanih zaprek pri prvih predstavah še ne more sodelovati. Prvi nastop novoangažiranih opernih moči, primadone gdčne. Elze Orlove, mladodramatske pevke gdčne. Jane Richterjeve ter opernega in operetnega režišerja in baritonista gosp. Rudolfa F e j f a r j a. Zbor po-množuje iz posebne prijaznosti 24 pevk in pevcev iz zbora »Glasbene Matice«. — Nato se prvic na odru Slovenskega gledališča vprizori iz-virna muzikalna pantomima »Mo-žiček« od slovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca. Začetek točno ob pol 8., konec pol 10. zvečer. Opozar-jamo na to, da smo biljeterjem striktno naročili, da ob igranju ouvertur, oziroma odprtem odru nikogar ne puste v prostor za gledalce. Koncert slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, v soboto, dne 5. oktobra t. 1. Besedilo Adamičevega zbora »Kregata se baba in devojka« je vzeto iz Golarje-vega »Bosanskega perivoja«. To je ciklus pesmi, ki jih je svoj čas pri-občeval leposlovni list »Ljubljanski Zvon«« in imajo vpletene jugoslo-vanske narodne motive. Nas plodo-viti skladatelj Adamič se je cikla lo-til in že po večini pesmic uglasbil za moške, mešane in ženske zbore. — »Bela breza se zdramila«, je znana in natisnjena v »Novih Akordih«, v sobotnem koncertu priđe na vrsto originalen moški zbor: »Kregata se baba in devojka«. Vsebina: Baba in devojka se kregata za pastirja Ivana. Vsaka trdi: Moj je! Baba ima troje veder vina, devoika vrtec n> žic. Ivan gre raje k babi, da ji popije vino, pač pa pravi: »A devojko ljubim, dokler diham.« Skladba je ena najoriginalnejših Adamičevin, dokaj težavna, ker je treba glasovno,samo-stojnosti in dosti živega prednašanja. Zlasti šaljivi ton srednjega stavka priđe do veljave le, če se prednaša jako živo. Kontrast prepiru med babo in devojko, tvori globoko prisr-čen konec. Upamo, da se posreći! — Ker smo že pri Adamiču, še o ostalih njegovih skladbah nekaj. »Mlad junak po vaši jezdi« (tuđi tekst iz bosanskega perivoja), je skladba prav jugoslovanskega značaja. Originalen je altov s»olo brez spremljevanja zbora in kratek kanon v oktavi. — Ženski dvospev: »Solnce sije, zeleni livada« je pri priprostosti polifon, slo-neč na doslednih imitacijah glasov, vendar lahek in ljubek. Naj nam Adamič takih še podari! — Mešana zbora: »Ko bi rosica bila« in »Ptič-ka« štejemo med starejše Adamičeve skladbe. Prva prednaša tri stopnju-joče želje in zaključuje s temnim, re-signiranim koncem moškega zbora, druga je poreden, šegav in živahen, prav primeren Kettejevemu tekstu. — Vstopnice za koncert in besedilo zbora se prodaja v trafiki gdčne. Je-rice Dolenčeve v Prešernovi ulici. Književnost. — Trgovsko računstvo za tr- govske nadaljevalne sole in enoletne trgovske tečaje za deklice III. del. Sestavila Albert Sic in Ivan Pezdič. Ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 25. septembra t. L, št. 42.838 odobrilo III. del tega dela, ki je sedaj popolen. Cena je: I. del 1 K 60 v; II. del nevezan 1 K 70 v, vezan 2 K; III. del nevezan 2 K, vezan 2 K 40 v. Vsi trije deli skupaj vezani veljajo 5 K 80 v. Knjigo je založilo marljivo slovensko trgovsko društvo »Merkur, ter s tem odpo-moglo občutni potrebi in pomanjkanju trgovskih strokovnih knjig. Knjiga ima mnogo praktičnih zgledov iz trgovskega poslovanja, kar priđe v korist vsakemu trgovcu in obrtniku. Knjiga se naroča pri društvu. — »Lovec«, list za lov in ribarstvo, glasilo »Slovenskega lovskega društva« ima v 9. številki sledečo vsebino: Podgorski: »Sosed lovec«; Lokar: »Spomini belokranjskega lovca«; Zevnik: »O kanji«, in listek Hanzlovsky: »Lovec Urban<.-. — Šola in narodnost. Spisal Anton Kosi, nadučitelj v Središču. — Priobčil dr. J. K. — Pisateljev namen je, preiskovati vprašanje. »kako je vzgajati mladino, da bo ljubila svoj narod, svoj materni jezik, povsod in vselej, naj jo zanese usoda kamorko-li. Intenzivna gojitev narodne zavesti leži v toku naše dobe, od vzgoje se zahteva, da se vrši v narodnem duhu.« Toda gosp. pisatelj si je svest, »da je treba med »narodnost« in »narodnost« (sic) razločevati. Kdor motri s paznim očesom naše socijalne in politiške razmere. ta se uveri takoj, da današnji nacijonalizem, ker vre iz politiških in ne etiških (?) mo-tivov, tuđi ne goji plemenitosti, mar-več često le brezobzirnost, škodo-željnost, prevzetijo in sovraštvo do drugače mislečih. To je takozvani »krivi« (!) nacijonalizem. Narodnjak, napojen napačnega narodnega duha, gleda vse po svoje in ne more biti nikoli (?) prav odkrit. Krivi nacijonalizem, če že naravnost ne oznanju-je sovraštva in zaničevanja do drugih narodnosti, pa vsaj na tihem me-ri na njih pogin in propad. »Pravi« nacijonalizem, ali če hoćete rodoljub-je, je pa ono čustvo, ki izvira iz čiste (!) plemenite duše, ki pozna pravico in strpljivost tuđi napram tujim na-rodnostim.« Čudno je potemtakem — bi moral pripomniti gosp. pisatelj, ki se je s temi nekam preprostimi, pred-vsem pa silno nespretnimi stavk! očividno prenaglil — čudno je to-rej, da igrajo ravno narodi s krepko razvito »krivo« narodno zavestjo od-ločilno vlogo in ne narobe! Po teh uvodnih opornbah bi pričakoval čitatelj, še kako opazko o zgodovinf tega problema pri Slovencih; meto-dologicni del, h kateremu prehaja g. pisatelj takoj, bi tako dobil zgodovin-sko podlago. Narodno zavest bo sku-šal vrzbuditi učitelj pred vsem v soli z negovanjem materinščine, zemlje-pisnim in zgodovinskim podukom, petjem ter z dobrim čtivom. Pri zgo-dovinskem poduku poudarja gosp, pisatelj: »brez ovinka lahko narodm! učitelj v soli otrokom pove, da je to narodu v veliko škodo, tujcu pa v korist, ako se razne stranke v našt slovenski domovini strastno sovra-žijo in pobijajo, in da bi morali vsi Slovenci, brez razlike stanu, biti složni in edini, podati si v slovenskem duhu bratsko roke« itd. Kakor se mi dozdeva, zahteva, da deluj učiter] v^ pomirjevalnem smislu, povsem pravilna, toda resni pomisleki govore proti temu, da bi se razpravljalo o političnem boju natančneje, ali pa se ga ćelo v prilog zahtevi po složnosti in edinosti obsojalo v ljudski §oK. in ako ie že kakšen povod, go^eoritt «0 Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 226 štev. teh stvareh: bolj primarno, kot opla-kovati stvari, ki se vrše z naravno mijnostjo ter tako kazati neumeva-nje zgodovinskega razvitka, se mi dozdeva, da skuša učitelj opozoriti mladino preko raznih neizogibnih prikazov javnega življenja na njih idejne in gospodarske vzroke ter jih obrazložiti v okvirju celokupnega političnega življenja, ter navajati mladino, pridobiti si napram mnogo-stranskim vplivom pravilno razdalje. Toda, kakor rečeno: za taka izvaja-nja šolska tla po največ ne bodo mogla biti pozorišče. — Prehajajoč k izvenšolskemu delovanju ueiteljeve-mu, poudarja gosp. pisatelj najprvo, da ni umestno, da bi se bavil učitelj intenzivno z dnevno politiko ter se-gal pregloboko v njeno borbo.« — >Za učiteljstvo je dana samo ena direktiva, da brez ozira na katoliške stranke gre svojo pot in polaga temelje kulturnemu delu med ljudskimi masami«: te trezne besede Hermo-tove služijo kot podlaga za nadaljna fcvajanja v dobrih, toda nekoliko vzhičenih besedah. Znana resnica in dejstvo n. pr. da je, »da ima učiteljski stan vse polno raznih dolžnoscu pa 40talo ali prav nič pravic, str. 32.?!« Seveda bo teh »dolžnostu preveo, ako jih se gosp. K. nmetno pornnožu-je, priŠtevajoc k njim tuđi učiteljeva prizadevania v prilog narodne pro-svete! O teh stvareh se vendar mora razpravljati brez sentimentalnosti. Izvenslužbeno doižnost učiteljevo poznam samo eno: živeti sebi. obi-teli! vse drugo pa tako le mimogre-de. Učitelj bo tcrej deloval izven šol-skega časa — ako se mu zdi primer-no — »kot pijonir narodne prosvete. poučeval bo narod v raznih strokah, v katerih je veščak«; gosp. pisatelj iiavaja razne vzglede. Nevarnost je samo. da nas prebiti z našimi učitelji-voditelji pri sadjarstvu, bučelicah in milih popevčicah v domorodnih gajili tok časa. učiteljstva pa vendar ne približa cilju, ki mu lebdi neprernično pred očmi — tuđi v naši knjigi je o rnem govora — zboljšanju plač. Tuđi se mi dozdeva vloga. ki jo odme-nja gosp. pisatelj temu stanu, na vso moč neprimerna: kot nekaka kulturno - politična Pepelčica se bo prikaza! učitelj iz skromnega zatišja, »kadar ga rabi (!) ali kliče društvo te ali one politične struje za pospesevanje (?) kulturnega dela.« Izpolnil bo svojo nalogo s poznanim ponosom zapostavljenih, ali z besedami knjige »ohranil bo duševno in stanovsko samostojnost,« čuteč zatajeno nenaklonjenost in neprimernost lastnega položaja. Vi&ja izobrazba bi naj vspo-sobljala učitelja v to. da se razvoj javnega in gospodarskega življenja ne bo vršil brez njegove kontrole. Zgodilo se bo to tem lažje, ker je g. pisatelj učitelju itak zasigural ^pravico do lastnega prepričanja, za ka-tero se bo ćelo ob priliki pogumno zavzel.« Seveda, kakor bo to ne-ustrašeno tveganje za politično in narodno prenričanje izgledalo v res-nici si ni lahko predstavljati v smi-siu pisateljeve pripazke, da z ozirom na dogcdke, ki se izigravajo (sic) na našem političnem firmamentu u-dimpešte poročajo: Tisa je pri Ko-ros-Mezo preplavila ćelo okolico. 3000 johov z vinogradi in koruzo je pod vodo. Skoda znaša več ne&o dva rnilijonu kron. * Nesreća na Donavi. Iz Budimpešte poročajo: Kakor smo že včt> raj poročali, je zadela romunska vojna šalupa »Trotus« ob neki parnik. Utonilo je 10 častnikov in 21 voja-kov. Le deset se jih ie resilo. * Uspeli poHeijskega psa. Blizu HorŠuvega Tyna so našli truplo ue-lavca Steinbacha. S pomočjo poli-cijskega psa so dognali, da je Steinbacha ubila njegova žena, ker ic prišel pijan domov. * Anarhist! zažgali cerkev. Iz Bruselja poročajo: Anarhisti so predvčerajšnjim ponoći vlomili v cerkev v Vaspnehallu ter jo zažgaii. Cerkev je bila popolnoma uničena. Zgorelo je tuđi več dragocenih shk. * Triindvajset oseb utonilo. V Hoszumezo se je hotelo včeraj trideset oseb prepeljati v čolnu čez rc-ko Tiso. Sredi reke se je čoln pre-vrnil in vsi so padh v vodo. Seđcr.i oseb se je resilo, dočim so ostale utonile. * Umorjen trgovec z dijamanti. Iz Antverpna poročajo: Tukajšnjcga trgovca z dijamanti. Provosta, so neznani zlikovci zvabih v Bruselj te r ga tam umorili. Ukradli so mu za 50.000 mark dijamantov. Truplo umorjenega so dobili v nekem jarku. * Drago meso. Punajske gospj-dinje so priredile predvčerajšnjin» velik demonstracijski shod proti \ c-liki draginji mesa. Shoda so se uue-ležili tuđi zastopniki poljedelske^a in železniškega ministrstva. Sklehi-Ii so resolucijo, naj se odprejo mejc za uvoz zmrznienega mesa. * Grozen čin zblaznele matere. Iz Brna poročajo: Ko se je pred par dnevi vrnil delavec Otahal iz Stfe-bčtina domov, je našel oba svoja sia-rejša otroka obešena na vrata, ob mizi je viselo truplo naimlajše&u. Njegova 27ietna žena je bila praznično oblečena in je plesala po som. Telefonsko in brzojavna porušila. Pariamentarične vesti. Dunai, 3. oktobra. Predznaki za-sedanja poslanske zbornice so že tu. Že se pričenjajo pokajanja vlade z raznimi polltiki zlasti glede volitve deleeacije. Včeraj je imel tozadevno načelnik nemškega Nationalverbanda, dr. Gross. dolgo avdijenco z ministr-skimrpredsednikomjgrofom Sturgkhom. Vlada bo v jesenskem zasedanju državnega zbora, ki se prične 22. t. m. končala le ozko omejen program; v prvi vrsti £re namreč za nov proračunski provizorij in za podaljšanje veljave provizoričnega poslovnika. Morda se loti državni zbor, če bo preostajalo še časa, tuđi predloge o razredni loteriji. S tem pa je ves jesenski program izčrpan, ker se vrši skoro ves november delegacijsko za-sedanje v Budimpešti. V uradniških krogih vzbuja neza-dovoljnost zlasti dejstvo, da vlada niti ne misli več na to, da bi končala v gosposki zbornici predelano službeno pragmatiko še tekom tega leta. Nemški Nationaiverband. Dunaj, 3. oktobra. V Nemskem Nationalverbandu ustanavljajo v- Jno več podzvez. Ražen rMladoner ške zveze", ki so jo ustanovili pre 'vče-rajšnem, vstepijo v Nationalvcr and še trlje nemški poslanci del' ske stranke ter si ustanove svojo z\ezo. Poleg teh pa hočejo ustanoviti mestni poslanci svojo „Zvezo mestnih zastop-nikov", ki so jo zamislili tako, da bodo v to zvezo lahko vstopili elani, ki so bili doslej zunaj vsake zveze, potem pa tuđi člani vseh drugih podzvez, zlasti mladonemške in nemško-radikalne zveze. Situacija na Ogrskem. Budimpešta, 3. oktobra. V opo-zicijonalnih krogih se vzdržuje vest, da namerava vlada z ozirom na kritični položaj na Balkanu, od katerega pričakuje slab vpliv na ogrske notranje-politične razmere, v najkrajšem času napraviti na Ogrskem mir z opozicijo. To delo bo vzel v roke prejšni pred-sednik zbornice Berczeviczv ter bi stranke najprej sklenile nekako parla-mentarično premirje in še tekom tega meseca dovolile državni proračun za prihodnje leto. Med tem se trudijo opozicijonalne stranke zediniti vse opo-zicijonalne poslance v enotno stranko, da dosežejo napredno volilno reformo. Splošno pa so opozicijonalci mnenja, da je edino Berczeviczv zmožen voditi pogajanja med opozicijo in vlado, vendar pa ne bo imel nobenega uspeha dokler ne bosta odstopila Lukacs in Tisza. Budimpešta, 3. oktobra. V parla-mentaričnih krogih govore, da se trudi ogrska vlada, da bi še tekom tega meseca predložila parlamentu volilno reformo. Državni tajnik v notranjem ministrstvu Nemethy je izdelal že nacrt za volilno reformo po navodilih kabi-netnega šefa ter bo ogrska vlada predložila nacrt cesarju v dneh od 15. do 20. t. m. v predsankcijo, nakar sele priđe nacrt pred poslansko zbornico koncem oktobra. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU. Avstro-Ogrska ne mobilizira. Dunaj 3. okt. Z ozirom na vesti, da sta dva armadna zbora na jugu pripravljena, je izjavil vojni minister nasproti ogrskim delegatom: Ni res, da je vlada odredila mobilizacijo in da sta dva kora že pripraljena na vojno. Dunaj 3. okt. Velikansko senzacijo je vzbudilo v vseh dunajskih krogih dejstvo, da so na Dunaju zbrani komandanti raznih avstrijskih armadnih zborov. Cesar je sprejel v posebni avdijenci poveljnika armadnih zborov v Sibinju, v Budimpešti in poveljnika kavalerijske divizije v Jaroslovovu. Jutri sprejme cesar v avdijenci poveljnika kra-kovskega zbora. To so ofijalna po-ročila, ki jasno kažejo, kako intenzivno se Avstrija pripralja na bližnje dogodke. Ultimatum. Perolin 3. okt. V diplomatičnih krogih pripisujejo veliko važnost dej-stvu, da balkanske države še nišo podale Turćiji ultimatuma. O napetosti med Avstro-Ogrsko in Rusijo v merodajnih krogih tuđi ni nić znano. Brezupna situacija. Petrograd 3. okt. Tu ne verujejo več na možnost ohraniti mir med bal-kanskimi državami in TurČijo. Vsako posredovanje velesil bi bilo v tem trenotku brezupno. Sofija 3. okt. V diplomatičnih krogili nimajo nobenega upanja več, da bi bilo mogoče ohraniti mir. Dun^j 3. okt. V oficijalnih krogih so mnenja in se že javno priznava, da je skoro izključeno da bi ohranile evropske velesile na Balkanu mir. Vojna balkanske zveze s Turčijo izbruhne najbrže že v najbližjem času. Med velesilami je sporazum, ki meri na to, da lokalizirajo vojno na Balkan in preprečijo na vsak način da bi se kalilo s to vojsko evropsko ravnotežje. Balkanske zveze. Carigrad 3. okt. V turskih diplomatičnih krogih zatrjujejo, da obstoja pač zveza med Bolgarsko in Srbijo in med Boigarsko in Crno goro, da pa nima Grška nobene zveze z balkanskimi državami. Zahteve balkanskih držav Cetinje, 3. oktobra. Crnogorski kabinet je poslal na velesile, ki so se udeležile berolinskih pogajanj in pod-pisale berolinske pogodbe memorandum, ki se bavi z nejasnimi razmera-mi ob črnogorsko-turški meji ter omenja opetovano zahtevo, da se meja uredi na podlagi pogodbe iz 1. 1908, ki jo je crnogorska skupščina sprejela, ki pa ni bila nikdar predložena turškemu parlamentu. Belerad, 3. okt. Danes opoldne izroče srbski, bolgarski, grški in crnogorski poslanik turškemu zunanjemu ministru kolektivno noto, v kateri za-litevajo, da &j Turčija tekom 3 dni Stari Srbiji, Makedonjii, Albaniji in Kreti avtonomijo. Po preteku tren dni se izroči Turčiji nova nota, ob enem pa izroče balkanske države ve-lesilam drugo noto, v kateri nazna-njajo, da bodo začele po preteku na-daljnih 3 dni z vojnimi operacijami proti Turčiji. Če je ta vest resnična, je tedaj pričakovati, da se prične vojna 9. oktobra. Vojne priprave. Dunaj, 8. oktobra. Tukajšnje srbsko poslaništvo izjavlja: Kar se tiče financijalne pripravljenosti Srbije na vojno, je ta popolnoma zadovo-ljiva. V blagajnah je nekako 100 mi-lijonov denarja Nekaj milijonov so dobile sele pied kratkim belgradske banke, da imajo večjo odporno silo v slučaju runa. Agio za zlato je poskočil na 5" „. Vlada je dala narodni banki 6 milijonov frankov v zlatu na razpo-lago, da v^saj nekoliko zadosti potreba m trgovcev. Zemun, 3. oktobra. En srbski konjeniški polk se je odpeljal s po* sebnimi vlaki na Bolgarsko. Polk ima nalogo, da ojači bolgarsko konje-nico na bolgarski-turški meji. Srbsko vojaštvo se bo bojevalo tuđi na bolgarski zemlji. Belgrad, 3. oktobra. Finančni minister Paču je bajc izjavil: Mi imamo 12% milijonov frankov za vojne svrhe, kar bo za prvi čas zadostovalo. Belgrad, 3. oktobra. Srbski kralj je obiskal vojne zbore, ki so pripravljeni za odhod proti turski meji. Med vojaštvom je povzročilo to silno nav-dušenje. Vojaki so kralja burno pozdravljali in peli narodne pesmi. Posebno pozornost je vzbudila med vojaštvom vest, da se zbira turska armada na Kosovem polju, kar vzbuja kot historična reminiscenca izza bojev kralja Lazarja velikansko navdušenje za boj. Vojaki so klicali: „Boj proti dušmaninu!" Množice so demonstrirale proti narodnemu sovražniku in zahte-vale vojno. Turski vojni materijal zaplenjen. Belgrad, 3. oktobra. Na belgrad-skem kolodvoru so zadržati včeraj 50 vagonov munioij«, ki »o prltti • Francoskega in so bili namenjeni zm TurČijo. Ob enem je zaplenila srbska vojna uprava tuđi dva letalna stroja za Turčijo. Mobilizacija v Turčiji. Carigrad, 3. oktobra. Vsi turski sanitetni častniki so bili poklicani k svojim oddelkom. Cagrigrad, 3. oktobra. Divizijski poveljniki so dobili povelje, da naj si izpolnijo redifske divizije. Vsak ba-taljon bo štel po izvršeni mobilizaciji 800 mož. Divizija iz El Basana odide takoj v Skader. Carigrad, 3. oktobra. Tursko vojno brodovje so poklicali iz Dardanel v Carigrad. Carigrad, 3. oktobra. V mestu vlada med prebivalstvom silno raz-burjenje. Bolgarske in srbske rodbine beže trumoma iz mesta. Poslaniki pri porti. Carigrad, 3. oktobra. Žena bol-garskega poslanika v Carigradu je včeraj opoldne odpotovala. — Srbski vojaški ataše je že predvčerajšnem odpotoval v Belgrad. London, 3. oktobra. Glasom po-ročil iz Carigrada je dobil srbski poslanik v Carigradu naročilo, da naj odpotuje. Srbski poslanik je baje odpotoval že včeraj. Intervencija velesil. Carigrad, 3. oktobra. Turčija še vedno upa na intervencijo velesil. Sofija, 3. oktobra. Vladni organ „Mir" piše: Zadnje upanje velesil ohraniti mir je takojšnja uspešna intervencija v evropskih provincah Turči;e. Če žele velesile, da žive balkanske države v miru in se razvijajo niorajo intervenirati v tem smislu, da ostane otomanska država kot celota nedotaknjena in se ohrani tuđi sultanova suvereniteta. Ustvariti pa morajo v evropski Turčiji vse po-goje resnične samouprave. Če tega ne store, morajo pričakovati skrajne konsekvence. Avstrija in Sandžak. Rim, 3. oktobra. »Štampa« piše, da Avstrija nikakor ne bo pripustila, da bi Srbija razširila svoje ozemlje čez Sandžak in Novi bazar. Možno je, da zasede že v par dneh avstrij-sko vojaštvo Sandžak. Zadržani vojni materijal. Dunaj, 3. oktobra. V Brucku ob Litvi stoji baje 18 vagonov z vojnim materijalom, ki so bili naslovljeni s Francoskega čez Dunaj v Belgrad. Pošiljatev obsega prazne patrone, prazne krogle za topove in drugo. — Pravijo, da so ogrske državne želez-nice odrekle prevzetie materijala. Municija za Bolgarsko. Berolin* 3. oktobra. Bolgarska vlada je naročila y Nemčiji za 35 milijonov mark municije in vojnega materijala. Italija in Turčija. Dunaj, 3. oktobra. V diplomatičnih krogih presojajo stališče Italije napram balkanski krizi kot jako vzorno. Italija, ki je zapletena že ćelo leto v vojno s Turčijo in ki bi sedaj rada sklenila mir, se je cei čas vojne vzdržala vsake akcije, ki bi lahko kalila mir na Balkanu. Tuđi sedaj de-luje Italija skupno z drugimi velesilami, da se ohrani mir. Kakor Italija med vojno ni zlorabila notranjih ho-matij v Turčiji, tako tuđi ne namerava izrabljati sedanii kritični turski položaj. Mirovna pogajanja v Švici se nadaliujejo in dobro poučeni krogi trdijo, da bo prišlo v kratkem do sklepa miru. Bolgarske torpedovke. Carigrad, 3. oktobra. »Sabah« poroča, da so videlf v Crnem morju več bolgarskih torpedovk. Turski transportni parnik »Mahmuđ Šefket« ni dobil dovolenja, da bi nastopil svojo vožnjo. Poveljniki utrdb obeh morskih ožin, Bospora in Dardanel, so dobili povelje, da naj zadrže bolgarske trgovske ladje. Prvi boji. Belgrad, 3. oktobra. Iz Vranje poročajo, da se je izvršil tam krvav spopad med Srbi in Turki. Turski vojaki so prekoračili srbsko mejo in napadli neko vas. Vaščani in srbski vojaki so se jim postavili v bran in vnel se je hud boj, ki je trajal 3 ure. Srbi so končno Turke pognali čez mejo. Turki so pustili na bojišču 100 mrtvih. Tuđi Srbi imajo nekaj izgub. Belgrad, 3. oktobra. Najnovejše vesti poročajo, da so nekatere srbske vojaške čete že prekoračile tursko mejo. Oficijalno ta vest še ni potr-jena. Srbska skupščina. Belgrad, 3. oktobra. Danes se je sestala k izrednemu zasedanju srbska narodna skupščina.Vse stranke so podale patriotično adreso, v kateri zatrjujejo, da je srbski narod priprav!jen žrtvovati vse, tuđi življenje za srbsko narodno idejo. Vlada je izdala memorandum, v katerem so popisane vse grozovitosti in vsa zlodejstva, k? so jih prestali Srbi od strani Turkov od leta 1906. naprej. V Stari Srbiji navaja ta memorandum skupno 2092 turskih zločinov, med temi ie 436 umorov, 26* oosku- senih u morov, 528 roparskih napa-dov, 229 opustošenj, 31 požigov, 33 nasilstev in posilstev žena in 10 opustošeni cerkva. V memorandumu je natančno popisano vse trpljenje in grozovitosti, ki so jih morali prenesti Srbi za časa albanske vstaje. Ogrski konji za srbsko armado. Novi Sad, 3. oktobra. Tukajšnji list »Srpstvo« poroča, da so srbski častniki pravkar nakupili na Ogrskem 1000 konj za srbsko armado. Dali so za konje 67.500 K. Vrhovni poveljnik združene bolgarsko - srbske vojne. Belgrad, 3. oktobra. Vrhovni poveljnik združene bolgarsko - srbske armade bo bolgarski car Ferdinand. Več srbskih bataljonov se je že včeraj odpeljalo v Sofijo. Ruski prostovoljci v vojni proti Turčiji. Sofija, 3. oktobra. Serakaj je došlo obvestilo iz Moskve, da se od-pravi v Bolgarijo in Srbijo 10.000 ruskih prostovoljcev, čim izbiruhne vojna proti Turčiji. Bolgari bodo udarili naravnost na Carigrad. Petrograd, 3. oktobra. Po poro-čilih iz Sofije, bo bolgarska mobilizacija v dveh dneh že popolnoma končana. Po izbruhu vojne bodo Bolgari skušali prodreti nanavirost do Carigrada. Plače srbskim uradnikotn. Belgrad, 3. oktobra. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, da se za dva meseca vnaprej izda plača vsem onim državnim urađnikom, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Odpoklicani grški častniki. Dunaj, 3. oktobra. Grška vlada je poklicala nemudoma domov 5 svojih častnikov, ki so bili prideljeni za-časno v avstrijsko armado, Grška kupuje vojne ladje. London, 3. oktobra. Grška vlada je kupila štiri torpedovke, ki jih je zgradila ladjedelnica v Leverpolu za neko drugo državo. Torpedovke so že skoro gotove, ena je že od-plula. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Italijani v Aziji. Berolin, 3. oktobra. Glasom brzojavne vesti iz Londona so izkrcali Italijani več italijanskih momariŠkih oddelkov pri Scali Nuovi, 12 milj se-verovzhodno otoka Samosa na maloazijskih teleh. Uradno ta vest še ni potrjena. Mir. Carigrad, 3. oktobra. Za prihodnje dni pričakujejo, da bo mir z Itali-jo sklenjen, nakar obojestranski zastopniki takoj podpišejo mirovne po-goje. Eospodspstvo. — »Ljubljanska kreditna bam ka«. V mesecu septembru viožilo se je na knjižice in na tekoči račun kron 1,836.795*24, dvignilo pa kron 2,270.776*38. Stanje koncem septembra kron 14,874.034-48. — Turske srečke. Glavni dobi-tek turskih srečk v znesku 200.000 frankov odpade na st. 281.522, po 4000 frankov dobe št. 181.113 in št 1,360.628. Današnji list obsega 6 strani, Izdajatel.i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mnenje gospoda dr. L. Fosrsterja Pozsonv. Gospod J. Serravailo Trst Rabil sem Vaše Serravallovo kina - vino z železom v mnogih slu-čajih po oslabljajočih boleznih kot krepilo in to vselej z najboljsim uspe-hom. Pozsonv, v juni ju 1909, Dr. L. Foerster. Je trpe zna ^ xn hrani tok _. I 227 Stev. SLOVENSKI NAROD, Stran 5. rohištvo Stalna razstava in trinlea m obrtnlml Izdelki v Brauf rog. zadruga z omejenim jamstvom podružnica na Dunaju, l.y Adlergasse štev. 12. »*7 Popolne oprave za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohišiva. Iporzna porodila Ljubljanska [Kreditna banka v Ljubljani- 0ri4«l karti 4»«ajske torte 3. oktobra 1912 L«"( majeva renta .... 8510 853 b-2«, srebrna renta .... 8785; 880 E*., avstr. kronska renta . . S5-10 853 l«'!ogr. .. ... ^4'40 ^46 4<, kranjsko dcželno poso)lk> 93 50 94-5 r, k.o. Češke dež. banke . 90*— 91- aefte U Ll£> X . . 442 _ 454;- " tok«...... 295-- 307- " temeljske f.izdtje . 285- — 297- - „ U. „ . 246 50 248 5 * ofcrtke Mpotečne . . 242 - 254 - • dttn. komunalne . 476— 488--" svstr. kreditne ... 476— 488-" ljubljanske .... 6850: 74'5 H tvftr.rdeč. križa . . 50-— 56- Z <*. „ * . • »- »- btfftfka.....27-— 31 - ; terfte......229-50 230*5 L|ub!|«f!8ke kreditne banhe . «38—, 442- Avstr kredilnega zavoda . . i o>i — bz- - rhmajske bančne družbe . . 51150 512*5 Xžeieznfce..... 106 50 107 5 Državne žeteznice . . . . 0o-50 >011-5 JUpIne-Monten..... 103150 1032 5 Crfke sladkome družbe • . 3rv— 3c4 - Zhmos*enske banke. . . . 274-50 275*5 Valot«. ccHiij.....; . .!■ "•■«>. n-4 Marke . • . . . . • . k 117-85 118-1 FraaU •"'.>*. ... . . 95-55 95-6 Ure.........K S*50 94 7 Rcb^......... "25412* 255" 12 HetonhgKflO poročilo. Maa ni aorjen S0t*2 Srednji zračni tlak 736 m - ^az<>- metr°a |S Vetrov: Nebo a vanJa t m-n £*____________^^^ 2. 2. pop. 728-9 15-4. sr. jzah. oblačm „ 9. zv. 7295 158 p.m.jzah pol obla< 3. 7. z]. TTSrl 15*2 sr. jzab. Srednja včerajšnja temperatura 15*1 ncrrr.. 12 6° Padavina v 24 urah 03 mm. 8530 8805 8530 84 60 94-50 91 — 454 — 626-— 307 — 297 — 24850 254 — 488-— 488 — 74*50 56 — 36 — 3j_ 230*50 442 — 622 — 512*50 107 50 70150 103250 364-275*50 11*44 118-10 95-60 9475 255" 12* Zahvala. Za vse obilne prisrčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti našega najboljšega soproga in očeta, gospoda 3384 dr. Groslsva Kristana kakor tuđi za mnogobrojno sprern-stvo od blizu in daleč predragega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem najiskreneišo zahvalo Osobito se zahvaljujemo g. vodji okr. glavarstva dr. pl. Netelitzka, preč. duhovšcini, okoliški požarni fcrambi, zastopnikom obiastnij, ormo-škega Sokola, ormoSke čitamice, akad. tehn društvu »Triglav«, cenj. tovarišem zdravnikom in pevcem Največ zahvale smo dolžni gosp tovarišem dr. Heissu, dr. Žižku, ir. Špeiiču, ter dr. Stuhecu za po-Irtvovalno pomoč v bolezni. talojoči •stalL Skorai nov kratek klavir se po ceni proda na vogln Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, L nadstr. 3595 llill! B IUJfc Ivai Bizovičar ^ £jubljaaa, Kolezijske ul. 16 : : 1542 izvpšuje ■ lopke. vence io Mele u razne prilike. — Delo umet-ni&ko oknsno ia po solidnih ceaah. Prodaja cvetlice, raznovrstnc sadike cvetlic in zelenjavo. Piriidoa m kroolasta lavorleva tmm ter dekorativne cvetlice v veliki množini po zmernih cenah. : , Nsra^sla na deželo hitro in vestno. < < Uifin s teišopralaialM |M|%n »« pro4a tako|, ali ia IHIPN Več v upravništvu »SI. Nar.« proda se hiša i Wm vgeliaoo psliioo ia ujo. Več pove upravntštvo »Slov. Naroda«. Stenografinja vešča slovenske in nemške stenografi-je ter strojepisja, z dolgoletno dobro prakso, 1ŠČC slnžbe. Gre tuđi na deželo. Ponudbe pod nStoaO graf inja" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3561 Proda se po ugodni cani iap — - - - dve leti star — lovski pes plemenite pasme. Več se poizve pri £. VVilHngejju v grašiini Saasberg pri Planini (okra] Logateo, 3592 P[O13 S! PO WM [SD! Š2 SsCOTI! SOI „€xpress-^utomat" xa izdelcvanis soda viče in pokaiic z vso opravo in koncesijo vred. Istotam je naproda velika racčna kočija s štirtmi sedeži ia dober motan voz (»tajseij«) Vprašanja sprejema iz prijaznosti upravj »Slovenskega Naroda«. 35S9 Sprefmem takoj 3593 vežčega slovenske in če mogoče tuđi nemške stenograf i i e. Đr. Franc Fi-lan, odveteik v Ljubljani, M! usšičeva cesia štev. 4. Sprejme se gospodična, izur.ena v go» stilniški stroki in vajena hišnega opravila. Prednost imajo one z dežele. !fa3top službe tafcoj. 3587 Natančnei?e posjojp in pontidb^ > poslati na Peiev Del Linz v Rruše-▼Ju pri Pcstojni Notranjsko. Za Tele trgovino vina se ište i\i2Idr lit SoDdi Prvi mora biti samostojen in po-polnoma vešć kletarskega dela. Reflektira se samo na boljšo moč. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Prednost imajo neoženjeni. 3588 JCrepksga dečka iz poštene hise s primemo Šolsko izobrazbo, ter pridnega troovskega pomoćnika spiejiDE vetja eksportna firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v me san i stroki imajo prednost. Ponudbe pod „344 pMt* T6- stante, Karmel11. 3465 MSm pouka sprejme takoj 3594 Fran Bogata], raesarki moister v hMM, : Gorenjsko. ■ Posestvo je na prodaj v Kaniliji pri liavem mesta na najlepšem kraja novomeške okolice; men približno 16000 m2 z hišo vred ali pa se oddajo tuđi posamezni stavbni prostori. Pogoji ugodni* — Pojasnila daje pooblaščenec g. LaVOftlav Ropas, tajnik mestne tiranilnice v Novem mestu. 3442 krila, kostume, plašče, pelerine, predpasRike, otroške oblekice plaščke, klobučke, havbice, čepiće, higiisRiine potr&bštine za novorfljenCKs in vsako modno blago pošilja na izbiro M. Kristofič-Bučar LinbUana, Stari trg Si. 9. 3z5dova!cem • • Jj%#i4!vlY£l ee pošljem na zahtevo svoj bogato obse- žni katalog z dodatkom, zanimanja, gratis in franko 3537 Adolf Sch©^5 nMm vseh mizarskib n\\Mi Praga« Vac5avske nžmest* 53 W0F* Izvoz v vse dežele. "^S^ Vabilo na 3589 Združenih čevijarjev registr. zadruga z oraejtno zavezo v likvidaciji, ki se vrši v srede, dne 9. oktobr? 1912 ob 7. zvečer v gostilnl g. Safe^kovca, Brcg štev. 1- DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora 2. Poročilo likjidatorja n) o bilanci h) o reviziji 3. Izvolitev novih likvidatorjev 4. Raznoterosti. joaip Bregkvar likvidator. : Zaradi družinskih razmer : se proda takoj i ni\m lndDstriUKeiĐ krala u Sp. Štajerskim tpi z li. blagom Ml gostllna z 10 sobami za tujce in z vso potrebno opremo in gospodarskim* poslopji. Promet jako velik. 3543 Ponudbe pod „Štajersko1? na upravništvo „Slov. Naroda*. Nad 30 let obstoječa, dobro vpeljana gostilna na lepem kraju, v večjem mestu na Kranjske m sa pod iako ngodnimi pogofl takol odda v nalem. < 591 Natančneje v upravništvu »Slov. Naroda«. Po zolo nlzkl oenl se proda šlvalni strni jlitsef. Stari trg ste?. Z8. II. levo. 3582 Motorno kolo znamke »Neckarsulm« z 2V-y HP, = deluje brezhibno, ^^^^=— se ceno proda. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 3586 Soliđnega in treznega izurjenega v vseh strokah mešane trgovine, spretnega prodajalca in zmož-nega obeh dežeinih jezikov. Sprejme Fran Vodenik, Polfčane Štajersko« 3562 Podpisaaa prekličem vse obrekovanje, katero sesa govorila čez gospoda Avgusi iglica in ga prosim ečfsuščanfa, kfer je isto obrefeovaaie bilo izmišljeno in ne očgovarja resnici. ZahvaMnfem se gospođu Avgustp Ig!ičuf da fa ođstop^l od sodnijske^a posto-panja «iroti *neni, ker fe isto bil popolniima upravičea storiti. Spoštovanjem Anica Kochi, Ljubljana. g Domača tvrdka! Klavir se punit Ljubljana. Sete ia 5/111 ton. Uji! Jb yiUji)UUIi z velikim posestvom na Kranjskem, Sp. Štajerskem ali Koroškem za ceno 100.000 K. Natančne podatke je poslati upravništvu »SI. Naroda« pod „Graiščina". — Posre-dovalci so izključeni. 3558 Pjroda v«s 3590 m o » ± letos od kadi radi preureditve kleti, Franc Tom&ič iz Vidma ob Savi iz svojih ob-sežnih goric na Štajerskem in v Trski gori pri Krškem; tuđi specijalitete betega vina, rizlinga, rulandea, traminca itd., ter dolenjske-^r— ^=z ga rdečega vina. ===== se priporoča za plesne sole in sicer samo ob nedeljah in praznikih. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«, 3560 Gospodična dobro vajena izdelovanja perila, :: zmožna slovenščine in nemščme, :: se takoj sprejme. 35S1 %? m | enka za šivanje se sprejme. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«! Domaća tvrdkal ■ I Priporočamo |0|^L#e|fA| A«|Un I | ;: solidno tvrđko :: mOdili ^UlUll s i i o damskih in otroških Mobukov v veliki izberi ter športnih čepić < J «U£ •• /•••* f vsehvrst f = /11 %Al l\\A V^V^ fc^l Židovska vMca 8. M ■j — Gene brez konkurente. — 3425 |M ia prodaj 18 lepe veleposestvo v celjski okolici. Isto leži ob državni cesti v Gaberjih v najživahnejšem delu pteđ-mestja, ter obsega arondirano 16 oralov hmeljišč, travnikov, njiv, vrta in park (večinoma stavbeni prostori), ter elegantno opremljeno enonadstropno vilo :: u :: in prostorna gospodarska poslopja. Pol ure oddaljen je n :: :: rigolani vinograd v krasni legi s poslopji, gozdom, sadonosnikom, travnikom, njivo arondirano 6 oratov, V blizini se nahajnjo še njive in travniki. Proda se vse sknpaj, ali na droboo, eventualno se sprejme veščak za parcelacijo. Naslov: Adela dr. Defckova, Celje (livada). ^29 j? Krompir in orehe loplioma zdravo, pito debelo ler subo ifl oSieo Me, kupnjo v vsaki množini In cole vagone dostavljeno u kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skUdišže JCjnMjana, po solidnih dnevnih cenah, tvrdka 3542 lv. II Msm miL H Imam, pisama Haiije Tmnit l Llijm ^prejema zavarovanja Človeškcga življenja po najraznovrstncjSih kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Z lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili. 99» r^A.\rr j A" ••• - «a. viajtMit Mmwmwowmlnm banka v Pragi. ■•- - -■• BOMrvni lim* X l^TiaJSt-t«. — lipU»M> T^hoiBft ta kapital!*« K ltS,30O.eO3-«f. Po vdikosti draga rajemiu zaTtroralaica naie drta?e z vseskozi slovansko-narodno upravo. w- BocratM istumi 1UUM &Sb3u i eupuki Hid M \l -« Zavaruje postopja in premiČolne proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj hi najkulaotneje. Uživa najboljša sloves, koder posluje. Dovoljuje U čistega dobtčka Jzdatno podporo v narodne in občookoristne namene. Stran 6. SLOVENSKI NA1OD. 227 5tev. T*.f—«.». i«. i^f. ««97. mtaiHMvq«M rfelniftka draftlM «27 r.ieton *tew. ie. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno pođjetništvo j pliapiia mm ai»liftekt«f»e) i« stavlutotahnilka delap tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za siavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosazali In »a Viotij kaumolomi w Podpefci in v Opatiji. — Priporoča se xm stavbna dela vsake vrste. Dobro lrarjen 3576 stroinik ki \e izučen tuđi za mehaniška dela in klju- čavničar ter izvežban pri elektr. strojih, — bencin motorjih itd. -----------• Pomjdbe pod „Stroinik" na upravni« 5bro »Slovenskega Naroda«. Zenitna' ponudba. J Zaradi pomankanja znanja se želi I tem potom seznaniti v svrho že- ■ nitve c. kr. narednik lepe zu- ■ nanjosti, s par tisoč kronami pre- ■ moženja s primerno gospico, ki ■ pa ne srne biti stara čez 30 let. I Le resne ponudbe < sliko pod I „Planinski raj 2515" upravn. I »SI. Nar.«, ali poštno ležeče Ljub-I Ij&na. — Stroga tajnost zajamčena. eksportna tvrdne uf, zlatnine in srebrnine H. Suttner, Ljubljana Mestni trg 25, nasproti rotovža Nudim svojo veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebr-nine in vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Cene brez konkurence. P. n. odjentalcem se priporocam za vsa zađevna naročiia. Vfajstarejća, najodlićnejia 3^1 konjakoval Grof Keglevich Istvan utođJ (grofa Stefaaa Heglevicha naslednftJ Na v&eh tuiemskih in ino«mskih razstavah — nazađnj*i Turinu — o-Uikovan izkljućno s fastnimi (fiptomami. Đobira se mj večerni tečaj. Poučevalo se bo dvakrat na teden <■.; 8.-9. — Mesečni honorar 4 i Pricetek pouka 15. oktobra. Pismene prijave pod „Direkte fm« thođe" do 11. oktobra na upravnišu. »Slov. Naroda«. — Pouk se le vrši, t-se oglasi najmanj 15 udeležnikov. ;■ Zadruga premogotržeev v LjsbljanL Naznanilo. Podpisano načelništvo si usoja stavnemu občinstvu vljudno naznaniati, da se bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov zafensi z dnem L oktobra L 1. prodaja] premog po 1S 88 v. cent ali 53 \i po) K111 kg. K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržei prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišata svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri enokratnih naroebah nad 500 kg bo veljai na dom postavljeni premog 3 K 20 v za 100 kg V Ljubljani, dne 27. septenbra 1912. 5353 Martin Lampert, t Č načelnik, Pozor! ladDBti (HA Čitaj! je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bilj in po zdravniških strokovniakih preizkušsn kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter in vraniće. Zdravi najboij zastarele boiečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slact in posnešuje prebavo, čisti kri, cominuje živce ter JaĆl m krepi TCS tivot- Zato naj ga naroči vsaka hiša Na razpolago mnogo pn-znanic in zahvalnic. Pošiha se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice; ker mi dobro delujejo, prosim, poSljite mi še tri velike stekler.ice rastlinske^a eliksirla. Fraaćttka Poloćalk, Kavče, %. p. Vele nje itafersko. 3 vel. ali 12 malih stek.enic franko na vsako pošto 5 K 20 vin. o»»24» » »»» »8»80» 9* »36» » »»» »12 »80» 3551 Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati. Marna k Spasitelju, Koprivnica, }(rvasko. „Jfaro5ni 6cm" v Cjnbljani. f£r Pozor plesalci. ^f Jutri v nedeljo 29. t. nt. in petetn vsako nedeljo ia praznik plejni uecer v areni yNarodnega doma1. Začetek ob 7. uri. Vstop prost. Zimsko kegljišee je vsako nedeljo in praznik ves dan in zvečer na razpolago, ravnotako ob delavnikih do pol 8. ure zvečer. Arena in restavracijski prostori »Narodnega doma« se za društvene pnreditve, veselice, pleše, shode, zborovanja in klubove večere brezptačno na razpolago. Dobra kuhinja in pijaca. - Večerje .*. tndi po giedaliikih predstavah. .-. Za obilni poset se vljudno priporoča Marija Dražil, 5443 gostilničarka. ICčlor si 7xoče oglečLatL ~k.~rcLsno SJ damsko konfekcijo, IJJ na) se potrudi v Angleško sklađisce obZek, Ujer sa vedno tf ogromni zalog i najnovejši d. jE£lob7z7ci CiLuTjcbri > Cepice ^Kra vate (UtoltcuVice. Srajce JSfogouvice Zepnž robei JVcLrcLmnzce JDežniJež ) JPrf. Jćigrovo trOcdt -perilo : Jlfodna in športna trgovina : IP. ^lcLgčLiA JS Ljubljana, najpr. glavm* post*. &■ Fotografske aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi lotonilia in drogerija „Adrija" oblamenfl Kontesijonirana Drodaja sfmoov Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno posto /ahtpvaite cenike' mm m mm »| a . poleg Narodne kavarne. Gosposka ulica. Slav. obČinstvu in rodoljubom z dežele vljudno naznanjava, da sva otvorila novo, moderno restavracijo. Točilo n bo prisilio vino iz gralfine Dornavo, dolenjsKo io EiizeljsKa ter budjCVlSkO pivo« Skrbelo se bode tuđi za dobro kuhinjo. 353, Fran in Marija Krapeš. W Na debelo in drobno | I po nizkih cenah priporočam svojo I bogato založeno ri I trgovino I z falanterijskim in vseh vnt kra-I mankim blagom in gletenioamL I I3" Deiodoaallle I I in vse vrste blago %m boftf« pota. I I hnaa oku MA1 gmm. I I finlon Skof I l^fcMJfa MH? BtCtlKft.i. J Zaradi opustitve raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih prtov in s podaj ih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah. Opreme za neveste Platno, Sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za ." .* .* .' .* .* kavo, nogavice in žepni robei. .* .* .• / / .• Glavna zaloga i kr. * priv. tovaren platna in vseh platnenih izdelkov Norbert Laiiger ft Sfthne znano najboij Ši izdelki, originalne tovar niske cene. Opreme a novorolenčke. TXntf\n €t^irc»lIlllU(lllll'SeleB' f /Allltfll Ođl V. turom mm 5.