' cyv v,* ‘ - !■.-?,-(■■■■* ■ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1949 LETO IJ.— VOL. LI. VESTI IZ SLOVENIJE KMETSKI SABOTERJI. —. reta obdelati svojih posestev pri Povsod na V3eh koncih in kra-| Jesenicah na Gorenjskem tako kot to zahteva ljudska oblast. Komunisti pa pravijo, da “špekulirata” in zato morata pred sodišče. PROTI ŽUPNIKU v Gorjah na Gorenjskem so komunisti dvignili “val ljudskega ogorčenja.” Očitajo mu, da v šoli uči, da ni treba delati, ampak moliti. Žene AFŽ zahtevajo, da se mu mora prepovedati, da bi še poučeval verouk v šoli. SMRTNA OBSODBA. Ustaš-ki polkovnik Anton Moškon je bil obsojen na smrt. Obsodbo so takoj izvršili. KOMUNISTIČEN BOŽIČ. Kakor smo že poročali so komunisti letos posebno zaničevali božične praznike. Sedaj poročajo iz Zagorja ob Savi, da so tam rudarji ves božični dan delali za tekmo. Po delu so rudarji morali še ostati v jami, od tam 3o organizirali povorko in proglasili kot najboljšo delavko 73 letno Janjo Flisek. Komedija, samo žalostna. jih Slovenije romajo sedaj kmetje pred sodišča. Sojen in obsojen je kmet, ki preveč pridela, sojen je, če premalo pridela, sojen je, če plača davke, sojen je, če jih ne plača. Ker že itak nič nimajo od svojega dela in ker itak vsi kmetje, ki niso komunisti, romajo redno na vsake toliko časa v zapor, ker itak pričakujejo, da jim bodo še pobrali in odvzeli, kar jim še niso, zato pač kmetje raje ne delajo, da vsaj malo počivajo, predno gredo v zapor. Takih 13 saboterjev je imelo zopet sodišče v Postoj ni. Očitali so jim, da so premalo pridelka oddali. Dobili so od, 6 do 12 mesecev ječe in zaplenili so jim premoženje, nekaterim deloma, nekaterim pa v celoti. NOVO SODIŠČE. Ker imajo v komunistični titovini'sodišča preveč dela, tako da ne zmagujejo, so ustanovili posebno sodišče za ljubljansko okolico. Dosedanje ljubljansko sodišče bo preganjalo 3amo Ljubljančane. Ima še ž njimi preveč o-praviti. MIHA MARINKO, samozvani predsednik slovenske vlade, se je v Trbovljah razhudil na kominformiste in vse sosede ti-tpvine, ki podpirajo komuniste, ker baše iz ti komunisti prav take brfrabe kot reakcija, ki hoče nazaj staro Jugoslavijo. Dejal je tudi, naj ljudje ne upajo na novo vojno. KER SO POMAGALI BEGUNCEM ČEZ MEJO. Ker so organizirali prehode čez mejo in pomagali prebežnikom, so bili pred celjskim komunističnim sodiščem ob3ojeni stavbenik F. Grein, trgovec Božidar Ravnihar, tiskarnar Adolf Rode, lekarnar Iv. Tončič, Maria Grein, Ana Rode, štef. Kralj iz Holmca pri Dravogradu, strojnik Karel Kralj iz Guštajna in Viktorija Očko iz Rebra pri. Laškem. Ravnihar tudi ni prijavil svojega vajenca Milana Gorenjaka, za katerega je vedel, da je pri' Križarjih. Dobili so od 20 let! do enega leta ječe in zaplenili so jim celotno premoženje. NA SODNIJO Z NJIMA. — Kmetici Valentina Brejc in Lucija Grašič nimata nobenega moškega pri hiši. Zato ne mo- Truplo vojaka Kržiča V komunistični šoli je brž vse v redu Tole je pripovedka po resničnem dogodku v Sloveniji. Šolski inšpektor pride v šolo, da vidi, če so učenci vzgojeni v duhu m a r k s i z ni a-leninizma. Vpraša prvega učenca: “Kdo je bil prvi komunist? “Adam in Eva.’" “Zakaj?” “Ker sta hodila gola . . .” Nezadovoljen z odgovorom, vpraša drugega učenca. Ta odvrne: “Kajn.’ “Zakaj?” “Ker je prvi začel ubijati.” Nadzornik je sicer videl, da se je tovariš učitelj, ki je gozda prišel v šolo za vzgojitelja, sicer prizadeval, da bi otroke prav naučil, pa otroci nekako napačno postavljajo odgovore. Zato jim je rekel: No v stari zgodovini niste prav podpkovani, kaj pa kaj novejšega? Kdo je pa spisal “Kapital.”? Ko so otroci, ki slišijo vsak dan samo strahotne zgodbe kako so zaprli tega in onega radi kapita'a, kakšni kapitalisti so obešeni, kako hoče ameriški “kapitalizem” požreti “ljudsko demokracijo,” so se ustrašili, ker so vedeli samo to, da je kapital nekaj strašnega. Stisnili so se ih čakali kdo bo vprašan. Nadzornik je po vrsti klical in po vrsti dobil isti odgovor: “Jaz žene. Tovariš nadzornik, jaz tudi ne.” Nazadnje pokliče močnega fanta in mu resno zas|avi vpra- Zapadne sile hofejo dali Trst nazaj Italiji Lake Success. — Trst je doživel najtežji udarec kot svobodno mesto. Rusija in Ukrajina sta predlagali naj Zveza Narodov imenuje governerj* kakor je to zapisano v pogodbii ki Ustanavlja svobodno tržaško ozemlje, kot neutralno deželo. Pri tej priliki so pa USA, Velika Britanija in Francija kratkomalo izjavile, da ne mislijo izpolniti pogodbe v tej točki, ker hočejo Trst vrjiiti Italiji in ga tako zaščititi pred mo: rebitnim napadom z jugoslovanske strani. To je sedaj uradno znamenje, da so tri zapadne velesile res odločene, da delajo po italijanskih zahtevah in željah in se na vse dosedanje pogodbe ne bodo več ozirale. Delno krivdo nosi na tem tudi Sovjetska Unija sama, ki je lansko leto odbijala vse predloge, da se vprašanje Trsta definitivno uredi. Odklanjala je takrat vse predloge glede governerja. Sedaj pa izgleda, da je prišla s svojim novim predlogom že prepozno. Zaenkrat bo v Trstu osta'a vojaška uprava zapadnih zaveznikov. zadnji počitek Nocoj ob 6:46 dospe z vli straža od Ameriške legije bo krsto sprejela in odpeljala v Web-sters pogrebni zavod. Na mrtvaški oder bo položen v petek in prijatelji ga lahko obiščejo v petek od 2 popoldne do 9 zvečer. Pogreb bo v soboto 26. februarja ob 9 dopoldne z vojaškimi častmi v cerkev Marije Vnebo-vzete v Geneva, O. Sgt. Kržič je padel na otoku Luzonu 26. januarja 1945. Služil je pri 87. diviziji. Rojen je bil v Clevelandu 4. avg. 1917. Pohajal je v šolo v Geneva, O. in zadevo spravil v red in se razje bil pred vstopom v armado ideta. Cez nekaj časa ga sreča na ce- IZ RAZNIH NASELBIN HIB BIN G, Minn, — John Strazishar je dobil iz rojstnega kraja žalostno vest, da mu je Nov poizkus revolucije v Boliviji La Plaz, Bolivija. — Cela Bolivija je zopet v obsednem stanju. Vlada je to odredila, k* pravi, da je odkrila zaroto, ki je hotela zrušiti vlado in predsednika, Predsednik je dal proglas na narod v katerem pravi, da hoče Bolivija ostati svobodna demokratična država in če revolucionarji hočejo spremembo režima naj gredo na volitve in ap demokratično bore za večino in oblast. Prevrat je hotela izvršiti Nacionalistična revolucionarna stranka. Mučenje po sovjetskih taboriščih Berlin, Nemčija. — Nekaj Nemcev je pribežalo iz Rusije v Berlin. Pripovedujejo o mučenjih v sovjetskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Trdilo, da je po vojni pomrlo v sovjetskih taboriščih' nad 130,000 Nemcev in da jih je bilo 42,000 prepeljanih v Sibirijo. 'Turčija predlaga vstop sredozemskih držav v severno-atlantsko zvezo Pariz. — Turški zunanji mi, nister je predlagal, da naj se severno-atlantski pakt razširi tudi na države ob Sredozemskem morju. To misel je predlagal turški ambasador francoskemu zunanjemu ministru Schumanu. Izvršila naj bi se. v tej obliki, da bi se z dopolnilno določbo razširila udeležba mediteranskih držav v severno-atlantskem paktu samem, tako da ne bi bilo treba delati novega sporazuma posebej za sredozemske narode, ki se hočejo udeležiti skupne obrambe proti sovjetski nevarnosti. Turška nota povdarja, da ne bi bilo modro, Evropo, ki je že itak nesrečno razdeljena z železno zaveso, deliti še v posebna pokrajinska področja, ampak naj bi imela vsa svobodna Evropa eno osnovho mednarodno politiko. iioionn n naših begunci* V TUJINI S KAKIM DAROM! ' ^az ne>” odvrne tudi ta. 4 hčere v domovini, tukaj pa tri Takoj nato se oglasi učitelj in pravi: “Tovariš nadzornik, poznam fanta in vem, da ne laže. če pravi, da ga ni napisal, potem je to kot pribito!” brate, Johna v Hibbing, Minn., Toni in Urban pa v Clevelandu. Naj ji bo lahka rodna gruda. JOHNSTOWN, Pa. — Po skoraj sedemletni bolezni je 30. jan. umrl Frank Vavtar (Maj- Trlnadan V Clevelandu je v tej zimi do-zdaj padlo za 16 palcev snega premalo; to se pravi za toliko manj, kot povprečno zimo. Saj smo tedeli, da bo nekaj narobe zdaj, ko so demokratje na krmilu. * * * Glasili 2 slovenskih organizacij v Ameriki, ki se obe zazdite strašno narodni, sta potisnili slovensko čtivo s prvih strani v zadnji konec. To se pravi, da so ustanovitelji, stari člani, že v zapečku. Nam se zdi, da so dal: veliko, prekmalu "čez” in da bo “tale” še precej časa gibal. • * * Ako bi nam vlada kaj takega ukazala, bi bil ogenj v strehi in vpili bi, da se nas hoče narodnost uničiti. Ker je pa “frej kontra” in pišemo kar hočemo in kakor hočemo, je pa naša “narodnost” po 2 centa funt zaposlen pri American Fork & Hoe Co. V armado je stopil 207 jan. 1941 ter je bil poslan ha Novo Zelandijo, potem na Fiji otoke, na Guadalcanal, New Georgia, Bougainville in nazadnje na Luzon. Dobil je odlikovanje višnjevega srca in srebrne zvezde. Zapušča očeta Franka na farmah v Geneva, O., brate Ray-monda, Harrya in Franka, tudi v Geneva, O., sestri Irene in Marion v Clevelandu, sestro Theresa Kržič v Painesville, sestro Mrs. Frank Ulle v Painesville ter 5 nečakov in 5 nečakinij. Mati mu je umrla pred leti. Videl je nadzornik, da šola ni 1 cen), star 65 let, doma od Mo-po liniji in jezen zapustil šolo. j kronoga in v Ameriki 36 let. Za-Pred hišo sreča šefa OZNE. Po-j pušča ženo, tri poročene hčere ve mu, kako in kaj se je pripeti-j in brata Louisa, v stari domovi-lo in ga opozori na plečatega fan- j nj pa brata Leopolda in pet vnu-ta, češ da mora biti velik reak- kov. cionar. Oznaš mu obljubi, da bo MOON RUN, Pa. — Dne 6. febr. je umrl Frank Zagoda. Star je bil 66 let, doma iz Hote-deršice. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer in dva vnuka. ŠCAMMON, Kans. — Dne 8. febr. je umrl Frank Jugg. Star je bil 71 let, doma iz Tolmina na Primorskem. Tukaj zapušča ženo, v Chicagu dve hčeri — Mary Jugg-Molke in Ernestine, v Washingtonu, D. C. pa tretjo hčer Lucile. SAN FRANCISCO, Cal. — Dne 4. febr. je po kratki bolezni umrla Mary Marjetič, stara 91 let, doma od šmarjete na Dolenj, skem, v Ameriki od 1907. Zapušča hčer Rose Udouč (prej Pen-car), pet vnukov in sedem pravnukov. sti, pa ga povpraša: “No, kako si uredil z onim fatnom?” In Oznaš mu reče: “Je že vse v redu. Zaprli so ga, fino pretepli in je priznal, da je napisal — “Kapital”!. . . Ameriško delavstvo ' za kardinala New York. — Osrednji delavski odbor, The Centra! Trades and Labor Council za mesto New York, ki ima 750,000 članov, je sprejel resolucijo, ki protestira proti krivičnemu sodnemu postopanju in obsodbi kardinala Mindszenty. Collinwood zopet zaznamuje napredek Ako greste po Waterloo cesti, boste videli na vogalu 163. ceste lično novo poslopje, katerega sta dala zgraditi poznana Mr. in Mrs. John Trček, ki sta dozdaj vodila gostilno, znano pod imenom Gaity Bar Inn na vogalu 167. ceste in Waterloo Rd. Slavnostna otvoritev teh modemih prostorov bo ta' teden v četrtek, petek in soboto. Oba, John Trček in njegova pridna soproga Josephine sta pov3od poznana in priljubljena. Oba sta doma iz Rovt pri-Logatcu. Mr. Trček se je udejstvoval v javnem življenju, odkar j* v Ameriki, to je od leta 1920. Bil je tajnik Slovenskega doma na Holmes A ve., bil je tajnik društva Kras št. 8 SDZ, bolniški tajnik pri sv. Jožefu 169 KSKJ, bil je aktiven pri dramskem društvu Lilija in bil je tudi gl. odbornik SDZ. Z Josephino Križaj sta se poročila 31. dec. 1923. V srečnem zakonu sta se jima rodila dva pridna otroka, Josephine je poročena Zaman, sin Al pohaja pa zadnje leto na Western Reserve univerzo, kjer je vzel trgovski natečaj. Vrhu tega je dober godbenik in Igra z znanim orke-sterom WSRA Tunemixer3 (So- kach-Habat) ter tudi pridno pomaga staršem pri podjetju. Mr. in Mrs. vas prav prijazno vabita na slavnostno otvoritev svojih zares lepih prostorov te dni. Jutri in v petek bo igrala za ples Sokach-Habat godba, v soboto pa Frankie Mullec orkester. Dobiji boste fino pijačo ter izborna jedila iz kuhinje. Za kratek čas lahko gledate tudi zanimive predstave na televiziji. Prostori so odprti do 2:30 zjutraj. želimo prijateljski družini Mr. in Mrs. John Trček mnogo uspeha v novih lepih prostorih in jima čestitamo k njiju napredku. Razne najnovejše svetovne vesti MOSKVA. — Ameriška časnikarka Anna Louise Strong je izgnana iz Sovjetske Unije. Uradno poročilo nič ne pove, kam je izgnana in kam je potovala. Mrs. Strong je napisala veliko tankov in brošur in je vedno branila sovjetsko stališče, še vedno ni pojasnjeno ali je res nehala biti komunist, ali je prišlo samo do kakega osebnega spora med njo ni sovjetskimi mogočniki, ali pa pok. Johna Zajc v spomin pr-gre za kak špijonski trik in je Strong še vedno v sovjetski službi, ve obletnice njegove smrti. v * * * | Molitvena ura— Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Poroka— V soboto 26. februarja bosta poročena ob 10. dop. v cerkvi sv. Ignacija na West Blvd. in Lorain Ave. Joseph Seme in Miss Eunice Wertz iz Bedford, Pa. Ženin je sin poznane družine Lawrence Seme iz Cherokee Ave. Sorodniki in prijatelji 30 prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Zadušnica— V četrtek ob 7:15 bo darovana sv. maša za pok. Antonom Kolenc. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Vabilo na banket— V nedeljo bodo priredili veterani št. 553 v Newbuirghu velik banket v novi dvorani SND na 80. cesti. Pričetek bo ob 5 popoldne. Zvečer ob 8:30 bo pa ples. Kdor bi se rad udeležil banketa, naj pokliče do jutri večer Edw. Škufca, BR 5135 in si rezervira vstopnico. To je zelo važno, ker mora odbor vedeti, za koliko oseb naj pripravi. Veterani vabijo vse rojake iz Newburgha im od drugod, da se udeležijo banketa in plesa. Prva obletnica— V soboto ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za Moskvi, je napisala knjigo, v kateri popisuje USA ambasadorja Smith-a kbt čoveka, ki je v Moskvi organiziral veliko vohunsko službo in črno borzo. Bučarjeva je poročila nekeg Rusa. Oče jo je radi tega razdedinil. Kasneje je ona tudi zapustila službo na ambasadi in se odpovedala ameriškemu državljanstvu. Knjiga, ki jo je sedaj napisala ima naslov: Resnica o ameriških diplomatih. V knjigi najprej obtožuje Smitha, da je med vojsko na veliko špekuliral in nedovoljeno trgoval z valutami, kasneje kot ambasador naj bi Smith imel posebne agente, ki so mii prodajali obleke, nalivna peresa, cigarete, ure, jedila v konzervah in podobno blago. Poseben trgovski agent Bender naj bi bil odpuščen, ko se je moskovski trg uredil in se nezakonita trgovina ni več izplačala. Dalje trdi Bučarjeva, da je bila cela USA ambasada pod Smithom veriga vohunov proti sovjetski uniji a v korist USA. Bučarjeva v knjigi obtožuje podobnih dejanj tudi skoro vse uradnike ambasade USA v Moskvi. Ambasador Smith je rekel, da tem obdolžitvam niti sovjetska vlada ne verjame. Namignil je, da je ženska verjetno morala podpisati tak pamflet, ki ga pa verjetno ni niti sama napisala. Vsak kdor pozna razmere, v kakršnih morajo delati in živeti tuji zastopniki v Moskvi, takoj ve, da so obdolžitve popolnoma nemogoče in neresnične in bi kaj takega nihče ne mogel delati tudi če bi želel. • • • WASHINGTON. — Komisija, ki proučuje vprašanje pomoči, ki je potrebna protikomunističnim vladam, namerava predložiti zahtevo, da 3e dovoli za oboroževanje in vojaško pomoč okoli-2 bilijona dolarjev. Od tega bi se dalo 1 bilijon dolarjev državam, ki sodelujejo ,v severno-atlantskem paktu, ostai bilijon pa bi se razdelil med Turčijo, Grčijo, Kitajsko, Korejo in latinsko Ameriko. * • • LA PLAZ, BOLIVIJA. — Predsednik republike je zahteval naj z ozirom na poizkus vojaškega upora sedanja vlada da ostavko, naj se sestavi vlada široke narodne koalicije vseh političnih strank in nekaterih nepristranskih, nepolitičnih ljudi. Taka vlada naj razpiše volitve in jih izvede. * » • WASHINGTON. — Po vladnih in industrijskih številkah je letošnji promet po železnici mnogo manjši kot pa je bil lansko in prešnja leta. V tem oziru je sedaj najslabša povojna doba. Tovorni promet je v prvih šestih tednih leta kar za skoro 400,000 vagonov nižji kot lani v istih tednih. Osebni promet je za 14% nižji kot lani. železniška industrija ima sedaj najnižje število zaposlenega delavstva od pomladi leta 1942. Najbolj so prizadeti železniški delavci. Delni vzrok tolikega padca je izredno slabo vreme. Upajo, da se bo stanje v prihodnjih tednih popravilo. • • • PARIZ, FRANCIJA. — Vodja komunistične 3tranke je na shodu izjavil, da je prepričan, da bi francosko ljudstvo pozdravilo prihod sovjetske armije ravnotako kot jo je pozdravilo ljudstvo v Poljski. Jugoslaviji in Rumuniji. Opomba: Pozabil pa je gospod Thorez povedati, da je takrat na Poljsko, Jugoslavijo in vi Rumunijo vdrla sovjetska vojska kot zavezniška armada in je bilo vsako nerazpoloženje proti njej označevano kot napad na vse zaveznike in sodelovanje z nacisti. Danes je položaj čisto drugi. Sovjetija je danerf sovražnik Amerike; Anglije in Francije in vsega nekomunistilnega sveta. ambasadi^&ŠTSSSt^r članic Zveze oltarnih društev v cerkvi sv. Pavla na Euclid in 40. cesta. Ob tej priliki bo imel nagovor prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Zahvala naših iz Nemčije Slovenski begunci v lagru Un-terjattingen in Eschwege v Nemčiji se prav lepo zahvaljujemo “Ligi slov. kat. Amerikan-cev in vsem njenim dobrotnikom in podpirateljem za njeno izdatno pomoč. Zahvaljujemo se velikodušnemu neznanemu dobrotniku, ki je sam daroval večjo vsoto. Prosimo vse ameriške Slovence, da nam še v bodoče ostanejo naklonjeni in nam brezdomcem pomagajo rešiti se la-grov, kjer duševno in telesno propadamo, s tem, da se sami javijo za sponzorje Ligi,'ali pa nam te poiščejo med svojimi znanci in prijatelji. Vsem, ki lajšate naše gorje v tujini, kličemo: Bog Vam povrni tisočero vsak najmanjši dar v prid slovenskim beguncem! Grški zunanji minister v Londonu London. — Grški zunanji minister Constantin Tsaldaris je odpotoval v London, da se posvetuje z britamkim zunanjim ministrom in njegovimi sodelavci. Predmet razgovorov bo naj-brže vprašanje kako bi se mediteranske države vključile v se-verni-atlantski pakt. Tsaldaris je že takoj ob prihodu v London izjavil, da podpira predlog turškega zunanjega ministra, ki je nekaj dni poprej predlagal, da naj vse mediteranske države enostavno pristopijo k paktu kakršnega bodo sklenile države, ki se sedaj pogajajo v Washingtonu. “Svobodna Slovenia’” j« Jut naših ljudi v Argentini. Naročita ga pri upravi Victor Martin«. SO, Bueno* Aire*, Argentina. a-M ameriška Domovi ima «8VU8U (JAMES DEBEVEC, Editor) . a 6117 St. Clair Ave. HEndenon 0628 CieveUnd 8, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays •UN MOM TOI Wtt THU «1 •** 12 3 4 5 678 9 10 II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol l,eta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. stvo si ne želi nič drugega kot^oraz^in polom komunistične razlike nf. Vsa dejstva kažejo, da ima fito v nasiljih in zločinih še vedno prvenstvo nad vsemi sateliti sovjetsko-ko-munističnega bloka. Je, že res, da je Tito s svojo najnovejšo komedijantsko politiko morda nekaj škodoval svetovnemu komunizmu. Ali gotovo ne sme biti za to tako zelo nagrajen, da bi mu bili Jugoslovani izročeni na milost in nemilost za daljšo dobo kot je neizogibno zlo. Ameriška javnost se ne sme dati zavesti s tem, da Moskva Tita ponovno napada, ampak mora imeti pred očmi neprestano, da je Tito tako pokrit z zločinsko krvjo, da ne more niti misliti na kak drugačen režim v svoji zemlji, kot komunistično diktaturo in zanj ni druge rešitve kot ponovno pobotanje z Moskvo. Vse kar utrjuje moč titovstva v Jugoslaviji je utrjevanje komunistične diktature, čeprav zunanja slika morda trenotno drugače khže. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1819. No. 38 Wed., Feb. 23,1949 Obsodba v Celju Kakor poroča "Slovenki poročevalec” je senat okrožnega sodišča v Celju obsodil "organizatorje nezakonitih prehodov prekov meje,” in sicer stavbenika Franca Creina na 20 let, celjskega trgovca Božidarja Ravnikarja na 15 let, celjskega lekarnarja Iva Tončiča na 9 let,- celjskega tiskarnam A, Rode-ta na 9 let, brata Štefana in Karla Kralja na 5, oziroma 7 let. Ago Rode in Marijo Grein, vsako na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, zraven pa še vse na zaplembo premoženja in izgubo državljanskih ‘ pravic 1 novega državljanstva. Kakor vse obsodbe pod Titovo tiranijo je tudi ta osno. vana na principu, da je treba najprej človeka svečano obsoditi da mu potem zapleniš premoženje, ki ga razgrabijo navadno sodniki, posebno nepremičnine. Predsednik senata dobi denar v gotovini, državni tožilec zlatnino, preiskovalni organi "OZNE” pa druge vrednote, dočim odromajo briljanti v Beograd na prste samega maršala ali pa v kašo Mote Pijade ki je baje danes najbogatejši človek v Jugosla-viji. To je komunistična justica v Jugoslaviji in m čuda, da radio Moskva vsak večer udadja po tatovih in banditih 1 i-tove družine. O kakšni objektivni, dokazani krivdi na podlagi tudi komunističnih sedanjih zakonov seveda ni govora, v celjskem primeru pa je zanimivo še to, da so obsojeni, vsi ra-~gtn bratov Štefana in Karla Kralja, med sabo sorodniki, ki so jih obsodili le iz maščevanja, ker so imeli še nekaj lmovi-ne in ker je “OZNA” huda, da ji je pokazal fige in pobegnil čez mejo tovarnar Lazarevič. Ob tej priliki se je treba spomniti tudi “globoke hvaležnosti” partizanov do tistih, ki so jim pomagali v težkih časih, ko so še bili v hosti, kakor na primer obsojenca lekarnar Tončič in tiskarnar Rode. Prvi je pošiljal partiza-nom ogromne količine zdravil, drugi vagone papirja, sedaj pa jim partizani usluge vračajo z 9 let ječe in z zaplembo Mračna zgradba celjskega okrožnega sotjišča, ki ga ljudstvo imenuje “pisker,” kjer se ni še posušila kri mučencev žrtev Gestapž, kjer še niso suhe solze neštetih Slovencev' in Slovenk, požira sedaj nove žrtve, Slovenke in Slovence po volji in ukazu tistih rdečih zatiralcev naroda, ki hočejo proti volji 90', vseh Jugoslovanov ubiti samega Boga in uvesti najprej socializem in potem boljševizem Med vestmi iz Slovenije smo o tej sodbi že poročali. Pa je prav, da posebej povemo, da je ta sodni proces zbudil v Sloveniji veliko zanimanja in ogorčenja, prav za to, ker so bili na zatožni klopi mnogi bviši vneti zagovorniki komunističnih partizanov in so večji del svojega premoženja zda-iali za komunistično zmago in uspeh partizanskih bojev. 1 o so bili-stebri celjske liberalne skupine, ki je verovala, da mora iz narodnostnih razlogov tudi komunizem podpirat,. Kako in zakaj so tudi ti ljudje- zapustili titovsko družbo, ho sedaj težko točno ugotoviti. Dejstvo je, da doslej na Štajerskem takega procesa še m bilo. Mora ze biti v_ titovi-ni res hudo, da so ljudje, ki so milijone zanj žrtvovali sedaj padli v tako nemilost, da jih obsojajo na izgubo prostosti in vsega premoženja Proces je pokazal, da ni res, kar so poročali tudi neki ameriški listi, da je namreč sedaj, odkar se je Tito v gospodarskih rečeh nagnil na zapad in tam išče pomoči, v Jugoslaviji že čutiti, da pojemlje preganjanje opozicije, in da se titovska policija koncentrira na lov za kominformisti. Morda je to res za druge1 dele države, ni pa res v Sloveniji. Od tam prihaja to poročila, da prav sedaj divja OZNA in mili? ca proti ljudstvu z novo vihro. Povsod po deželi so kazen-ska postopanja proti kmetom, ki jih silijo v kolhoze. Kdor noče odstopiti prostovoljno svojega premoženja prisilnim zadrugam in postati proletarec, gre prej ali slej pred sodišče in v ječo in njegovo premoženje v državno last. Nič ve-iiko boljše ni z ostanki mestnih svobodnih poklicev kot dokazuje prav celjski slučaj. .... Vse to kaže, da hoče, Tito dobiti ugodnosti od zapada, ne da bi karkoli popustil v svoji diktaturi. Niti na misel mu ne prihaja, da bi sedaj, ko se mu krha komunistična stranka dobil stikov z drugimi deli prebivalstva ali spremenil svojo notranjo politiko. Nasprotno poostruje svoje tiranstvo na vse strani. Gre po poti vseh brezvestnih tiranov. Upajmo da bo tudi podobno končal kot vsi tirani pred njim. Važno pa je za Ameriko, da vse to upošteva, ko se odločajo razne dajatve za titovsko vlado, pa naj bodo že to direktno ameriške ali pa tudi angleške, ker končno vse za-padno-evropsko gospodarstvo visi in sloni na ameriški pomoči Nas zelo skrbi, da bodo n. pr. Angleži po svojih starih kupčijskih navadah zopet šli v podpiranju Tita predaleč in podprli režim in ne jugoslovanskega ljudstva, lo ljud- BEZDOMCI SO NAŠLI NOV DOM V ARGENTINI. Tak je naslov članka na strani 168 v KOLEDARJU SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1949. Članek je napisal argentinski slovenski apostol JANEZ HLADNIK. Izredno zanimiv članek! lahko rečem, da že več let nisem kke stvari s takim zanimanjem in tako slastjo prebral ko ta članek. Toda — saj je VES KOLEDAR neverjetno zanimiv. Ko ga vzameš v roke, ga ne moreš odložiti, dokler nisi prišel do zadnje strani. Pri AMERIŠKI DOMOVINI dobite ta KOLEDAR. Pravijo, da je drag. čeprav bo ta ali oni pritrdil tej govorici, naj vseeno zapišem to: Vsak, ki se zanima in se je sploh kdaj zanimal za begunski problem, si MORA naročiti ta KOLEDAR in ga preči-tati od prve do zadnje vrstice. “Dlogo se ni mogel razkaditi dim, ki je zavil vso Evropo v črno sovraštvo zadnje vojne.” S temi besedaihi zaieKStc g. Janez Hladnik svoj zgoraj omenjeni članek. Kako nam že ob teh besedah misli silijo nazaj v čudno prečudno leto 1945! Tudi pri nas je bilo tako, ne samo doli v Argentini , . . Zdaj pa čitajmo pri dnu iste strani, kjer stoje naslednje besede: “Tedaj je postala ogabna psovka o ‘izdajalci s krvavimi rokami in: so že nekaj naredili’ tista atomska bomba, s katero so rdeči agentje skušali ubiti vsako možnost streznenja med ljudmi.” Tako torej je bilo takrat doli v Argentini. Povejte no, če je bilo kaj drugače med nami v Ameriki. . .? * * * še malo naprej čitajmo besede g. Janeza Hladnika: “Čeprav je večina (Slovencev Argentini) še prav mislila, je ostalo le malo tistih, ki so pravo upali povedati. PROTI PLOHI po pravici povedo! Pa kako povedo! Nova SVOBODA, neovirana in neokrnjena, prinaša polno naročje vsega dobrega POŠTENIM BORCEM, z neusmiljeno peto pa bo pomandrala IZ. DAJALCE, med katerimi si oči-vidno tudi — ti. . . Tako je bilo takrat. Nič hudega ni1, če Se malo spomnimo na tiste čase. No, kmalu so začela prihajati drugačna pisma in prihajajo — na koše jih prihaja — še danes . . . Zdaj nam že dolgo vrabci na vseh strehah čivkajo o tisti zlasti ‘svobodi’ tam. ki ne prinaša s seboj drugega kot zvezane roke, zamašena usta, golo kožo in prazen želodec. * * • Toda velezanimiv čalnek g. Janeza Hladnik v KOLEDARJU SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1949 pove doslej omenjene besede samo za uvod. Hitro nato začenja odgrinjati pred nami zgodovino velikega truda in napora, ki ga je imel ta izredni mož, dokler se mu ni posrečilo, da so BREZDOMCI NAŠLI NOV DOM V ARGENTINI. Ne mislim še kaj več prepisati iz Hladnikovega članka. Saj tudi če bi ves članek prepisal, bi s tem prijateljev beguncev ne odvezal od dolžnosti, da SI SAMI NAROČITE KOLEDAR. Zakaj VES Koledar je neverjetno zanimiv za vsakogar, ki se zaveda v dnu svoje duše, da ni nikoli ne na glas ne na tihem beguncev preklinjal. . . Počasi, počasi se je zbujala vset zapadnih držav in narodov. Pa se je le zbudila! Počasi, počasi se je prebijalo skozi silno debel led drugo mnenje: BE-NGUCI SO LJUDJE! In: Begunci nieo — izdajalci! No, saj veste sami, kako je bilo, kaj bi ponavljal korak za korakom, kako je do tega prišlo. Hvala Bogu, danes je že na tisoče beguncev, ki se vesele svoje “nove domovine,” ki so jo med tem našli — tista “nova domovina” ni samo Argentina. Res pa je, da je Argentina sprejela doslej največje število beguncev — in zato je omenjeni članek g. Hladnika tako silno zanimiv. • • • In zato je NUJNO potrebno, da vsi prijatelji beguncev v Ameriki in drugod takoj naro-če KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE v Argentini. In zato je tako NUJNO potrebno, da ne odneha naša delavna ljubezen do beguncev in da LIGA KAT. .SLOV. AMERI-KANCEV še nadalje resno zbira za begunce in se NA VSO MOČ POTRUDI, da bo tucji naša Amerika čimprej zapisana med “novimi domovinami” stotin in stotin naših beguncev. Na delo, LIGA, na delo vsi, ki niste svojega ledenega srca poslali naprodaj za železni zastor. SPAM® AL PA NE “Pet krajcarjev bi rad dal, čestitke Mr. in Mrs. Turk! Cleveland, O. — Daši je poteklo že mesec dni odkar sta Mr. in Mrs. John Turk, 22715 Vera St., Warrensville, O., praznovala 40 letnico srečnega zakonskega življenja, želim napisati par vrstic o tej pomembni obletnici. Dne 1. februarja 1909 sta si v cerkvi sv. Vida obljubila zakonsko zvestobo. Sedanji msgr. B. če bi smel zdajle enkrat zauka-ti, da bi vsa Koroška vzela na znanje, da gremo čez nekaj dni na urlaub,” je postal nekoliko boljše volje naš stotnijski trobentač Pust. “še par dni in slekel bom te cape za vselej.” “Mislim, da bi bilo pri tvojem ukanju tudi nekaj žalovanja,” ga podraži stotnjiski krojač Gutnik. “žalovanja?” se na vso moč začudi Pust, “žalovanja, praviš? Kakšnega žalovanja, če bom pa zapel iz vsega, kar premore moj koš: “tri leta so minila in cesar mi je d’jal, domov se boš povrnil, jaz urlabu ti bom dal . . , Kakšno žalovanje bo to, Gutnik, če bomo pa takrat posušili vse gostilne od šiške do dolenjske šrange.” “Saj ne rečem, da ne boste, ampak drugi dan, ko bo zvonilo poldne in ne bo nikogar, ki bi ti prinesel na menažnem plohu župce in velik kos mesa, tedaj se boš pa spomnil, da ti koncem konca le ni bilo tako hudo pri vojakih, ki nisi vsa tri leta težjega vzdignil kot tisto tvojo trobento in ko so te vsak dan sprehodili samo toliko, da si laže jedel in boljše spal. 'Če se boš na vse to spomnil, pa ne boš vriskal, če kaj vem,” je učil modri Gutnik Glas iz francoske legije svojega prijatelja. “Gutnik ima prav, Pust,” sem primaknil tudi jaz. “Za božič se nam pridi predstavit nazaj v vojašnico, da bomo videli, za koliko boš shujšal v civilu. Veš, Janez Pustov, tako lepo okrogel in zalit ne boš nikoli več, kot si zdaj.” “Tisto že, ampak . . .” naglo sem ga prekinil: “Zdaj pa le tiho, fantje, smo že pri hiši. Trije bomo šli okrog hiše po tej strani, trije pa pa oni in če ne bo nič napačnega, bomo trčili onstran hiše skupaj.” “Kaj pa, če bo kaj napačnega, ali naj kar mahnemo po njih?” bi rad vedel Pust, ki se je v prepiru vedno ravnal po priporočljivem svarilu: najprej udari, potem pa šele povprašaj, zakaj da gre. 'Nobene nerodnosti!” sem ukazal, ki mi je bila izročena patrulja v varstvo in z nalogo, naj vso zdravo pripeljem nazaj k' stotniji. “Lepo potiho se plazite okrog hiše, od časa do časa se ustavite in poslušajte. Če je sovražnik tukaj, že spi in boste zaslišali smrčanje. Stražo bostq pa tudi lahko opazili, saj bo imela kakšno laterno pri sebi. Ako boste naleteli na sovražnika, se potihoma umaknite nazaj in se bomo tukaj le sestali. Potem bom pa že videl, kaj bomo storili. Gutnik, ti vodi pol patrulje, jaz jo bom pa pol. Pust naj gre s teboj, ki se bolj razumeta. Pazi Otok Reunion. — Prejel sem I Ponikvar ju je tedaj vprašal, vaše pisnl0> katero je potoya’° če kes želita biti poročena in oba mf5ec^* do .men® in vam nanj, da ne bo storil kakšne ne- živela 40 let, tega ne bom opisa- ^ ^ pos)a] potom F,.anc0. Toda še vse bolj zanimiv in pomemben je ta KOLEDAR za tiste zapeljane in zaslepljene duše, ki SO — begunce preklinjali in jih morda ŠE preklinjajo. Vem, da taki ne bodo naročali KOLEDARJA in ga tudi čitati ne bi hoteli. Zato naj bi se našel kdo, ki ima kak groš odveč, pa naj bi takim naročil KOLEDAR, da bi se jim kar na dom poslal. Ne bodo ga čitali, to vem, toda že samo dejstvo, da ga bodo' zagledali, jim bo prečudno razvalovilo dušo in jih postavilo upali poveuau. rauu ,............... '.v.-.. ... J -- PISEM, ki je tedaj deževala iz pred vprašanje: Ali sem rabil, . • i • _____„„„ »nUiln ounin nampf domovine, kjer so navdušeni ofarji vse naprej poudarjali, da je ‘izdajalce treba pobiti,’ ‘da je vsak izdajalec, če jim pomaga, je bilo težavno delo za po^oč beguncem.” Vprašam vas: Ali je bilo tu pied nami v Ameriki le za mrvico drugače? * • * \ S težkim srcem sem na primer jaz sam tiste dni prihajal k ljudem in odhajal od njih, ki so bili ‘navdušeni’ člani Holy Name Society, ali članice Oltarnih Društev; ki so sedeli v glavnih ali lokalnih uradih splošno znanih katoliških društev; ki so imlli pod seboj uredniške stolčke v urdeništvih katoliških listov; ki so dan za dnem pristopali k sv. obhajilu in pridno prižigali lučke pred podobami in sohami svetnikov ... ^ Pa saj se je tudi mnogim med. vami tako godilo. S težkim srcem ste se spuščali v pogovore s te vrste ljudmi. PISMA, PISMA, tucate PISEM naravnost iz starega kraja, PISMA, ki vse ali sem rabila —■ svojo pamet, ali sem se dal in dala vdinjati strupenim silam kot nespametno, pa vendar nekomu potrebno “koristno budalo” . . . val, saj vsi vemo, ki smo vpreže-ni v zakonski voz, da včasih teče po ravni gladki cesti, včasih pa moramo tudi po hribih voziti. Mr. in Mrs. Turk pa sta imela menda zakonski voz vedno na gladki cesti, saj še oba izgledata tako mlada in krepka. K vsem čestitkam, ki sta jih prejela k Vajini 40 letnici, se pridružujem tudi jaz in Vama želim vse najboljše. Sonce sreče in zadovoljnosti naj Vama še nadalje sije; naj Bog, v katerega sta vedno zaupala, varje Vaju in Vajino družino vsega hudega. Božji blagoslov naj Vaju spremlja po vseh nadaljnih potih in kadar pa Vaju pokliče božja Previdnost iz zemeljskega večno življenje, naj bo Vajina pot lahka in posuta s cvetjem dobrih del. Pa naj bi se še ne zgodilo, da bi bili ob Vajini zlati in še tudi ob diamantni poroki veseli z Varna. In vendar, kadar pride grenka smrt, naj Vama bo sv. raj odprt. To Vama želi .dolgoletni prijatelj ob Vajini 40 letnici poroke. Jacob Resnik. Še pred kakima dvema leti je bilo jiopolnoma nemogoče verjeti, da bi “BREZDOMCI dobili novo domovino,” pa naj bo že Argentina ali katera druga. Toda na svetu se marsikaj spremeni, pa se je tudi to — vsaj do lepe stopnje se je že spremenilo. Pa je upanje, da se bo še bolj. Dolgo dolgo se nobena drža vna oblast ni začela resno baviti z begunskim vprašanjem — samo SOVJETU A se jd zelo resno bavila s tem vprašanjem in seveda za njo vsi njeni trabantje za železnim zastorom. Sovjetija je kričala: NAZAJ Z BEGUNCI, odkoder so prišli! Vrnite jih’— bomo že mi sami “rešili” begunsko vprašanje . . In videti je bilo, da se bo res tako zgodilo. . . Zahvala Cleveland, O. — 30. januarja so se zbrali najni številni prijatelji na našem domu, da nama čestitajo k najni 50 letnici naj-nega srečnega zakonskega življenja. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijteljev. Prihajali so od vseh strani, z vsakovrstnimi darili- in čestitkami. Na tem mestu se želiva prav prisrčno, javno zahvaliti vsem skupaj, ki ste naju obdarili s tako krasnimi darili in čestitkami. Bog Vam povrni stotero, midva pa Vam bova hvaležna do smrti. Mr. in Mrs. Frank Škufca, 18803 Kildeer Ave. ske banke za naročnino ter vas obenem prosim za kak slovenski koledar. Do sedaj sem že parkrat prejel Ameriško Domovino, ki so mi jo poslali prijatelj^, a sedaj pa vas prosim, da mi jo pričnete pošiljati direktno na moj naslov. Jaz sem sedaj na vojaškem dopustu ali počitnicah na otoku Reunion, na hribih, kjer se počutim kakor v Sloveniji. Tukaj sem zopet vsaj v miru pred komunističnimi roparji, kateri se še vedno bahajo s svojimi rdečimi zastavami, ampak so preslabi, da bi kaj započeli, ker naša vojaška sila jim na vsakem koraku striže njihove dolge rdeče jezike. Na Madagaskarju je ta mesec vse utihnilo. Glavni vodje so se nam predali in tudi nevedni narod hiti iz gozdov nam v naročje. Nagnala jih je lakota in nespodobno življenje. V3e to mi poroča moj verni Ljubljančan, ki se nahaja še vedno v sredi Ma-dagaskarske džungle. Vidite, g. Debevec, to in tako je naše begunsko življenje v Francoski legiji. Težko mi je samo, ker še ni- prišel čas našega korakanja v Evropo in ko bo prišel tisti čas, upam, da nas bo ljubi Bog obrnil na našo leper Slovenijo, da bo videl tovariš “Tito,” kaj se pravi slovenski vojak — “dansla le Legion etrangere” (v tujski legiji). i Prisrčen pozdrav Vam g. urednik, kakor tudi vsem našim — Leta 1803, ko je predsednik Thomas Jefferson kupil državo Louisiano od Francozov, je imelo mesto St. Louis, Mo. komaj 1,000 prebivalcev. rodnosti, ki je taka neroda-” “Gospod kapro), kaj naj pa storimo, če se primeri, da se zapraši v nas. kak pes?” vpraša' Pust porogljivo. “Ali naj ga s kopitom po buči?” “Pes?” me je zaskrbelo, “na to pa niti mislil nisem,” sem pri-' znal ves v skrbeh, toda takoj sem našel izhod: “Psa pa nimajo pri tej hiši, čisto gotovo ne,” sem ugotovil. “Strašno si brihten in zaslužiš, da bi te že jutri prav radi tega povišali v četovodjo,” meni Pust zbadljivo. “Kako pa več, da nimajo psa?” “Vidiš, Pust, tri leta si služil, pa še tri bi moral, da bi se domislil, da če bi imeli pri tej hiši psa, bi nas bil že davno oblajal. Saj vojaške cape zavoha tri dni daleč.” “Vidiš,” prizna Pust, “na to pa niti mislil nisem. Imaš tudi nekaj prav. Torej na to lahko računamo, da se nam psa ni treba bati. Počakaj, Gutnik,” je ustavil Franceta, ki je že hotel zaviti okrog hiše, “da se dodobra sporazumemo.” Obrnil se je do mene in rekel: “Pa da veš, Jap-ček, če bomo šli v hišo, bomo šli vsi skupaj in ne samo tvoj del patrulje. Ti nič kaj ne zaupam, da ne bi ta čas, ko bomo mi trije iskali okrog hiše sovražnika, vi trije potrkali na hišna vrata in povprašali za kakšno »stvar. Vsi za enega, eden za vse, je geslo naše patrulje nocojšnjo noč.” • “Velja!” šem se zasmejal in se čudil Pustu, ki je tako lepo uganil moje tajne misli. Res, da nisem hotel pustiti pol patrulje na cedilu, pač pa sem že prej, ko urednik, kakor rum v do hi4e storii konkre- rojakom sirom Zed. držav Ka p „ nade, Argentine in Evrope. Sgt. Ign?t Simerchek, S. P. 73,393 par B. P. M 5 — T. O. E. (Detachment — Reunion). Nasveti se poceni “Mi ii morete priporočiti kak poklic za mojega najstarejšega sina, v katerem bi hitro prišel naprej ?” ■ “Postane naj šofer.” ten sklep, da se bomo v tejle hiši nocoj še dobro imeli in uživali gostoljubje koroških Slovencev, če le kaj imajo in če so količkaj podobni našim ljudem na Slovenskem. • V hiši je bila luč, torej so še pokonci. Le naglo okrog hiše, potem bomo šli pa koledvat. . . šest lačnih zastopnikov cesarske armade prosi, če imate kaj za v usta. .. Mramag* DOMOVINI, FEBRUARY 23, 1949 8 Zidan apartment Naprodaj je zidan apartment, proda se brez agenta, je za 6 družin, 28 sob, furnezi na premog so skoro novi. Vse je v dobrem stanju. Dohodki so $160 mesečno, stroški malenkostni. Cena je $17,000. Proda se zaradi odhoda v Florido. Vprašajte na 869 E. 72. St. zadej, zgorej, ali pokličite EX 7981. —(Feb. 21, 23, 25) Avto naprodaj 1948 Chevrolet, pol tona pick up truk, De Luxe. Jako dober kup. Pokličite KE 5152. (40) prijaznost doma v vseh letih. Tudi če so vihrale vojne in prepiri drugod, pri nas je bilo lepo in prijazno. Zato, na svidenje v nedeljo in še v bodoče, kjerkoli in kadarkoli že. Za dramsko društvo “Ivan Cankr” - Erazem Gorshe, predsednik. Nova igra “Pričarani že-nin” v S. N. D. V Libijski puščavi . SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING ROMAN Cleveland, O. — V nedeljo 27. febr. ob 3:80 popoldne poda Slovensko dramsko društvo “Ivan Cankar” novo komedijo v treh dejanjih “Pričarani ženin,” spisal Vladonov. Predstava se prične točno ob napovedanem času v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave: Vstopnina je samo 75c za odrasle osebe, otroci do 12 leta starosti so v spremstvu staršev prosti vstopnine. Ker je to zadnja predstava “Cankarjevih” v tej sezoni, ste iskreno vabljeni vsi, da se udeležite. Povem vam samo to, da vam bo žal, če ne pridete. Predstave so že kar redkost med nami in kadar je kje katera, pridite. Sedanja bo pa res nekaj posebnega za smeh. V igri nastopijo sledeči karakterji: Urh Dreta, čevljar, Frank Plut; Lenka, njegova žena, Josephine Milavec — Levstik; Urška, njuna hči, Margaret Grilc; (ona igra sedaj prvič v Ameriki) ; Neža Sukne, vdova po krojaču, Frances Ilc; Cilka, njena hči, Joyce Gorshe-Plemeij; Meta, vdova, posestnica, Emma O-blak-Plemel; Tonček, njen nečak, Andrew Turkman; John Kalin, ženin iz Amerike, Max Traven; doktor Skaza, Frank česen; poštar, John Čeh; Roza-munda, ciganka, Mimie Marin. ysa tri dejanja se vrže na istem kraju, sredi vasi, v sedanjem času. Kot že zdavnej ne tako, se boste sedaj nasmejali pri tej igri, za kar boste imeli dovolj povoda. Ob tej igri se skoraj vsakdo mora smejati, pa če je še tako kisle narave. Tudi igralci so prav srečno izbrani, ki bodo skrbeli, da boste imeli' par ur res poštenega razvedrila. Ta- igra je bila spisana originalno slovenska še leta 1941, predno so Nemci zasedli Gorenjsko in bo Mirno obna- se je pomaknila proti kraju, od-šanje diplomatovo, njegove hla- koder *e je bližala nevarnost, dne, zamišljene oči so mu da- Nekaj beduinov je obstopilo jale nekaj junaškega, nadčlo- ujetnike in naboje so. si vtak-veškega, tako se je zdelo pol- nili v puške, — pomenljiv mi-kovniku. glaj, naj se nobeden ne gane—! Odpeli so mu suknjo, zamor- /‘Sveta nebesa —! to so lju-čeva črne pest je šinila kvišku dje na kamelah —!” je vskilk-in mu raztrgala srajco od vra- nil Cochrane in napenjal oči. ta do pasu. —. “Mislim — prepričan sem, da In ko je čul brezsrčni rrrsk so naši !’’ V svoji zmednosti in in so se ga dotaknili odurni pr- razburjenosti je tako dolgo Vlasti zamorčevi, tedaj se je čil in trgal vrvi na rokah, da so rahločutni mestjan, ta dovrše- se zrahljale in zdrknile na tla. ni kulturni izobraženec devet- “Hiteli so — bolj nego sem najstega stoletja mahoma iz- računal!” Je dejal Belmont in premenil v sirovega divjaka, oči so se mu bleščale izpod ko-Obraz mu je(zardel, zobje so se šatih obrvi. “Celi dve uri prej mu zableščali in njegove oči — so prišli, nego sem jih pričate mirne, malomarne oči, ki so koval. — Hej, gospod Fardet,— gledale vedno tako hladno in sedaj je vse dobro, kajne?” prezirljivo, so sršale strele. “Ura—! Ura—! Dobro! Planil je na zamorca in ga Prav dobro! — Živijo Angleži! udaril, zopet iznova udaril v Živeli Angleži!” je kričal Far-njegovo široko, črno lice. Sla- det, ko se je čelo karavane pri-botni so bili njegovi udarci — kazalo med'skalovjem, z dlanjo ga je bil — pa jezni “Poslušajte, Belmont!” jč so bili, razdraženi, divji —. vpil Cochrane ves razvnet. “Ti- Zamorec je odskočil za tre- le ljudje nas bodo nemara ho-niuitek bolj začuden ko prestra- teli postreliti, ko vidijo, da sto-šen nad nepričakovanim izbru- ji stvar slabo zanje! Poznam hom. Nato pa je nevoljno za- jih in pripravljeni moramo bi-renčal, potegnil nož iz svojega ti tudi na to! — V danem tre-dolgega, širokega rokava in je nutku pograbite vi tistega člo-sunii Browna pod dvignjeno veka, ki je slep na ene oko, jaz roko___. ( pa se lotim anegale črnega orja- Brown se je sesedel in zaka- ka če mu bom le mogel z rožljal je kakor kašlja človek, ki kami do vratu. Stephens, vi se mu je pri jedi zaletel griž- storite, kar vam je mogoče! Vi, ljaj, divje, nepretrgano, šunko- Fardet, kajne saj razumete, — ma, rdečica na licu se mu je iz- tele ljudi moramo pobiti pre-premenila v motno bledo barvo, den nam utegnejo škodovati, v prsih mu je vrele., prijel se je Vi, dragoman, razložite Sudan-za usta in seje zvrnil v pesek—. cema.da morata biti priprav-Crnec je živinsko-oadovoljno Ijena, — ampak _ ampak —!” zarenčal in vtaknil nož nazaj Besede so mu zamrle v nera-v svoj široki rokav, polkovnika zuroljivem godrnjanju in par-pa, ki je blaznel od onemogle krat je težko požrl, kakor bi ga jeze, so zagrabili Arabci in ga dušilo v grlu. vlekli*k njegovim tovarišem. “Saj — niso -r- Angleži, — Zvezali »o mu roke z močno! to so — beduini —!” je rekel vrvjo in končno je v bridkem končno z ubitim glasom —. Bungalow naprodaj Naprodaj 5 sob bungalow, blizu šol in cerkve, 830 E. 209". St. v slovenski naselbini. Za po. drobnosti pokličite KE 0569. (40) 1024 E. 174 St KE 868$ — Prvi hladilni tovorni železniški voz je bil patentiran leta 1867. Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo za sprejemno in jedilno sobo, spalnico z dvema posteljama, opreme za kuhinjo. Proda se skupno ali posamezno. Vprašajte na 18811 Kewanee Ave. (38) FROM salad bawl MALI OGLASI Hiša naprodaj V Gerea, O. je naprodaj hiša 7 sob, v jako lepi okolici, blizu poljske cerkve in šole. To mesto je lepo in ima bodočnost. Cena je $7,500. W. A. Walker, Broker, telefon: Berea 7238. (40) Stanovanje iščejo Družina bi rada dobila 8, 4 ali 5 sob, najraje od Five Points do Euclida. Kdor ima kaj primernega je prošen, da pokliče po 4 uri popoldne REdwood 0117. (40) Ugoden nakup Blizu, 185 ceste, 6 sob moderna hiša v jako dobrem stanju, dvojna garaža, cementni dovoz. Blizu Grovewood 5 sob bungalow, v jako lepem stanju, garaža. Obe hiši si lahko ogledate vsak čas in se morata hitro prodati. Pridite, Oglejte si jih in stavite ponudbo. Se lahko takoj vselite. John Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (40) 4 do 6 sob iščejo Iščemo 4 do 6 neopremljenih sob, slovaška družina, 3 dobro vzgojene otroke, najmlajši 4 leta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 0319. -(40) casserole Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio ST. CLAIR AVE. in E. 62. CESTA bo predvajal v želi opremljeno sobo Moški želi dobiti opremljeno sobo pri mirni družini, če mogoče z garažo in da bi mu tudi prali. Najraje med fSt. Clair in Superior Ave. ter od E. 49. do E. 79. St. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uredništvu tega lista. —(39) Kadar potrebujete zavarovalnino orotl ognju, viharju. s »vtomobUe, se lahko In zanesljivo obrnete na obrnete na L Petrich — IV1874 USU KILDEEB AV*. četrtek 24. februarja (samo \ dan) vseslovenski program SLOVENSKO PREMIKAJOČO SLIKO SUPERIOR BODY & PURI (0. in tudi ki smo jo praznovali 5. .decembra, se je nas spomnila med dru- sar zavedal! Sedel je na tleh, gimj tudj naša bivša predsedni. s hrbtom naslonjenim na ka- ca in več!etna režiserka dram. melo, ter se tiho smejal same- skega društva «Ivan Cankar,” mu sebi, kdove kake srečne mi- Antoinette simčič iz Miami, sh s° mu rojile po zmedemh Florida> ima g možganih . Obraz mu je pla- Johnom dom menel od vroč,ne, pa je bil na-bran v zadovoljive gube. .... T Toda njegovi tovariši, kako f !°' +0na P«;,: Congrato- potrti, kako pobiti so bili! latlons toT your ‘“h anmv-,. , ■ , . . ersary. In my thoughts am Žensk, sta jokali m v nem, ^ wishi all good baUstvkije tud, solze ne mo- ]uck tod and in ^ future rejo vbc tešiti, so se moški obra- , WUh j Antoin. call v Stran od tega prizora, ............. stiskali onemogle pesti im brez- e e lmclc' upno strmeli v neusmiljeno pu- . Hvala Mrs. Simčič za lepe in ščavo. Fardet se je vrgel na ‘a^rene čestitke, ki so. dospele tla in krčevito ihtenje mu je ravn<’ ob času, ko se je imela stresalo telo. pričeti naša jubilejna predsta- Streli so zadoneli v poadrav va. Tudi mi se spominjamo novodošlim in ti so s strelja- Vas, saj smo precej let skupno njem in vpitjem odgovarjali in delali in igrali na odru in dru-mahali s puškami in sulicami, god v SND. Mnogokrat si mi-Kakih trideset jih je bilo. No- slimo: zakaj ni več tako? Vse-sili so rdeče turbane in bele, kakor so nam vsem ostali prijet-rjavo prižaste burnuse iz o je počasi stopal po stezi čez trav- motožju. Zvečer pa se je biloituga izkipela in izhlapela? treba odpeljati. Ičudno, niti ob 'pomisli na Mi- Zadnje slovo je bito- brez sol- ciko mu ni bilo težko pri sr-za. Ne Janez niti njegovi so-]cu! potniki -niso kazali- žalostnih | V tunelu pod Karavankami obrazov. Prav za prav so se se je Janez začudeno nasme: celo pritajeno oddahnili, ko jelja-l; lokomotiva zapuhala, se s-unko-1 “Hudiča! — nisem mislil, da G. WHISKERS AUIAN«*,IKC. od 21. do 26. februarja 4 ★ RAZPRODAJA NA POHIŠTVU SE VRŠI ZDAJ PRI A. GRDINA & SINOVI 15301 Waterloo Rd. MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE * KE 1235 Odprto do 9 zvečer Vabimo na VELIKO OTVORITEV Ui V 16223 Waterloo Rd,-vogal 163. ceste ' r •* - - ' v četrtek, petek in soboto 24., 25. in 26. februarja, 1949 Za ples bodo igrali: V četrtek in petek: SOKACH-HABAT ORKESTER (WSRS Tunemixers) V soboto pa bo igral FRANKIE MULLEC ORKESTER Prijazno vas vabimo, da pridete in si ogledate te naše lepe prostore. Postreženi boste z najfinejšo pijačo in ker imamo zdaj tudi izborno kuharico, si boste lahko naročili tudi okusna jedila. Odprto do 2:30 zjutraj Prijazno vabita rojake od blizu in daleč lastnika JOHN in JOSEPHINE TRČEK Sledeče firme se gradile le nase nove prostore: LATHING <6 PLASTERING CONTRACTOR: GENERALNI KONTRAKTOR GUS HEIN “BUILDER OF BETTER HOMES” Pidone Lathing & Plastering Co. 3471 Milverton Rd. LO 0400 EXCAVATING CONTRACTOR Trebeč Excavating Co. 567 E. 200 St. IV 7625 1021 Dillewood Rd. IV 0559 ARHITEKTI: MATZINGER & GROSEL “REGISTERED ARCHITECTS” SHEET METAL & FURNACE CONTRACTOR: Roberts Sheet Metal & Furnace, Inc, 703 E. 152 St. GL 1170 412 Superior Ave. SU 0131 BAR and KITCHEN FIXTURES STEEL CONTRACTORS Roseman Structural Iron Works, Inc. 3229 E. 80 St. DI 0040 MONARCH STORE FIXTURE (0. “DESIGNERS and MANUFACTURERS” 5200 Euclid Ave. HE 9090 PLUMBING CONTRACTOR William Hahn Plumbing & Heating Co. 1544 S. Taylor Rd. FA 2534 ELECTRICAL CONTRACTOR The Superior Lite Co. 1193 E. 105 St. CE 0540 M ANTLE and TILE CONTRACTOR Collinwood Mantle & Tile Co. 771 E. 154 St. JJL 0405 ROOFING-CONTRACTOR Greene Roofing Co. 10S17 Earle Ave. GL 4863 MASON CONTRACTOR: The Piccoli Mason Co. 1620 Lee Rd. YE 5020 PAINTING CONTRACTOR John Habat & Sons ASPHALT TILE FLOORING Ries Flooring Co. GARAGE DOORS Overhead Door Co. of Cleveland 2028 E. 71 St. EN 3240 CEMENT CONTRACTOR A. Mramor Pri nas vedno lahko glodale tepe predsiave na TELEVIZIJI 1131 E. 177 SL KE 5936 795 E. 152 St. LI 4200 400 E. 270 St RE 5524 I*