g£ ZREŠKI UMOR ZARADI DEKLETA? STRAN 20 FIKUS FIRMA OSTAJA V CELJU STRAN 3 ŠT. 18-LETO 60 - CELJE, 18.3.2005 - CENA 300 SIT IT) O m r- m o r- r- www.ciciban.info (2Riciec no konstrukcijo. Brez kr6 dita ni šlo, a zanj bi mora pridobiti državna soglasji’ za to pa je časa zmanjkal • Takrat smo si izmislili ta b čin - prodajo dvorane ^ hkraten nakup na lizing- 1. danes počnejo že mnogi- s je dovoljeno dejanje-tem naj povem, da se P°&. ji za lizing skoraj ne raz kujejo več od kreditnih, b gre za vprašanje garan Odplačevanje lizinga te normalno, sredstva zagot ^ lja občina v proračunu• pa zelo dobrodošlo, da1^ mo dve dvorani, zlasti ra je zelo dobro zasede saj smo pridobili še dva ^ jemnika, ki sta več kot v loti zapolnila termin6-jih je prej uporabljal ro metni klub. va- Kako pa ste lani p°s'° Poslovno leto smo zakti čili pozitivno, kar P°f1vez-da ZPO izvršuje vse o nosti, ki jih je Prevze vseb gotavljamo obratovanj ^ objektov, četudi ydaS^ y-lo neprofitno. Prav ta ^ plačujemo vse obveznos ^ jih je občina sprejela F plačilu garažne hiše. ^ jamo celo nekaj dobi ’ j. pa ga, skupaj z amoti ^ jo, pretežno namenjan ■ plačevanju obveznos garažni hiši. BRANKO staM^čič m Očiščevanje pečine pod gradom je ljudem, ki živijo tik pod grajskim poslopjem, povzročilo veliko strahu. Strah pod grajskimi razvalinami ljudje v Lembergu se v strahu ozirajo navzgor in svarijo pred nesrečo - Župan bo ukrepal Sončni in lepotni studio UU 1 Irvi lipo d.o.o. Sončni in lepotni studio DOTIKI Ljubljanska 36, Celje Tel.: 03 547 39 91, GSM: 041 275 751 Modno šiviljstvo BARBARA Levec 62 a, Petrovče, Tel.: 03/547 31 15 GSM: 041/584 618 . Grad Lemberg je v okras poimenskemu kraju med "Ojnikom in Dobrno, z bo-8*o zgodovinsko, kulturno 111 etnološko zapuščino, zdaj je taisti grad postal pred-*et ugibanj, obtoževanj in Predvsem strahu pred nesre-,?• Gasilci, ki so pred krat-I* delno posekali divje rast-g Počistili strmino vzdolž fadu, so prepričani, da so ^Pravili dobro delo, ljudje, ki sk j° ^Posredno pod graj-s ° Pečino, pa se bojijo, da e “o kamenje in skale zdaj ^ovirano kotalilo po strmi-3 m padalo na njihove hi-L.j dvorišča, glave, avtomo-P- Je strah upravičen? Krajani se bojijo, daješ po- OdstrAnipn^ a 5 je območje pod gra-U* varovala pred padajočim Bdenjem s pečine in s hitro , ^,1 ri L, rri/lrvTT se R551110 Jih obiskali (nihče ^ni želel javno izpostaviti); ^ e je res neizmerno strah, dru-S° °gorčeni, so pa tudi tak- šni, ki v poseki ne vidijo nobene nevarnosti. Verjamejo, da jih dovolj varuje zaščita, pregrada, ki so jo pristojni na voj-niški občini dali postaviti pred leti. Beno Podergajs, župan Občine Vojnik, pravi: »Že takrat so nam v takratnem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine naročili, naj okolico gradu očistimo, da bo grad bolj viden. To je zdaj delno narejeno. Menim, da je sedanja zaščitna ograja, ki nas je stala nekaj milijonov tolarjev in za katero je del prispevala tudi država, še v dobrem stanju in dovolj učinkovita, a če je ljudi res tako zelo strah, smo pripravljeni namestiti še dodatno zaščito, debelejšo varovalno mrežo. Zakaj so se sekanja in čiščenja pečine pod gradom lotili prav zdaj? Zato, ker j e grad dobil novega lastnika. Po dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih je grad Lemberg in še precej druge posesti v kraju že dobro leto dni last dru- HITRI kabelski internet SEDAJ možen dostop tudi DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 žine Galle, ki živi v Avstriji. Kaj nameravajo narediti iz gradu, ni znano, menda iščejo možnosti za pridobitev denarja iz evropskih namenskih skladov, sicer pa jim je grad zdaj predvsem v takšno in drugačno breme. Novi lastniki občasno prihajajo v Lemberg, ko so bili nazadnje tam, so se z lemberškimi gasilci dogovorili, da očistijo okolico gradu in pečino pod gradom, kar so gasilci delno že naredili. Franc Medved, predsednik gasilskega društva Lemberg, razume strah sokrajanov. »Vso pravico imajo, da se razburjajo. Mi bomo zdaj nadaljevali s čiščenjem, da bo pogled na grad od spodaj lepši. Z Gal-letovimi pa smo podpisali pismo o nameri, po katerem bomo za opravljeno delo dobili v last del njihove posesti, parcelo pri gasilskem domu in opuščeni kamnolom, kjer bomo uredili parkirišče.« Strah ima velike oči, pravimo, je pa tudi zelo nalezljiv. Res je tudi, da nesreča nikoli ne počiva, zato bi bilo prav, da se na občini čimprej lotijo dodatne zaščite. En sam kamen, bognedaj skala, ki bi se odkrušila s pečine, se neovirano kotalila proti naselju in bi je sedanja zaščitna pregrada ne zadržala, bi bilo lahko dovolj za nesrečo ali veliko gmotno škodo. Po toči zvoniti pa je prepozno, je tudi stara in preverjena ljudska modrost. Zakaj je bil lemberški grad, ta biser zapuščine preteklosti, dolga desetletja prepuščen zgolj zobu časa, pa ježe druga zgodba z drugimi akterji. MARJELA AGREŽ Frizerski studio Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3, 3310 Žalec telefon: 031/305-081 9% 1 celje na Štirih frekvencah novitednik Otroci so ogledalo. Če jih obdaja ljubezen, jo odsevajo. Če ljubezni ni, nimajo kaj odsevati. (Anthony de Mello) Pokažite, koliko odseva vaša ljubezen do matere! Vzemite si čas, izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite do 24. marca v naše uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: za mamico. Polepšajte pomladni dan svoji mamici! Iz bobna prejetih dopisnic bomo na Radiu Celje, 25. marca, v živo, izžrebali štiri srečnice. 3 nagrajenke bodo prejele: make up Sončnega in lepotnega studia Dotiki ter pričesko Frizerskega studia Fashion Ena od nagrejenk bo prejela nagrado Modnega šiviljstva Barbara - šivanje krila ali hlač (po izbiri). Preobrazbe nagrajenih mamic bomo objavili v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.com ter www.radiocelje.com. Na materinski dan bomo na Radiu Celje podelili še nekaj nagrad, ki pa naj ostanejo skrivnost... KUPON - MATERINSKI DAN Ime in priimek moje mame Naslov Telefon Davčna številka m Tuš se primerja z najboljšimi v Evropi Promet na zaposlenega naj bi se letos povečal na 185.000 evrov - V dveh letih še štirje planeti Steklarna pred usodno odločitvijo Lani je Engrotuš ustvaril 89,6 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 25 milijard tolarjev ali 37 odstotkov več kakor predlani. Prodaja na zaposlenega je dosegla 161 tisoč evrov in je daleč pred konkurenco v Sloveniji in tudi že evropsko primerljiva, saj imajo najuspešnejše trgovske hiše v Evropi 191 tisoč evrov letnega prihodka na zaposlenega. V Engrotušu naj bi se letos tej številki še bolj približali. Direktor Aleksander Svetelšek namreč napoveduje 15-odstotno rast oziroma 185 tisoč evrov na zaposlenega. Tretji največji trgovec v Sloveniji je imel lani 2,6 milijarde tolarjev čistega do- bička ali 14,5 odstotka več kakor v letu 2003. Ob tem so lani v gradnjo in prenovo 22 objektov vložili 15,5 milijarde tolarjev, kar je največ doslej. Približno tolikšno vsoto bodo za širitev in obnovo trgovske mreže dali tudi letos, lotiti pa se nameravajo kar 36 projektov. Do leta 2007 želijo namreč tržni delež s sedanjih 18,3 odstotka povečati na 25 odstotkov. Direktor Aleksander Svetelšek je lansko poslovanje označil kot dobro, saj jih vstop Slovenije v Evropsko unijo ni prav v ničemer prizadel. Kakšnih posebnih pretresov ne pričakujejo tudi ob napovedani povečani konkurenci tujih diskontnih verig. »V vseh naših trgovi- nah bomo v kratkem ponudili 150 osnovnih živilskih izdelkov po enakih cenah in enake kakovosti kot jih imajo v diskontih. To bo naš odgovor na konkurenco, kakršnega uporabljajo tudi v tujini in se je pokazal kot zelo uspešen,« pravi Svetelšek. Ena od pomembnih konkurenčnih prednosti En-grotuša bo še naprej razvijanje izdelkov pod lastno blagovno znamko. Teh ima- Leta 2000 so v Engrotušu imeli 27,5 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, letos jih načrtujejo več kot 105 milijard. Obseg na: ložb so v zadnjih petih letih povečali kar za 500 odstotkov. jo danes že 620 in več kot 60 odstotkov je slovenskega izvora. Z njimi ustvarijo 22 odstotkov celotne prodaje, kar je več kot drugi trgovci. Svetelšek pravi, da bi imeli še več domačih izdelkov, a za nekatere pri nas preprosto ni proizvajalca. Engrotuš bo letos svojo maloprodajno mrežo širil na zahodni del Slovenije, svojo rast pa bo še bolj kot doslej temeljil na zabavi in gostinskih storitvah. V Celju bo že prihodnji mesec končal dokončal dvorane za bovling in razširil ponudbo Planeta Tuš. Aleksander Svetelšek napoveduje, da bodo v prihodnjih dveh letih po Sloveniji zgradili še štiri planete, saj želijo ustvariti čim več središč za prijetno preživljanje prostega časa. Eden bo zagotovo v Domžalah, ostalih treh lokacij pa še ne želi razkriti. Tuš bo v nekdanji blagovnici T na Gubčevi ulici v Celju, ki jo je dobil s prevzemom Veleja, uredil le dve etaži. V pritličju bo supermarket, v prvem nadstropju pa bodo prodajali tekstilne izdelke. Za letos so si v Engrotušu spet zastavili visoko rast. Načrtujejo 18-odstotno povečanje prodaje oziroma 105,4 milijarde tolarjev, s strogimi ukrepi za znižanje stroškov pa želijo občutno povečati tudi dobiček. JANJA INTIHAR Danes bo morda že 'znano, ali bodo banke upnice (po umiki Banke Celje so ostale še štiri) Steklarni Rogaška odobrile 4 milijone evrov novega posojila ter s tem omogočile obnovo talilnih peči in sanacijo podjetja. Predsednik uprave Bojan Bevc optimistično pričakuje, da bo odgovor pozitiven. V nasprotnem sicer ima rezervni scenarij, kakšen je, pa ne želi govoriti. Prav tako danes naj bi leta 2003 dana poroštva države na stara posojila steklarni unovčila tudi Nova Ljubljanska banka. Banka Celje je to storila že konec preteklega leta in s finančnega ministrstva že prejela 450 milijonov tolarjev. Kot je znano, Banka Celje prodaja tudi preostale terjatve v steklarni, ki so ocenjene na več kot poldrugo milijardo tolarjev. To pomeni, da se povsem umika iz Rogaške Slatine in da pri sanaciji podjetja, ki ima za več kot 15 milijard tolarjev dolgov, ne želi sodelovati. »Če ne bi bilo tako žalostno in resno, bi bilo smešno, koliko časa že čakamo na odgovor bank. Naš predlog finančne sanacije steklarne se namreč v minulih štirih mesecih ni prav nič spremenil, zato ne razumemo, zakaj takšno zavlačevanje. Škoda je vsakega dneva, saj so talilne peči vse bolj dotrajane in upamo, da bodo vzdržale še nekaj časa,« pravi Bojan Bevc. Steklarna bi morala do 7. aprila v skladu s postopkom prisilne poravnave sodišču predložiti načrt finančne reorganizacije. Če tega ne bi storila, bi se sodišče lahko odločilo, da prisilno poravnavo prekvalificira v stečaj. Bevc pravi, da bodo stečajni senat prosili za podaljšanje roka in pri tem upa, da bo do stiske steklarne bolj razumevajoč, kot so bile v minulih mesecih banke. JI Dobiček Juteksa lani manjši Žalski Juteks je lani izdelal za 8,4 odstotka več talnih oblog kot leta 2003 in za 9,3 odstotka povečal prihodke iz prodaje. Čeprav rast dobička ni bila tolikšna, kot so načrtovali, so v vodstvu podjetja s takšnimi rezultati zelo zadovoljni. Prihodki Juteksa so lani znašali 9,3 milijarde tolarjev, čistega dobička pa imajo okroglo milijardo tolarjev, kar je za 200 milijonov manj kot predlani. Za letos načrtujejo, da bodo pri prodaji dosegli 8,5-odstotno rast, višji naj bi bil tudi čisti dobiček. Kot je povedal direktor Milan Dolar, bodo zaslužek poskušali povečali z večjo količinsko prodajo in tudi z zvišanjem cen, pri katerih bodo letos upoštevali tudi rast cen nekaterih surovin. Na skupščini, ki bo 22. aprila, bosta vodstvo in nadzorni svet Juteksa delničarjem predlagala, da letos za dividende namenijo 351 milijonov tolarjev bilančnega dobička, ki v celoti znaša 4,7 milijarde tolarjev. Bruto dividenda na delnico bi znašala 600 tolarjev. JI Temeljni kamen Intersparove garažne hiše, ki bo »odnesla« kar 40 odstotkov denarja za celotno prenovo centra, so položili direktor celjskega Interspara Boštjan Brantuša, generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak in predstavnik investitorja Reinhold Skamen. Pet mesecev za garažno hišo V celjskem Intersparu so položili temeljni kamen za novo garažno hišo, s čimer se je začela druga faza prenove prodajnega centra. Garažna hiša bo imela v petih etažah 1.650 parkirnih mest, tik ob njej pa bosta še Petrolova bencinska črpalka in avtopralnica. Po napovedih direktorja Boštjana Brantu-še naj bi bila gradnja končana do avgusta. Celotna prenova Interspara, v katero bodo lastniki vložili kar 15 milijard tolarjev, naj bi bila zaključena čez eno leto. Kot je znano, bo prenovljeni center, ki stoji v Celju že deset let, imel preko 33.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, kar je skoraj enkrat več kot sedaj. Podvojilo se bo tudi število prodajaln in drugih lokalov. Namesto sedanjih 32 jih bo v razširjenem Intersparu kar 65 in prav vsi so že oddani. Sedanjim najemnikom, ki jih bodo po objektu razporedili nekoliko drugače kot doslej, se bo pridružila še kopica slovenskih in tujih znanih imen. Poudarek bo predvsem na tekstilnih izdelkih. Več kot doslej bo v prenovljenem centru tudi prostora za zabavo in gostinsko ponudbo. Umestili ju bodo predvsem v prvi etaži, ki jo bodo zgradili na novo, otvoritev pa načrtujejo novembra. 'JI, foto: AŠ \jljb) marginalija marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info@marginalija.si splet: www.marginalija.si VZAJEMNI SKLADI "^s^KBMInfond 080 22 42 PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI Še vedno velja, da je premoženje mogoče ustvariti tudi z majhnimi koraki in v Sloveniji so vzajemni skladi vse bolj uveljavljena oblika naložb. Primerni so za vse, ki so pripravljeni varčevati na daljši rok, praviloma vsaj tri leta, in obenem pripravljeni sprejeti nekoliko višje tveganje kot pri klasičnih oblikah varčevanja. Kako deluje vzajemni sklad Vzajemni sklad je zbirka premoženja, ki so ga vložili posamezniki. KBM Infond upravlja štiri vzajemne sklade: delniška Delniški in Infond uropo ter dva uravnotežena sklada - S.P.D. in Hrast. Naložbena politika vsakega sklada je predstavljena v prospektu in pove, na katerih trgih in v kakšne vrednostne papirje nalagamo zbrani denar. V Infondovih skladih so vrednostni papirji slovenskih in tujih izdajateljev. Delniška sklada nalagata pretežno v delnice, uravnotežena pa, kot pove že ime, uravnoteženo v delnice in v obveznice. Odvisno od tega so skladi bolj ali manj tvegani in imajo pričakovane višje ali nekoliko manj visoke donose. Kako pristopiti K vzajemnemu skladu se pristopi na vpisnem mestu. Tam izpolnite pristopno izjavo, za kar potrebujete osebni dokument, davčno številko in številko vašega ^.KBMInfond Družba za upravljanje d.o.o. bančnega računa. Kot vlagatelj lahko v sklad vložite denar, ko ga pač imate in kolikor ga imate - na primer vsak mesec nekaj tisočakov ali večji polog, ko je na voljo. Kako spremljamo naložbo Dnevnik, Delo, Večer in Finance vsak dan objavijo pregled vrednosti enot premoženja vseh slovenskih vzajemnih skladov. Prav tako ga je mogoče najti na internetu na slovenskih spletnih servisih, za Infondove sklade pa tudi na naši spletni strani www.infond.si. Tako lahko vsak dan preverite, kako vaš denar dela za vas. Malo se moramo pohvaliti Ml IMAMO NAJBOLJŠI DELNIŠKI SKLAD ZA OBDOBJE PET LET! Infondov posebni vzajemni sklad Delniški je bil na prvi akciji ocenjevanja vzajemnih skladov v Sloveniji v izvedbi revije Kapital nagrajenec kategorije najboljši delniški sklad preteklih petih let. za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42 Na Celjskem lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade v Celjski borzno-posredniški hiši (CBH), enotah Banke Celje, poslovalnicah l-svetovanja, Dertiusa, Donosa, llirike Turizma, v finančnih točkah KD BPH in večjih enotah Pošte Slovenije. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezplačno dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvleček prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov. Nagradno vprašanje meseca marca: Naštejte vsaj tri vpisna mesta v Infondove sklade na celjskem področju. Dopisnico s pravilnim odgovorom in pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 31. marca, Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade - mini kalkulatorja. Prejemnike bomo obvestili na dom. m Jože Artnak, prepadeni lastnik hiše Jože Gradišnik, obupani lastnik rastlinjaka Tristo kvadratov rastlinjaka na strehi Prejšnji petek je močan veter v Rakitovcu ob Slivniškem jezeru na streho sosednje hiše zanesel rastlinjak. Se dogaja, bi morda rekli ob tem. Toda ob pogledu na 30 metrov dolg in 10 jnetrov širok rastlinjak, ki Je skoraj povsem prekril hi-š°. se je tudi najbolj hladnokrvnim mimoidočim od Začudenja povesila čeljust. Rastlinjak so Gradišniko-vim postavili pred približno tednom dni. Jože Gradišnik je obupano hodil okrog sosedove hiše, postavljal npozorila na cesto in vil ro-nad nesrečo, ki jih je zadela. »Grozno. Bil sem v hiši. ko sem zaslišal ropot. Stopil sem ven in nisem mogel Verjeti očem. Rastlinjak, ki Je še pred nekaj minutami sini na njivi, je bil zdaj na sosedovi strehi,« je povedal P° prvem šoku. Gradišniko-1 že imajo manjši rastlinjak, novim bi se jim možnosti 2a Pridelavo zelenjave in cvet- ja Precej povečale. »Skoraj sem že znosil rože v novi rastiinjak. Še sreča, da ni-Seni uspel. Škoda bi bila še večja.« Za rastlinjak, ki jih je stal dva milijona tolarjev, so morali najeti tudi kredit. Jože, razočaran nad izvedbo del, se je spraševal, kako bi lahko kratka in ravna sidra, ki so zvita štrlela v zrak, zagotavljala stabilnost tako velike konstrukcije. »Obupan sem, ne vem, kako bomo stvari spet spravili v red. Pa še ni dolgo, kar je sosed preuredil hišo, zdaj pa takole razdejanje.« Z dvojno streho nad glavo Lastnika hiše, Jožeta Art-naka, zunaj ni bilo na spregled. Ob kuhinjski mizi je pripovedoval: »Ravnokar sem stopil v hišo, ko sem zaslišal grozen ropot. Stopil sem ven in nekaj časa sploh nisem dojel, kaj se je zgodi- lo. Streho je na enem delu razkrilo, kritino precej poškodovalo, okolica hiše je v razsulu. Kdaj bodo vse to popravili in kdo bo plačal škodo, trenutno še ne vem. Čisto sem iz sebe.« Sicer pa nad sosedovo dejavnostjo Jože že prej ni bil najbolj navdušen: »Ko"'so postavili prvi rastlinjak, so mi meteorne vode z njega po vsakem dežju v klet prinesle kup blata. A se niso dali motiti. Ko so postavili drugega, me niso niti enkrat vprašali za .mnenje. Z njim so mi čisto zaprli razgled, tako da vidim samb še tole blatno močvirje od jezera. No, zdaj mi je pa še rastlinjak pristal na strehi.« Raztrgana folija je medtem v močnem vetru še vedno oglušujoče pokala in ropotala in vse skupaj je grozilo, da se bo z vetrom dvignilo in poletelo še kam dlje. Glede na prometno cesto tik ob hiši se zgodba morda ne bi končala tako nedolžno. Delavci podjetja Rastlinjaki Schwarz-mann, ki je plastenjak izdelalo, so se na strehi skupaj z domačimi gasilci trudili ukrotiti podivjano folijo in osvoboditi hišo neobičajnega pokrivala. Tri ekipe monterjev, ki so se takrat mudile na Štajerskem, so poškodovano konstrukcijo potem uspešno razstavile. Na sedežu omenjenega podjetja, ki je sicer eno naj- večjih tovrstnih v Srednji Evropi, so nam po dogodku povedali: »V zadnjih desetih letih smo postavili 1.500 podobnih rastlinjakov, od tega več kot polovico v tujini.« Na leto dobijo povprečno dve informaciji o resnejših poškodbah na objektih, običajno tako kot tu, zaradi močnih sunkov vetra. Zaradi nizkih tempe- ratur in novozapadlega snega niso mogli dokončno pritrditi rastlinjaka. Ker je vrtnarstvo izrazito sezonska dejavnost, so se za montažo vseeno odločili. »Vendar nas je pred samim zaključkom presenetil močan sunek vetra. Na isti lokaciji smo pred leti že postavili rastlinjak, ki je ostal nepoškodovan,« je dejal Tomaž Schvvarzmann. Škodo na sosedovi hiši bo s strani podjetja krila zavarovalnica, ki je oceno škode že opravila. »Sam plastenjak pa bomo v najhitrejšem možnem času obnovili v sodelovanju z družino Gradišnik, s katero tudi sicer že nekaj let uspešno sodelujemo,« je zaključil Schwarzman. SAŠKA TERŽAN 1 : i Kinga, >ut%ga, Arna, vnanje, k. Kmw •. i . ' %■ f S. i F pAikajai M Prvih pet Tuševih Bistrih kotičkov v letošnjem letu V mesecu marcu smo obdarili prvih pet knjižnic. Mestno knjižnico Piran, Knjižnico Miklova hiša Ribnica, Medobčinsko matično knjižnico Žalec, Matično knjižnico Kamnik ter enoti Osrednje knjižnice Mozirje, Ljubno in Rečica. Z zbranimi sredstvi v Tuševi dobrodelni akciji, bomo obdarili še pet knjižnic v mesecu aprilu. BlSbni HotiČek bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave v desetih knjižnicah po Sloveniji. Od vsakega februarskega nakupa nad 1000 SIT Inimo namenili w tolarjev za nakup računalniške opreme /a deset knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj patrebiijejo. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. . ★ tus Kjer dobre stvari delamo vsi Hiša pod rastlinjakom. Toplogredno segrevanje je dobilo povsem nove razsežnosti. m AKCIJA Skupinski posnetek pred rečiško pošto. Na motorju Nanda, med zbranimi pa je tudi celotna družina in direktor Zidanšek. Odločilen zadnji telegram Dogodivščine Ferdinanda Atelška, rečiškega poštarja in muzikanta - Večina njegove družine je povezana s pošto Malokdo pozna Ferdinanda Atelška na Rečici ob Savinji. A ko omenimo Nanda, ga pozna vsaka hiša -Nanda je namreč kar 37 let preživel kot pismonoša na Rečici, poznal vse hiše, z ljudmi delil žalost in veselje vse do lani, ko se je upokojil. Ob tem pa ima sam še marsikaj povedati, predvsem o glasbi, saj je z dušo in s telesom pravi muzikant. Upokojil bi lahko skoraj zapisali z velikimi črkami, takšen dogodek je to bil za Rečico: »Malce pred drugo sem mislil, da sem končal delo, pa so me prepričali, naj nesem še en telegram. Češ da je blizu, kar na trgu. Ko sem pozvonil pri Petru Kolencu, predsedniku sveta KS Rečica, so okoli gostilne Čujež priigrali člani Suške bande in zabava seje začela,« je obudil spomin Nanda, ki za presenečenje sploh ni vedel. Poleg Kolenca ga je skrbno načrtoval njegov brat Darko, ki je na slavje pred poštno zgradbo pritegnil celo družino in druge krajane, vse skupaj pa je pozdravil Štefan Zidanšek, direktor PE Celje Pošte Slovenije. Kot zanimivost iz Nando-vega dela omenimo, da se ni nikoli prestavil z Rečice: »Enkrat so me še kot mladega fanta mislili prestaviti v Šmartno ob Paki. A mi ni preveč, dišalo. Že tako se je zgodilo, da ko sem se vrnil z dopusta, se je vmes v rajon priselilo kar nekaj ljudi, ki jih nisem "poznal. Spomnim se tudi težav, ko se je poročila domačinka v Varpoljah in je zaradi drugačnega priimka nisem več našel,« je v prijazni domači kuhinji v Poljanah, streljaj daleč od Rečice, pripovedoval Nanda. Na pot se je najprej odpravljal s kolesom, kasneje pa vsa leta uporabljal motor: »Počasi spoznaš skoraj vse ljudi. Če sem koga videl na travniku, sva kar tam uredila - sploh če je moral kaj podpisati. Je pa res, da te služba čaka ne glede na vreme. Kolikokrat je bilo spolzko in polno snega, saj še niso orali kot danes.« Zato je moral, kot pravi sam, kar velikokrat »peška-ti«. Poštarska doživetja Seveda nisva mogla mimo priljubljenega odnosa med poštarji in psi: »Večjih težav nisem imel, saj sem tako vedel, kje se moram paziti. Se je pa seveda zgodilo, da me je kak pes bolj od blizu pogledal. Pa so me malo oblili, obvezali in je bilo.« Nanda je vsa leta spremljal tudi število pošiljk: »Ko sem začel, sem imel mogoče 10, 15 priporočenih pošiljk dnevno, še to le tu in tam kakšno s povratnico. Zdaj jih vsak dan raznosijo najmanj 50, vse s povratnico. Tudi s podpisovanjem je bilo manj zakomplicirano, je pa res, da včasih ti podpisi kar prav pridejo - potem nismo samo poštarji krivi, če se kaj izgubi. Zanimivo je, da je zdaj zelo malo čisto navadnih pisem in ogromno druge pošte: položnic, izpiskov, reklam ... Včasih je bilo ob raznih praznikih tudi po desetkrat več pošiljk, večinoma voščilnic, zdaj pa se je ta količina bistveno zmanjšala.« Z anekdoto, ki so se sicer med pogovorom kar vrstile, je obudil spomin na začetek, ko je »imel tri nepismene«. Ko jim je izročil pokojnino, so naredili tri križe, pa je bilo. Kar trikrat je moral pristojnim javiti smrt. Seveda se je po drugi strani zvrstilo ogromno prijetnih dogodkov - ljudje so se ga prav razveselili, ko je prinesel pokojnino. Očitno je Nanda ljubezen do pošte vsadil tudi drugim družinskim članom: obe hčeri sta namreč zaposleni na pošti, starej ša Bernarda j e upravnica v Lučah, mlajša Metka pa zaposlena v Žalcu. »Starejša je vseskozi govorila o pošti. Mlajša je sicer razmišljala o ekonomski šoli, pa vseeno pristala na poštni šoli v Ljubljani. Štiri leta sta narazen, tako da je na vratih internata kar ostal priimek Atelšek,« je omenil Nanda in dodal, da je bilo lepo hoditi na roditeljske sestanke, ker sta bili obe pridni učenki. Vendar pa je zaradi teh roditeljskih, ponavadi ob petkih, s fičkom tako »radiral čez Černivec, da je zadnji konec kar odnašalo«. Da ne bo pomote - tudi Miran, Bernardin mož, je zaposlen kot pismonoša v poslovalnici Ljubno. In skoraj iz vsake besede obeh Atelškovih, Milke in Nanda, je žarelo razumevanje s hčerinima družinama, ki po svoje prinašata spomin na poštne čase. Utrinki iz življenja Nanda mnogi poznajo tudi kot muzikanta: »Nekateri so lovci, drugi se ukvarjajo z nogometom, jaz pa igram klarinet in saksofon, nekdaj KUPON Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) Moj naslov (ime in priimek, ulica in kraj) Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. V uredništvu smo bili več kot veseli odziva ob napovedi naše letošnje akcije izbiranja najbolj priljubljenih pismonoš. Prejeli smo namreč kar 41 izpolnjenih kuponov, v katerih ste nam predlagali, katere pismonoše naj v prihodnje obiščemo in predstavimo na straneh Novega tednika. Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Nande Jakopič iz Bukovja 9, Laško. Po en glas za predstavitev in hkrati tudi glasovalno lestvico je prejelo 17 pismonoš - Ignac Špiljak iz Podplata, Jože Špiljak iz Šmarja, Matjaž Goropevšek iz Prebolda, Franci Breznikar iz Rimskih Toplic, Franček Špoljar iz Prebolda, Drago Frece iz Laškega, Silvo Šeško iz Gorice pri Slivnici, Janko Završek iz Gorice pri Slivnici, Simon First z Rečice ob Savinji, Zdenko Tacer s Prevorja, Marko Dolinar iz Griž, Alojz Vogrinc iz Laškega, Srečko Pelc iz Celja, Daniel Rabuza s Kalobja, Jože Pušnik iz Laškega, Srečko Žnidar iz Škofje vasi in Zlatan Alagič iz Štor, po dva Boštjan Kokot iz Šmarja in Igor Cesarec iz Rogatca, po štiri pa Božo Ulaga s Planine pri Sevnici in Gabrijel Novačan iz Nove Cerkve. Zanimivi pa so izpolnjeni kuponi, ki smo jih v uredništvo prejeli z Vojniškega - bralke in bralci so namreč po pet glasov zgolj za predstavitev namenili Ivanu Vrbiču iz Vojnika in Zdravku Mačku iz Škofje vasi ter dva glasova Damijanu Lebru iz Vojnika, ki pa je ob »svojih« dveh prejel še deset glasov, skupaj torej 12 glasov za »naj pismonošo 2005«. Da v prihodnje ne bi prihajalo do »podvajanja« glasov in da bi bili rezultati vašega glasovanja povsem nesporni, smo se odločili nekoliko popraviti glasovalni kupon in tako izbiramo zgolj »naj pismonošo 2005«, predlagane kandidate pa bomo seveda tudi predstavili v časopisu. tudi bas kitaro. Z bratom Daretom sva ustanovila ansambel Drenovci in doslej smo, vsaj tako kažejo podatki, igrali na 800 porokah.« Samo te si namreč zapisujejo, kakšnih rojstnih dnevov, piknikov ali veselic, tako ne štejejo. »Najbrž je zelo malo vasi v Sloveniji, ki jih nismo obiskali. Igrali smo v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, nekaj poletij smo ob morju »špilali« cel dopust,« je omenil Nanda in, seveda čisto po njegovo, takoj nasul spomine na dogodivščine, ki so bogatile življenje. Med drugim se jim je na Trojanah pokvaril avto. S prijateljem sta najprej štopala, iz Šentruperta pa sta se napotila peš, da ne bi zamudila služb. Nanda je v uniformi ujel avtobus, ki malce pred sedmo na Rečico pripelje pošto. Čeprav v pokoju, so Nan-dovi dnevi izpolnjeni z delom in opravki. Na manjši kmetiji imajo krave in prašiče, za katere je treba poskrbeti, sploh zdaj, ko ženo tarejo zdravstvene težave. Kmetija je nekoliko »v bregu«, tako da ne manjka ročnega in strojnega dela-Da je Nanda res nekaj posebnega, dokazuje tudi šivalni stroj, ki gaje pred davnimi leti prinesel iz Egipta in ga tudi uporablja. V okviru akcije modre čelade je bil namreč v Kairu, kjer Je vozil rešilca. V Atelškovi kuhinji bi človek lahko preživel kar nekaj časa in se zagotovo nit* za trenutek dolgočasil. Sicer pa, je kdo že videl dolgočasnega muzikanta in poštarja? URŠKA SELIŠNIK SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2005/06 V šolskem letu 2005/2006 bomo vpisovali v naslednjo programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja - štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja - triletni program bolničar-negovalec 3. Program poklicno tehniškega izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobraz bo bolničar-negovalec Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijskn izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidato ■ 1. Programa priprave za preverjanje in potrjevanje na cionalne poklicne kvalifikacije oziroma - tečaj maser (140 ur) - tečaj pediker (140 ur) 2. Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok/9 potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga mo v jesenskem roku, od 24. 10. - 10. 12. 2005. Prijave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 10. - 1?-‘č Vse informacije dobite na Srednji zdravstveni šoli v na številkah: 03 428 69 10 ali 03 428 69 00, vsak petek od 10. do 15. ure. INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 26. 8. 2005, OB 16. URI, NA ŠOLI V UČILNICI 1. m Kruta smrt za ograjo Nedeljski pasji sprehod na Ponikvi se je končal s tremi trupli Pohleven domač kuža, ki imajo lastniki za člana družne in ga imajo sosedje ra-ki zna tako milo pogleda- li. da mu ne moreš nič odreči še lajati ne zna zares gro-^e, se je prejšnjo nedeljo odpravil od doma na potep. Na-8°ni divjine so privreli na dan. končalo se je kruto, tragično nenazadnje drago ... V okolici Ponikve pri Grobnem so domačini v ogradnem sadovnjaku opazili psa °včarja ob raztrganem truplu Srne. Očitno jo je zasledil nekje Zunaj injo pregnal vse do ograja V divjem lovu sta jo družbo Preskočila, le da je bila sr-na zdaj ujeta, pes pa tako v ^ektu, da je svoj napad nadaljeval vse dokler ni srna razjarjena obležala v okrvav-dnem snegu. Poklicali so lov-Ce Lovske družine Ponikva in Policijo. Prej so imeli lovci Pravico ustreliti psa, ki je preganjal divjad, novi zakon jim t0 Prepoveduje. Marjan Gro-Sek, lovec na Ponikvi, je de-d*> da so se v njihov lovski Pržini proti temu borili že Pre)'. saj je bil tako kaznovan dapačni. Poklicali so torej v pasje zavetišče Zonzani, naj Padejo iskat psa. A slednji je . tem času, kot bi slutil, da ga e Polomil, pobegnil. Ker pa 0 §a prijeli dobesedno na de- Pohleven in prijazen pogled, ob katerem pozabimo, da je pes nekje globoko v sebi še vedno zver. lu, so s fotografijo v kratkem našli njegovega lastnika. Ta je dogodek obžaloval, se opravičil in sprejel posledice. Za pol milijona lažja denarnica? Posledice - mislimo seveda na finančne - so postale še hujše, ko so lovci ugotovili, da je bila srna breja. Tako sta ob raztrganem truplu matere na snegu obležala še dva nerojena srnjačka, Zgodba je žalostna in fotografije grozljive. A kot pravi Grosek, s to zgodbo ne želijo v javnost zato, da bi ljudi strašili, da bi izpostavljali lastnika ali celo nič krivega psa. »Povedali smo jo zato, da se podobne stvari ne bi več dogajale.« Po zakonu o divjadi in lovstvu ter odredbi o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi lahko lastnika tak pasji sprehod zelo kruto udari po žepu. Zagrožena kazen za lastnika psa je v takem primeru od 100 do 300 tisoč tolarjev. Odškodnina za srno znaša 100 tisoča- kov in za vsakega nerojenega mladiča po 50. Brez hude matematike lahko izračunamo, da bi po najhujšem možnem scenariju seštevek dosegel neverjetnega pol milijona tolarjev. Za malo denarja ne gre niti ob naj milejši verziji 50 tisočakov kazni ob hitrem plačilu, pri čemer pa se še pogovarjati niste začeli z lovci glede plačila odškodnine za srno z mladičkoma. Zato lovci in vsi, ki so jih fotografije pretresle, pozivamo lastnike psov, da jih imate na očeh. »Psi so lahko prijazni in pohlevni, a so še vedno živali. Ne morejo misliti, vi morate namesto njih,« pravi Grosek. SAŠKA TERŽAN POZOR, HUD PES Angel za volanom V tem čudovitem času, v času prebujanja narave, v času brsta je le stežka biti' resnično hud pes. Okolica name vpliva celostno, doživljam jo intenzivno kot tota-liteto, kot prihod Boga z dolgega dopusta. Moja občutenja so topi kuhinjski nož, vojska brez generala, kot suhi trening Martina Strela ... Na trenutke se mi zazdi, da me življenje nežno snubi, vabi v zaroko s popolnostjo, z brezčasnostjo, da živim v opojnem, sladkem raju, ki ne pozna nasprotij, da bi kot Frančišek Asiški lahko govoril s ptiči, od malega ščin-kavca do udrene srake. Pomlad je en sam narkotik! Edina vez z realnostjo so prometna krožišča in dejstvo, da sta na svetu dva spola, ki sta si zelo zelo zelo različna; statistično vzeto vsaj devetdeset pošto. Do uvedbe prometnih krožišč je bil svet dosti enotnejši, kot v resnici je. Ostri koti križišč, leva in desna logika, pogojena z nekaj pravili, ki se jih mora človek naučiti na pamet, so zadoščali za veliko prevaro o enakosti, bratstvu (ki bi mu skozi žensko opcijo lahko rekli tudi sestrstvo) med spoloma. Svet je bil hermafrodit. Pa se je nekdo spomnil, da bi promet pote: kal počasneje, se pravi bolj varno kot poteka, obenem pa precej bolj tekoče, saj je krožnica bolj v žlahti z univerzu-mom kot pa. devetdesetsto-pinjski kot, ki naj bi bil domena človeškega uma, njegova iracionalna potreba po urejenosti. In kako doživljam krožišča zdaj, v tem kaotičnem svetu, brez vojaške lo- knakaži eno srnino truplo - dokaz, da so sicer prijazni in pohlevni psi še vedno živali in kot pravi Martin Grosek: »Ne morejo misliti, vi morate namesto njih.« NAJ NAJ CENE WWRfi. % za vse ROLERJE iz sezone 2004 20 % m iSES/ ^ za vsa KOLESA > WJ%L i m r Tekaški copati Air Perseus NIKE za tekače, ki potrebujejo udobno obutev z dobrim sistemom blazinjenja. Moške št.: 41 do 46, ženske št: 36 do 42 _2J-»9W 16.990,00 iz sezone 2004 ponudba velja od 17. 3. do 6. 4. 2005, oziroma do odprodaje zalog. Za ponudbo NAKUP SEZONE 2005 izbiramo kakovostne izdelke, ki jih opremimo z ugodno ceno, ki velja za izdelke v zalogi celo leto DOS. Popusti se ne seštevajo. Prečrtana cena je PRIPOROČLJIVA NEOBVEZNA CENA dobavitelja. Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1) Občina Vojnik sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Poslovno stanovanjski kompleks Vojnik ki bo v sredo, 23. marca 2005, s pričetkom ob 10. uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (I. nadstropje) Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta Poslovno stanovanjskega kompleksa Vojnik (v nadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno pobudo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ali pa predhodno poslati na naslov Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo (osnutek Programa priprave lokacijskega načrta in informativno gradivo) je na vpogled na Občini Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, v času uradnih ur. Župan Občine Vojnik Benedikt PODERGAJS, l.r. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com gike ostrih kotov, ki so mi jo menda vcepili v procesu privz-gajanja splošno izobraževalnega smotra, ki smo se ga naučili v srednji šoli in kasneje v vojski na pamet? Doživljam ga precej tekoče, prostorsko, trodimenzionalno, kot lovec na divjad. Pozoren sem na vse morebitne nevarnosti, časa za sanjarjenje ni, pred menoj so krožišča, centrifuge, Stile in Karibde vseh vrst, za povrhu vsega pa še nov element, ki se mu reče ženska za volanom, priljubljena fraza, ki ni zgolj to. Le kaj premišljuje, le kaj, se sprašujem, ko se počasi, počasi kot se steka deviško olje v pripravljeno kad, steka njena domnevna pot proti krožišču. Le kaj premišljuje, le kaj, se sprašujem, ko stojim za njo pred praznim krožiščem, pred katerim sunkovito zavira, opazuje zdaj levo, zdaj desno, pa ne le horizontalno, tudi vertikalno preveri, če je resnično nihče ne ogroža, le kaj premišljuje, da se skuša prepičati še enkrat, zdaj v nasprotnem vrstnem redu, le kaj premišljuje, zdaj, ko je prižgala brisalce namesto smerokaza, le kaj tuhta to čudovito bitje, to zasanjano bitje, ki se mu reče ženska. Če bi njeno vožnjo prevedel v literarno formo, bi to bila balada, balada z elementi staroegipčanskih verskih obrazcev, z nenehnimi paralelizmi členov, se pravi refrenom, ki bi se glasil in ponavljal, morda celo obredno pel, glej levo, glej desno, glej gor in navzdol, ne pozabi navzgor, še malo na levo in z leve na desno, pardon, glej dol in gor in gor in dol, ramtamtamtam, na levo in desno, na hrbet pozabi... Kaj pa smerokaz, je zdej al ka-snej, za vsak slučaj je že bolje prej ... Jaz pa stojim za njo, jo opazujem in jasno mi je, da je ne bom nikoli, nikoli zmogel razumeti to angelsko bitje za volanom, ki se tako sladko nasmeji, ko jo dohitiš na razvrstitvenem pasu in jo pogledaš s srepim pogledom. Tako prostodušno, samokritično, dobro-voljno bitje je to, bitje, ki se zna organizirati v feministično društvo, bitje, ki je trdno prepričano, da je krožni promet hudičeva pogodba z moškim. To je bitje, ki reče prvi prijateljici, ki jo sreča na jutranji kavi, da jo je ravnokar srepo gledala neka živčna budala za volanom, in včasih se mi zazdi, da me je zadela. m 10 CELJE g Podzemni kolektor na Špici Gradbišče znotraj arheološkega najdbišča - Letos brez kresovanja? V okviru projekta nadgradnje kanalizacijskega sistema Celje so se na Špici, sotočju rek Ložnice in Savinje, začela pospešena gradbena dela za izgradnjo kolektorjev in ostalih objektov, namenjenih za večjo poplavno varnost Celja. Zadrževalni bazen na Špici je eden od petih bazenov, katerih gradnja je predvidena vzdolž Savinje. Izkopavanja in gradnje se bodo vse do poletja vrstile na območju letnega kopališča, mostu čez Savinjo na Čopovi ulici in na območju stare vojašnice. Podjetje CM Celje je skupaj s partnerjema, z družbo Nivo Celje in družbo SCT, na javnem razpisu pridobilo dovoljenja za gradnjo kolektorjev in ostalih objektov v okviru projekta nadgradnje obstoječega kanalizacijskega sistema Celje. Izgradnja kanalizacijskega sistema naj bi stala 3.700.000 evrov. Slavko Šketa, odgovorni vodja v projektu nadgradnje, zaposlen v Nivoju Celje, je dejal, da so v lanskem letu končali dograditev posameznih kolektorjev, v letošnjem pa nadaljujejo z objekti ob Savinji. Vzdolž Savinje so tako predvideni zadrževalni bazeni, potrebni za zadrževanje visoko naraslih voda, katerih osnovni namen je zagotavljanje poplavne varnosti na območju Celja. Predvidena je gradnja petih zadrževalnih bazenov, črpališč in regulacijskih ter ostalih servisnih objektov, v katerih so nameščene tudi elektroinšta-lacije za delovanje črpališč. »Ti objekti so namenjeni za zadrževanje vode, ki se preko črpališč prečrpava v Savinjo, ko gravitacijski odtok ni možen. Vemo, da ob velikih nalivih normalen odtok v Savinjo ni mogoč,« je še dodal Šketa. izkopavanja se nadaljujejo Poleg pospešenega dela na Špici so začeli izkopavati tudi na območju letnega kopališča. »Na območju kopališča, mostu na Čopovi in na ob- močju stare vojašnice bomo tako namestili ustrezne objekte, ki bodo v veliki meri prispevali k poplavni varnosti Celja,« je povedal Roman Kramar, predstavnik investitorja Mestne občine Celje. Zadrževalni bazen na Špici bo obsegal več kot tisoč kubičnih metrov, gradi pa se znotraj arheološkega območja Celje, na območju keltsko-rimske naselbine, ki je zaščitena z odlokom. Na osnovi predhodnih arheoloških raziskav je zato pri izkopavanjih potreben stalen nadzor arheologa. Po dogovoru investitorja in izvajalca naj bi vsa dela zaključili do začetka julija. »Držali jih bomo za besedo!« Zaradi gradbenih del bo oviran sprehajalni sistem ob Savinji, izkopavanja na Špici pa ne pomenijo nič dobrega za Kajakaški klub Nivo Celje,,saj je zbiralnik za odpadne vode ravno nekaj metrov pred čolnarno. »Pred dvema letoma smo okolico čolnarne uredili v majhen park. Z Gibanje razvija telesne spretnosti Z majhnimi koraki do zdravega načina življenja se imenuje razstava, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine postavili malčki iz Vrtca Anice Černejeve v Celju. Na njej na svoj način predstavljajo področje gibanja. Gre za predvsem fotografski prikaz izvajanja tistega dela kurikuluma, ki so ga v vseh enotah tega vrtca posvetili pomenu gibanja in razvijanja telesnih spretnosti. Razstava bo na ogled do ponedeljka, prvega pomladnega dne. BRST Tik pred vrati čolnarne bodo izkopali več kot tisoč kvadratnih metrov zemlje. Zadrževalni bazen bo dimenzije 14X6,3 metrov in globine 5,5 metra. veliko prostovoljnega dela in truda smo s tlakovanjem naredili tudi podij kot nekakšno plesišče in mali oder, pred petnajstimi leti pa smo zasadili ogromno borovcev in javorjev ter postavili klopi za sprehajalce,« razlaga Dušan Konda, predsednik kajakaškega kluba Nivo Celje. Izvajalec obljublja, da bo sedanje gradbišče povrnil v prvotno stanje, za rok pa je posta- vil prvi maj. »Držali jih bomo za besedo, čeprav vsi vemo, da verjetno to ne bo možno zaradi dolge zime,« poudarja Konda. Člani kajakaškega kluba si želijo in upajo, da bodo območje Špice vsaj zasilno povrnili v prvotno stanje. Bo pa težko nadomestiti sedanja drevesa, saj bodo potrebna leta, da bodo ta ponovno zrasla. »Kaj se bo zgodilo s prvo tekmo za dr- Sedlar direktor Celeie Celjski mestni svetniki so za direktorja družbe Celeia, ki upravlja s počitniškim domom v Baški, imenovali Bojana Sedlarja. To odločitev smo pričakovali že dlje časa, saj je mestni svet že nekajkrat pohvalil njegovo delo v minulih letih, ko je kot vršilec dolžnosti direktorja poskrbel za manjša, obnovitvena dela v počitniškem domu in tudi uspešno izpeljal letovanja otrok. Ker so načrti za celovito obnovo doma še zelo vprašljivi in ostaja mladinski hotel, tudi zaradi ovir v hrvaški zakonodaji, še naprej le grad v oblakih, pričakujejo od Sedlarja, da bo družbo še naprej uspešno vodil na dosedanjih temeljih. Kar pomeni, da bo družba omogočala predvsem letovanje otrok v Baški in da bodo pri tem še naprej imeli prednost otroci iz socialno ogroženih družin. BS Z muziklom po Evropi Za II. Osnovno šolo Celje je bil v sredo pomemben dan, saj so z muziklom Glasba ne pozna meja zaokrožili triletno sodelovanje v mednarodnem projektu Comenius. V projektu je nastopilo sto otrok iz celjske osnovne šole ter iz osnovnih šol iz Neukirche-na v Avstriji, Jirkova na Češkem, Wurzna v Nemčiji in Varnama na Švedskem. Ponovitvi muzikla za učence in učitelje celjskih osnovnih šol sta bili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje tudi včeraj, že danes pa so učenci odpotovali v Avstrijo, kjer bodo nastopili jutri. V aprilu bodo projekt predstavili še vrstnikom na Češkem, v Nemčiji in na Švedskem. Projekt so v II. osnovni šoli začeli snovati kot priložnost, da se učenci srečajo s sovrstniki iz tujine. V ta namen se je žavni pokal sedmega maja, kjer pričakujemo več kot sto petdeset tekmovalcev, in 5 kresovanjem, ki je obenem tudi glavni vir dohodka našega kluba, ne vemo,« praV1 Konda. Prvič po štirinajstih letih se torej lahko zgodi, da mnmicno nr\iol/Tnarftl ITT llD ski Špici letos ne bo. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN V Centru praznujejo Celjska mestna četrt Center te dni praznuje 40 let ob stoja in dela. Ob tem so že tradiciona no izdali slavnostni izvo svojega krajevnega- glasna-osrednje praznovanje pa Prl^ pravljajo danes ob 17. uri telovadnici III. Osnovne so le v Celju. Tam bo zbran nagovoril predsednik meS ^ ne četrti Franc Petauer, ra^ zigran program za kraja° pa so pripravili učenci-slovesnosti bodo III. Osn° . ni šoli podelili zahvalno Prl nanje in nagrado za dolg0' šola pred štirimi leti vključila v projekt Comenius, kjer so se s še štirimi šolami iz omenjenih držav dogovorili, da skupaj z učenci ustvarijo glasbe-no-plesno-gledališko-folklorni kolaž, v katerem bi po 20 učencev iz vsake šole predstavilo sebe, deželo in kraj, od koder prihajajo. Poleti so se učenci iz omenjenih držav nekaj dni družili v Avstriji, kjer so ustvarili skupno vezno besedilo muzikla, ki je v angleškem jeziku. Pri projektu Comenius ni šlo samo za pripravo glasbenega projekta, pravi ravnatelj Igor Topole, pač pa tudi za izmenjavo učiteljev in učencev. »Prav slednje je tudi ena največjih pridobitev projekta: srečevanje mladih in druženje, spoznavanje njihove kulture. V šoli smo veseli in ponosni, da nam j e zahteven" projekt uspel.« BOJANA AVGUŠTINČIČ letno ustvarjalno sodeluj nje, slovesnost pa bodo ključih z družabnim sreC njem krajanov. -0 Ob prazniku pripravil3 še več že tradicionalnih P reditev. Tako bodo pre° s liko nočjo v sodelovanj1^ krajevno organizacijo ga križa in Centrom za cialno delo s košarico P hrambenih izdelkov, vre okoli 150 tisočakov, 00 li približno 30 socialno oj? Ženih družin. Med tednom starejših občano o do v sodelovanju s kraj -0 upokojensko . organi2 obiskali okoli 120 kraja ki bodo v tem letu c*°serupaj ali več let. Maja bodo s s turističnim društvom j, Ijali tudi tradicionalno 0 joocvetličenjamestm1 ^ in balkonov, saj bodo 0 prijavljene krajane P° razdelili več kot tisoč plačnih sadik. gggT Od Jožefovega do cvetne nedelje Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE mw Izpostava Žalec Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije in Društvo podeželskih žena občine Žalec organizirajo Narava je res nepredvidlji-v'a, ugotavljajo organizatorji tradicionalnega Jožefovega sejma v Petrovčah, ki jih je kar malce skrbelo, vendar sončni dnevi napovedujejo pestro in zanimivo dogajanje konec tedna, ko bo v soboto eden večjih praznikov na podeželju sv. Jožef, nedelja pa pripada butaram, snopom in poticam. Tako bodo v soboto godovi! vsi Jožeti in Jožice, ki se jih po navadi kar veliko zbere Ra Jožefovem sejmu v Petrovčah. Organizatorji, Kmetijska ^druga Petrovče, žalska izpostava kmetij sko gozdarske zbornice Celje in svetovalna služba napovedujejo, da bo vsak našel kaj primernega zase. Letošnji sejem bo, vsaj kar se spremljevalnega dogajanja tiče, minil v znamenju hmelja. Tako bo tudi razstava, ki jo bodo odprli ob 9. uri, pričala o nekdanjem življenju hmeljarskih domačij. Ob 12. uri se bo v Gasilskem domu v Drešinji vasi pričela okrogla miza na temo Vpliv evropskih predpisov na slovensko hmeljarstvo, nred drugim pa bodo govorili jndi o perspektivah prodaje nmelja. Srce nikoli na laže na Polzeli Dramska skupina Kulturno umetniškega društva Polzela se že dalj ča-Sa pripravlja na uprizori-tev romantične komedije ^lejandra Kasona Srce nikoli ne laže. Premiera bo Jutri, 19. marca, ob 19.30 dri v dvorani Kulturnega d°ma na Polzeli, ponovi-ev pa v nedeljo ob 17. uri. Režiser Janko Jeršič, ki na olzeli že dolga leta oprav-Jn to delo, je bodoče gle-dnlce takole nagovoril: »Zo-Tnt vam z mnogo truda in Vfiselja pripravljamo novo Zgodbo, s katero vam želi-dio povedati, da v življenju j® )a le resnično čustvo in a nobena, še tako dovrše-,a luž, ne pomaga sočlove-d v nesreči. Skušali vam bo-0 pričarati smeh za telo, dupetost za živce in ljube-etl za dušo.« j. predstavo se pripravki0 Sandi Mlakar, Sabina : aznik, Natalija Pilko, Al-„ Ttrašar, Henrik Čuvan, Udreja Lesjak, Karin Tre-p Vlado Marjetič in Mar-j0 Lesjak kot igralci, sode-p.Jej° pa še Matjaž Jeršič, jddon Skalič, Urška Jeršič °arbara Mlakar. TT Jožefov sejem pa pripravljajo tudi v drugih slovenskih krajih, med najbolj znanimi pa je zagotovo na Ljubnem ob Savinji, kjer zadnja leta vse bolj obujajo nekdanjo bogato sejemsko tradicijo. Tako je tudi na dan sv. Jožefa, ko se v dopoldanskih urah ljubenski Z lanske prireditve na Ljubnem Foršt zašibi pod stojnicami, na katerih so različne dobrote in uporabni izdelki, svoje delo pa predstavljajo stari, že skoraj pozabljeni obrtniki. Na Ljubnem pa bo pestro tudi v nedeljo, ko se bodo spet zbrali izdelovalci potic z najbolj izvirnimi idejami. Čeprav se blagoslov v cerkvi sv. Elizabete začne ob 10. uri, se že prej zbirajo ljudje, ki občudujejo kar najbolj umetelno izdelane in okrašene potice ali pa čisto navadne butare - cvetnonedeljsko zelenje bo celo leto hišo varovalo pred nesrečo. US 17. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2005 v Petrovčah PROGRAM: ob 8.00 in 9.30 uri sv. maša v Petrovski baziliki (maševal bo pomožni škof dr. Anton Stres) ob 9.00 uri otvoritev sejma in razstave v dvorani Hmeljarstvo iz drugega v tretje tisočletje -zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije kulinarične razstave - Društva podeželskih žena občine Žalec razstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje PDŽ občine Žalec - Petrovče ob 11.00 uri prihod povorke: Utrinki iz hmeljarstva od naših dedov do današnjega časa pozdrav in nagovor častnih gostov ob 12.00 uri okrogla miza - Vpliv evropskih predpisov na hmeljarstvo v dvorani Gasilskega doma v Drešinji vasi za glasbo pod šotorom bo poskrbljeno ob 19.00 uri zaprtje sejma Naš turistični Jutri Pomoč pri spravilu sena V dvorani zadružnega doma v Šempetru so se na občnem zboru sestali člani Strojnega krožka Savinjska dolina, ki jim je minulo delo predstavil vodja Simon Gajšek. Krožek šteje 279 članov in je eden večjih v Sloveniji, skupno pa so opravili več kot 8.700 delovnih ur. Kmetje še vedno največkrat naročajo ba-liranje sena, oranje, brana-nje, dela v gozdu, žetev, škropljenje, prevoze in še nekatere druge storitve. Poleg tega so lani obeležili 10- letnico delovanja, znova pa za letošnji občni zbor izdali glasilo Orač. Na zboru so govorili o novem zakonu o varnosti cestnega prometa za kmetijske stroje in poslušali predavanje o hibridnem izboru podjetja Agroset in Cinkarne Celje ter sprejeli program dela za letošnje leto. TT V dvorani kulturnega doma na Gomilskem je potekal 19. področni festival Turizmu pomaga lastna glava -Naš turistični jutri, ki sta ga pripravili OŠ Braslovče in Turistična zveza Slovenije. Na njem je sodelovalo enajst osnovnih šol. Vsi turistični podmladki.so pripravili odrsko predstavitev, v avli kulturnega doma pa še razstavo. Njegove nastope in razstave je ocenjevala komisija, katere člani so bili: ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič, predsednica TD Gomil- sko Božena Kosu in predsednik komisije za mladino in izobraževanje pri TZ Slovenije Jurij Smrdelj. Komisija je podeljla tri bronaste in osem srebrnih priznanja. Bronasta so prejele šole Ljubečna, Bistrica ob Sotli, Rogaška Slatina L, Topolšica, Vransko-Tabor, Griže, Lava Celje in Braslovče. Zlato priznanje ni bilo podeljeno, na državnem tekmovanju pa bosta celjsko regijo zastopali OŠ Topolšica in OŠ Vransko-Tabor. Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter e-maihstopar.lbSsiol.net Ljj-AR pvc okna in vrata tel 03/78055 80, lax 03/780 55 85 3220 ŠTORE, Železarska 3 lis ©GEALAN m W»Wwui »tfm* Imamo kar iščete, nareditno kakor želite ! Tečaj za vsakdanjo rabo Članice Turističnega društva Polzela so se v gospodinjski učilnici tamkajšnje OŠ udeležile dveh enodnevnih tečajev, na katerih so pripravljale ribje jedi in specialitete iz morskih sadežev, nato pa še različne narezke. Tečaja sta vodila Barbara Cokan Mraz in Jernej Zajc. Zanimanje za oba tečaja je bilo veliko, pri čemer je bila udeležba zaradi prostorskih težav omejena. Z vsemi pripravljenimi jedmi so seveda tudi primerno postregli in jih poizkusili. TT Celoletna plača za travnik Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča z 10 tisočakov zraslo na več kot milijon tolarjev - Davčna rubi tudi po 300 tisočakov mesečno? Pavel Jakopič ob milijonskem travniku Pavel Jakopič iz Spodnje Rečice pri Laškem je lastnik 79 arov velikega zemljišča. Travnik ob poti, ki pelje na Šmohor, sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če Jakopič ne bi lani prejel položnice, da mora za nadomestilo nezazidanega stavbnega zemljišča odšteti 1,15 milijona tolarjev. Ker zneska ni začel odplačevati, saj se mu zdi občutno previsok, mu je davčna uprava denar začela trgati s transakcijskega računa. Iz odločbe, ki jo je prejel, je razvidno, da bi moral odmerjeni znesek poravnati v dveh obrokih po 575 tisočakov, in sicer prvega do 16. avgusta ter drugega do 15. novembra minulega leta. Ker Jakopič zneska do navedenega datuma ni plačal, se je davčna uprava “obesila” na njegov transakcijski račun. »Na občini trdijo, da so mi za nadomestilo nezazidanega stavbnega zemljišča doslej vzeli 345 tisočakov, dejansko pa je ta znesek že zelo blizu milijona,« pripoveduje Jakopič in v dokaz pokaže izpiske iz banke, po katerih naj bi poravnal že 828 tisoč tolarjev, saj mu davčni urad z računa mesečno vzame tudi več kot 200, celo 300 tisoč tolarjev. Pri čemer se poraja vprašanje, kako je to mogoče, saj skupek Jakopičevih mesečnih prihodkov menda ne preseže 150 tisočakov! ? Na davčnem uradu v Laškem glede tega niso želeli dajati nobenih informacij, češ da gre za zaupne podatke občana. »K sreči prejemam tudi nekakšno razliko od plače iz Rudnika Hrastnik, kjer sem bil nekoč zaposlen, saj plače, ki jo dobim v Zdravilišču Laško, kjer trenutno delam, sploh ne vidim. Davkarija mi vse sproti pobere,« potarna Jakopič, ki mora potemtakem preživeti s 44 tisočaki na mesec. Ko je lani dobil v roke položnico z vrtoglavim zneskom, je bil brezposeln. Njegov edini dohodek je bila ob prihodku iz kmetijstva invalidnina v višini 8.600 tolarjev mesečno. Ker denarja za plačilo nadomestila ni imel, je na laškega župana Jožeta Rajha 10. septembra lani naslovil predlog za pridobitev mnenja, na podlagi katerega bi ga davčni urad oprostil plačevanja nadomestila. »Na občini sem se oglasil tudi osebno, kjer so mi pojasnili, da gre za obdavčitev zemljišč, ki so v planskih aktih predvidena za gradnjo obrtne cone, in da je položnico mogoče uničiti le, če zemljo prodam Občini Laško, za katero mi ponujajo največ 12 evrov za kvadratni meter.« S to ceno pa se Jakopič ne strinja, ker po njegovem ne dosega tržne cene stavbnega zemljišča, na katerem bo grajena obrtna cona. Zemljo bi prodal le, če bi mu zanjo ponudili najmanj 50 evrov za kvadratni meter. »Obdavčitev nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je bilo iz kmetijskega v stavbno spremenjeno brez mojega interesa, se mi zdi izredno krivično. V njem vidim prikrit način prisile v prodajo zemlje za namene, ko ni mogoče dokazovati javne koristi, in po ceni, ki jo določi kupec in ne prodajalec. Zavedam se vrednosti zemlje, svoje odvisnosti od nje, dejstva, da jo bom prodal samo enkrat, zato želim, daje zemlja, v kolikor sem jo prisiljen prodati, primerno in pravično plačana,« dodaja z grenkobo v glasu. Izgovori in skrivalnice? Pavel Jakopič, ki je kmetijo podedoval od pokojnih staršev, je do lani za nadomestilo plačeval le okoli 10 tisoč tolarjev. Ko je potem prejel odločbo z milijonskim zneskom, je sprva mislil, da mora plačah le tisoč tolarjev, ko pa je malo bolje pogledal, je videl, da gre v resnici za sedemmestno številko. Od tedaj je vsak teden dvakrat na Občini Laško, da bi mu odgovorni prisluhnili in mu odpisali dolg, a po denarju na njegovem bančnem računu davčna uprava očitno še vedno vztrajno posega. »Župan in vodja Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor Luka Picej se ponavadi skrijeta, ko pridem, čeprav se jima pred prihodom napovem po telefonu. Če mi le uspe priti do njiju, se izgovarjata na davkarijo oziroma na pomanjkljivo zakonodajo.« Da je bilo po tedaj veljavnem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča »malce nedorečeno«, kaj oziroma katere površine se pri določitvi višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča upoštevajo, prizna tudi župan Jože Rajh: »Ni bilo izrecno napisano, da so za osnovo predvideni objekti in zaradi tega so ljudje, ki delajo na obračunu, pri določitvi nadomestila smatrali bruto površino. Ker je površina velika, je tudi končni znesek tako visok. Odlok smo kasneje spremenili, tako da je zdaj eksplicitno zapisano, da se pri obračunu za osnovo upošteva- jo po zazidalnem načrtu le tlorisi predvidenih objektov.« Tudi zaradi tega so na občini davčni upravi predlagali, naj od Jakopiča denarja ne terjajo več, znesek, ki so mu ga že odtegnili, pa naj bi se štel v dobro za nadomestilo v prihodnjih letih. A s slednjim se Jakopič ne strinja. »Zahtevam, da mi denar, ki so mi ga vzeli, tudi vrnejo, sicer bom pravico iskal na Evropskem sodišču za človekove pravice.« Na ostale Jakopičeve očitke župan Rajh odgovarja, da pri tem ne gre za nikakršno izsiljevanje občanov, ampak zgolj za izpolnjevanje zakonskih re-gulativ, ki veljajo za celo Slovenijo. Jakopič tudi ni edini tak primer, saj je, na primer, v občini Laško še nekaj lastnikov zemlje, ki morajo za poravnanje nadomestila globoko seči v žep, a tako globoko kot Jakopič le ne. »Namen te dajatve ni polniti občinski proračun, pač pa zagotoviti razvoj občine, pri čemer želimo lastnika spodbuditi, da začne razmišljati o odprodaji zemljišča. Če misli, da bo kje drugje dobil več denarja za zemljo, naj jo kar proda, nimamo nič proti. Ampak takih kupcev ni, saj j e treba zemljo najprej opremiti z infrastrukturo, pri čemer je treba vedeti, da želi lastnik pri gradnji poslovnih objektov zadevo čim hitreje ‘obrniti’. Zato bi bilo najbolj prav, da občina to zemljo kupi po ustrezni ceni, zemljišče opremi in ga ponudi trgu za odkup.« Glede na to, da Jakopič svoje zemlje ni pripravljen prodati, mu bodo v bodoče nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča zaračunavali po veljavnem odloku, pri čemer župan obljublja, da znesek za letošnje leto ne bo tako vrtoglavo visok kot lani. BOJANA AVGUŠTINČlC Foto: ALEKS ŠTERN Festival osnovnošolskih igralcev Osnovne šole v občinah Šentjur in Dobje so se letos prvič pomerile na območnem srečanju otroških gledališč. Na razpis območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti se je prijavilo pet skupin iz štirih šol. Včeraj so se predstavili učenci iz Dramelj z Ostržkom, s Planine s predstavo Frice Frače in s Ponikve s Kekcem. Dobjani so pripravili predstavo Zlati kamenčki in gledališko delavnico Županova Micka. Srečanje, ki so ga poimenovali Igrajmo se gledališče, je strokovno spremljal Miha Alujevič, ki je odločil, da se na medobčinsko srečanje uvrsti gledališče s Planine. ST Št. 18 - 18. marec 2005 Spominski pohod na Resevno Planinsko društvo Šentjur prireja skupaj z območnim združenjem in s krajevno organizacijo zveze borcev ter z občino in KS Šentjur mesto in okolica ob 60. obletnici bojev na Resevni tradicionalni spominski pohod. V soboto, 19. marca, bodo pohodniki krenili izpred OS Hruševec. Če se bodo odločili za daljšo pot, jih bodo-ob 8. uri z avtobusom odpeljali v vas Vodruž, od koder jih bo triurna pot vodila na Slemene in čez Križeva pota na vrh-Mogoče pa bo izbrati tudi krajšo, poldrugo uro dolgo pot iz vasi Podgorje, mimo Ferleževega mlina pod skalami do spomenika na Resevni. V tem primeru bodo pohodniki krenili na pot ob 9.30. Tistim, ki se za pohod ne bodo odločili, a bodo vseeno želeli prisluhniti slovesnosti pri spomeniku, organizatorji sporočajo, da se je na mesto zbora, ki ga načrtujejo ob 11. uri, mogoče pripeljati tudi z avtomobilom. Slavnostna govornica bo poslanka državnega zbora Majda Potrata, kulturni program pa bodo pri' pravili učenci OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja. Pohod bodo zaključili s srečanjem v planinskem domu. ST V gore z najmlajšimi Laško knjižnico bo nocoj ob 19. uri obiskala predava^ teljica in svetovalka za predšolsko vzgojo na Zavodu R’ za šolstvo Urška Stritar, ki bo navzoče seznanila z vzg0' jo otrok za pohodništvo in gorništvo. Stritarjeva je ljubezen do gora privzgojila številnim otro-kom v slovenskih vrtcih in družinam, za katere je tudi napi' sala priročnik za izlete Z otroki v gore. »Prepričana sem, da mora družina in naš izobraževalni sistem privzgojiti gibanje kot življenjsko vrednoto. Prosti čas lahko preživim0 kakovostno tudi brez veliko denarja. Peš lahko gremo 00 vsakem letnem času in skoraj vsepovsod. Hribi so imeniten poligon gibalnih dejavnosti, pri tem smo v naravi, na svežem zraku in z ljudmi, ki so nam blizu. Vse te stvari vpliva-jo na našo osebnost, zdravje, počutje, odnose, vrednote in kulturo,« pravi Stritarjeva. BA V skladu z 56. in 58. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list RS, štev. 56/02) Občina Dobrna objavlja javni natečaj za delovno mesto višji referent za področje gospodarskih dejavnosti, komunale in urejanja prostora Delovno mesto višji referent za področje gospodarskih dejavnosti, komunale in urejanja prostora je uradniško delovno mesto, ki se opravlja v nazivu višji referent lil, višji referent II ali visJ referent I. Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnih usluž bencih (Ur. list RS, štev. 56/02) morajo kandidati/ke za zased bo delovnega mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj višja izobrazba gradbene smeri .. - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na področju gradbeni tva - poznavanje dela z računalnikom - opravljen strokovni izpit iz gradbeništva - opravljen državni izpit izjavne uprave in strokovni izpit iz upra._ nega postopka oziroma če kandidat/ka nima ustreznega w ta izjavne uprave in strokovnega izpita iz upravnega postoP ka, gaje dolžan/a opraviti v letu dni po imenovanju. Druga dodatna znanja: poznavanje področja javnih gospoda^ skih služb, izvajanja investicij, urejanja prostora in gradnje ° jektov, uporaba računalniških programov v okolju Wind° (Word, Excel, orodja GIS - program ArcVievv), vozniško do Ijenje B-ktg., lasten prevoz, poznavanje zakonodaje s P°dr0Jj, lokalne samouprave, javnih naročil, urejanja prostora in 9' nje objektov. Izbrani kandidat/ka bo delo opravljal/a na sedežu Občine D°_ brna, Dobrna 19. Delovno razmerje se bo sklenilo za ned čen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 4 sece. ... Kandidati/ke naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in doK ^ o izpolnjevanju pogojev (fotokopijo potrdila o državljanstv osebne izkaznice ali potnega lista, potrdila o izobrazbi, Pot o delovni dobi, pisno izjavo, da niso v kazenskem P°sA.gva zaradi kaznivega dejanja in druga dokazila) v 8 dneh od 0 a objave javnega natečaja na naslov: Občina Dobrna, Oc’ 0 19, 3204 Dobrna, s pripisom »Javni natečaj za del mesto«. j Med prijavljenimi kandidati bomo opravili ožji izbor, s ^panj-bomo opravili ustni razgovor in pisni preizkus zahtevanih Kandidate/ke bomo o izbiri pisno obvestili v roku 8 dni po °Pr Ijeni izbiri. Dodatne informacije je mogoče dobiti na tel. 03 780 10 57 (Zdenka Kumer). ,-.„hrna Občina D°»,‘ m Kdo bo županoval? Za naklonjenost volivcev se bo potegovalo pet kandidatov - Volitve na območju Občine Podčetrtek bodo 10. aprila Potem ko je v začetku januarja zaradi vse bolj skrhanih odnosov in nezmožnosti sodelovanja z občinskim svetom odstopil župan Občine Podčetrtek Marjan Drofenik, je v sredo potekel rok za vložitev kandidatur občanov, ki se potegujejo, da bi župansko delo opravljali do konca mandata, torej do konca leta 2006. Kot nam je povedala Predsednica občinske volilne komisije Magda Jurec, je kandidature vložilo pet občanov. Volitve bodo na območju občine Podčetrtek izvedli po vseh zakonitih kriterijih in čeprav niso redne, veljajo zanje vsa običajna pravila, je še povedala predsednica komisije Magda Jurec. Občinska volilna komisija je za izvedbo volitev sprejela rokovnik, za volilni dan pa je določena nedelja, 10. april. S kratkimi izjavami o tem, kaj bi v času županovanja radi postorili za svojo občino, predstavljamo vseh pet kandidatov, ki se potegujejo za mesto župana Občine Podčetrtek. Peter Mišja, rojen leta 1968, strojevodja, velja za zelo aktivnega človeka. Je predsednik KS Podčetrtek, aktiven v sindikatu strojevodij, opravlja funkcije v športu in je predsednik PGD Imeno. Njegovo kandidaturo je podprla nevladna stranka SMS. »Kot župan bi se zavzemal predvsem za transparentnost občinskih financ, večjo produktivnost zaposlenih na občini, ter za dobro komunikacijo s krajani. Prizadeval si bom za enakomeren razvoj vse občine ter uredil infrastrukturo in saniral škode plazov. Velik poudarek bi dal tudi socialnim vprašanjem, saj bi se potrudil, da bi se izgradila nova stanovanja, uredilo otroško varstvo in izboljšali pogoji za šolanje, pomagal bi tudi kmetom in upokojencem. Cilj je tu-, di, da se postavi mladinski center ter uredi občinska stavba. Razvoj občine vidim predvsem na področju turizma, morali bi poiskati rešitve za kulturne spomenike, predvsem grad Podčetrtek. Seveda bi se zavzemal tudi za sodelovanje s podjetniki. Organiziral bi čimveč športnih in rekreativnih prireditev, zavzemal bi se za večjo požarno varnost in vsako leto bi obeležili občinski praznik. Županoval bi nepoklicno.« Slavko Toplišek, rojen leta 1955, kandidira s podporo vladne stranke NSi. Dela kot kmetovalec, sicer pa se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem poezije in proze, nastopa pa tudi kot član skupine Pilštanj ska gospoda. »Za kandidaturo sem se odločil, ker si želim vnesti mir v občinsko stavbo. Med županom in občinskim svetom je vladala napetost in zdaj je po mojem prva naloga pomiritev razmer. Skrbi me za enakomeren razvoj občine, sam bi nasprotoval temu, da se zastopajo interesi le ene skupine. Menim tudi, da bi morali bolje izkoristiti svoj položaj ob šengenski meji. Sam bi posvečal več pozornosti razvoju turizma, trudil bi se urediti tudi problematiko kmetijstva in sicer tako, da bi ga naredil zanimivega za mlade. Sramotno je, da se tako slabo ravna s turističnimi znamenitostmi, kot je grad Podčetrtek. Večjo skrb bi namenil mladim, ki so po osnovni šoli kar nekako izgubljeni. Družabno življenje, ki se mi zdi zelo pomembno, bi jim omogočil z izgradnjo mladinskega centra. Poudarek mojega dela bi bil na kulturnem in športnem življenju, saj me moti, da so v ospredju le komunalni problemi. Nisem se še odločil, ali bi funkcijo župana opravljal poklicno ali nepoklicno, vendar se nagibam k prvi možnosti, saj to delo zahteva celega človeka.« Darko Pepevnik, rojen leta 1962, profesor razrednega pouka, ravnatelj Osnovne šole Podčetrtek. Ves čas se do- Peter Mišja datno izobražuje, neodvisni kandidat, ki ga je podprla skupina volivcev s prvopodpisanim Antonom Počivavškom. »Če bom izvoljen za župana, se bom upiral brezdelju in dolgčasu, ki sta prevzela občino. Močno se bom potrudil, da bomo imeli pametno, učinkovito, odzivno in hitro javno upravo. Ko bi to zagotovil, bi se posvetil nalogam, ki so zastavljene že vse od šestdesetih let minulega stoletja, seveda pa bi jih še nadgradil. Trudil bi se poživiti občino preko kulture, športa, zdravja, znanja ter turizma, pri slednjem gre zlasti tudi za obnovo gradu. Rad bi podkuril in posvetil puščobni duši in hladnemu srcu, da se izvijeta iz meglene povprečnosti vsakdana in pričneta v celoti izkoriščati sadove denarnih dosežkov.« Srečko Gobec, rojen leta 1953, strojni tehnik, zasebni podjetnik. Njegovo kandidaturo podpira stranka SJN, vendar zaradi odsotnosti predsednika Popoviča tega niso mogli registrirati pri volilni komisiji, zato ga je kot županskega kandidata podprla skupina volivcev s prvopodpisanim Jožefom Majerjem. »V prvi vrsti bi se zavzemal za sprejetje realnega proračuna. Doslej ga namreč ni bilo, saj so bili vsi cilji napačno zastavljeni. Potrudil bi se, da bi izvedli delitveno bilanco z Občino Bistrica ob Sotli, zavzemal bi se tudi za pripravo razpisne dokumentacije, s katero bi lahko kandidirali na državnih in mednarodnih razpisih. Drugače bi v glavnem sledil srednjeročnemu planu, z rebalansom pa bi premeščal denar, namenjen neizvedljivim projektom, k ostalim, ki so izvedljivi. Trudil bi se tudi poiskati finančne rezerve, ki bi jih namenil različnim krajevnim skupnostim. Kar se tiče turizma, bi najprej označil kraje in vasi, nekako po vzoru Šmarja pri Jelšah ali Rogaške Slatine. Aktivno bi so- Slavko Toplišek Srečko Gobec deloval z občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, zavodi, društvi in podjetji v občini. Če te ljudje poznajo, je v kraju lažje delati.« Slavko Drozg, rojen leta 1960, diplomirani ekonomist, vodi podjetje Trgo-cen-ter. Kandidira na listi SDS, je delaven, vztrajen in uspešen, zavzema pa se za odkritosrčnost in poštenje. »Če bom izvoljen za župana Občine Podčetrtek, bo ta stopila na pot hitrega razvoja na vseh področjih. Občino si želim narediti prijazno za vse občane, zato si bom prizadeval za enakopraven razvoj vseh njenih delov. Potrebne so sveže ideje in razvojni načrt, ki bo vključeval rešitve za vso problematiko Slavko Drozg naše občine. Pri državnih in mednarodnih razpisih bi sodeloval s sosednjimi občinami, tako pridobljeni denar pa pravično razdelil med vse krajevne skupnosti. Znotraj gospodarstva bi poskrbel predvsem za infrastrukturo, kmetijstvo in malo podjetništvo, velik poudarek pa bi dal tudi turističnemu razvoju. Kar se tiče ekoloških vprašanj, bi izgradil čistilne naprave v Olimju, Imenem, na Sedlarjevem in v Pristavi. Rad bi obnovil šolo, pridobil socialna stanovanja, postavil štadion, obnovil kulturni dom v Virštanju in staro šolo v Polju ob Sotli ter skušal oživiti družabno življenje.« REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, 3310 Žalec objavlja javni natečaj za zaposlitev svetovalca/-ke, ki se opravlja v nazivu svetovalec/-ka lil. Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ~ imeti morajo najmanj visoko strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri; ' imeti morajo najmanj 8 mesecev delovnih izkušenj na področju denacionalizacije; ' imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in državni izpit izjavne uprave; ' aktivno morajo obvladati uradni jezik; ' biti morajo državljani Republike Slovenije; ~ ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; ' ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee. Kandidati, ki nimajo opravljenega državnega izpita izjavne upra-Ve, ga morajo opraviti najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv. K prijavi z življenjepisom morajo kandidati priložiti še naslednja dokazila: fotokopijo diplome; fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba; fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka fotokopijo potrdila o opravljenem državnem izpitu izjavne uprave; fotokopijo potrdila o državljanstvu; pisno izjava kandidata ali potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje; Pisno izjava kandidata ali potrdilo krajevno pristojnega sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku. Obrani kandidat, ki bo predložil pisno izjavo, bo moral potrdilo o Nekaznovanosti in potrdilo, da ni v kazenskem postopku predlogi Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. J^atečajna komisija bo strokovno usposobljenost kandidatov pre-*erjala na podlagi dokazil priloženih k prijavi, na podlagi razgo-,0ra s kandidati ter s pisnim oziroma praktičnim preverjanjem kandidatovega znanja. 'zbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za edoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo ei° oziroma naloge z delovnega področja denacionalizacije Pravljal na uradniškem delovnem mestu svetovalca v nazivu svetovalec III. ^isne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dose-i.anjih delovnih izkušenj se pošljejo na naslov: Pravna enota Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali po ektronski pošti na naslov ue.zalec@gov.si (z oznako »jav-0 .n3.tečaj«), in sicer v roku 8 dni od dne objave, j^zbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 8 dneh po opravljeni o izvedbi javnega natečaja dobite na telefonski šte- .___ Upravna enota Žalec GS Delavnice za butare in pirhe V tednu pred cvetno nedeljo so v Kozjanskem parku v Podsredi pripravili ustvarjalne delavnice za učence osnovnih šol na območju parka, ki pod strokovnim vodstvom izdelujejo cvetnonedeljske butare. Prihodnje teden od 21. do 24. marca pa bodo pripravili še delavnice za izdelovanje pisanic v dveh različnih tehnikah ter velikonočne voščilnice. Pripravili bodo tudi dve ustvarjalni delavnici za odrasle. Prva je bila včeraj, 17. marca, druga pa bo v četrtek, 24. marca, med 16. in 18. uro. Tudi letos se bo na velikonočni četrtek po starem krščanskem običaju s starega cerkvenega zvonika v Podsredi namesto zavezanih zvonov oglasila raglja. Ta bo vse do nedelje opozarjala ljudi na glavne dnevne ure, kot so to počeli nekoč. TV m Loče bodo ogrevali z lesno biomaso Ekonomska in ekološka upravičenost projekta za daljinsko ogrevanje potrjeni Že dobro leto in pol v konjiški občini pripravljajo vse potrebno za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v kraju Loče. Za študijo, ki je potrdila tako okoljsko sprejemljivost kot ekonomsko upravičenost naložbe, je polovico denarja prispevala Regionalna razvojna agencija Celje. Občina Slovenske Konjice, njen stanovanjski sklad in KS Loče so zdaj pripeljali projekt do pridobivanja gradbenega dovoljenja. Projekt sta na zadnjem zasedanju občinskega sveta predstavila Tomaž Rihtaršič in Boštjan Tašner iz Javnega stanovanjskega sklada Občine Slovenske Konjice. Poudarila sta predvsem ekološke prednosti tovrstnega ogrevanja in možnosti pridobitve subvencij in nepovratnih sredstev, ki so na razpolago na državni ravni. Naložbo, vredno 202 milijona tolarjev, naj bi po predlogu gradbenega odbora razbremenil tudi lastnik žage Cugmajster v Ločah. Predlagajo namreč, da bi bila njegov strošek kotlovnica z močjo enega megavata, za katero bo treba odšteti 53 milijonov tolarjev. V kotlovnici pridobljeno energijo bi po določenih cenah odkupoval stanovanjski sklad, ki bi poskrbel za vse ostalo. Predvidena je dvofazna izgradnja. V prvi fazi bodo poleg kotlovnice zgradili 770 metrov toplovodnega omrežja, kar bo že zagotavljajo 82-odstotni odjem oziroma več kot 3.348 megavatnih ur letno. Izračunali so še, da bi bila cena energije, za katero bi porabili 5.770 kubičnih metrov lesne biomase, 10,27 tolarja za kilovatno uro. V drugi fazi bi zgradili še 130 metrov omrežja in priklopili še šest stanovanjskih objektov. Lesne biomase imajo na območju dovolj. Iz 11 tisoč hektarjev gozdov v občini lahko letno dobijo sedem tisoč kubičnih metrov odpadnega lesa, kar bi bilo dovolj za pet tisoč megavatnih ur energije. Poleg tega Cug-majstrova žaga zagotavlja 11 tisoč kubičnih metrov odpadnega materiala letno. Svetniki so projekt podprli. Zanimalo jih je, ali bo možna tudi distribucija tople vode1 in ali bo denar morala prispevati tudi občina. Župan Janez Jazbec je povedal, da občinski proračun ni investitor naložbe v Ločah. Projekt nastaja s pomočjo subvencij, kreditov in privatnega kapitala. Čeprav je še dosti odprtih vprašanj, pa je že zdaj znano, da uporabnikom k naložbi ne bo treba prispevati. MILENA B. POKLIC Izkupiček za bivalno enoto Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje deluje na območju Slovenskih Konjic, Zreč in Vitanja od leta 1978. V tem času so veliko naredili za lepše življenje ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Prispevali so k izgradnji doma Čebela, kjer so v dnevnem varstvu Karitas osebe z najtežjimi motnjami, pa tudi varstveno delovnega centra, ki od konca leta 2002 nu- di prijetno okolje 23 odraslim varovancem. Poleg tega imajo za otroke od 6. do 21. leta starosti, ki ne morejo slediti prilagojenemu programu osnovne šole, tudi Oddelek vzgoje in izobraževanja. Pred seboj pa imajo že nov cilj: v Slovenskih Konjicah želijo urediti bivalno skupnost. Opremi bivalne enote bo namenjen tudi izkupiček enajstega dobrodelnega koncerta Od srca do src, ki so ga pripravili v petek. Znana imena, kot so Nuša Derenda, Fredy Miler in Zreška pomlad, in seveda dober namen so napolnili konjiško Športno dvorano; že pred koncertom pa je društvo Sožitje pripravilo dražbo dvanajstih likovnih del, ki so jim jih podarili konjiški likovniki. Ocenjujejo, da so skupaj s sponzorskimi sredstvi in z donacijami na ta način zbrali več kot 3 milijone tolarjev. MBP, Foto: VIKI LUŠENC Njim sta bili namenjeni dražba likovnih del in dobrodelni koncert Takole so se zahvalili. Jubilejna priznanja obrtnikom Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice združuje 578 članov, ki jih vodi predsednik Milan Padežnik. V 27 letih zbornice so zabeležili slabe in dobre čase, danes pa ocenjujejo, da imajo dobro strokovno organizacijo, ki je postala nepogrešljiv servis obrtnikov. O tem so spregovorili tudi na tradicionalnem obrtnem plesu, na katerem so podelili tudi jubilejna priznanja in plakete obrtnikom, ki opravljajo dejavnost že 10, 15, 20, 25, 30 in 35 let. EN Polovica dolgotrajno brezposelnih Na območju konjiške, zreške in vitanj- odstotna. Skoraj polovica prijavljenih sodi ske občine je bilo po podatkih zavoda za v skupino dolgotrajno brezposelnih, četrti- zaposlovanje konec januarja 1.069 brez- na pa je iskalcev prve zaposlitve in starih do poselnih, kar je približno deset odstotkov, 26 let. Največ brezposelnih, 37 odstotkov, torej podobno kot vseh zadnjih pet let. ima le prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, tretjo Najnižjo stopnjo brezposelnosti so žabe- ali četrto jih ima 26 odstotkov, peto 31, še-ležili v občini Zreče (7,7), v Vitanju je bila sto dva in sedmo stopnjo izobrazbe štirje devetodstotna, v Slovenskih Konjicah pa 11,2- odstotki brezposelnih. MB? VoE POT J VODIJO DO CILJA! Le da so nekatere krajše, druge zapletene, tretje polne ovir. Ne glede na to, kakšen cilj ste si izbrali, vam lahko pomagamo izbrati najkrajšo pot. V skladu z dogovorom med Banko Koper in družbo Finor leasing lahko občani, zasebniki in pravne osebe sklenejo pogodbo finančnega leasinga za nakup osebnih 1 komercialnih vozil ter opreme za dejavnost v vseh poslovnih enotah Banke Koper po Sloveniji Pri odločitvi naj vam pomagajo številne prednosti leasinga: • hiter in enostaven postopek odobritve, ■ mesečni obroki vključujejo odplačilo dela glavnice in obresti, ter so vezani na devizno klavzulo (EUR), plačljivi v tolarski protivrednosti ■ investicijo lahko podjetje uveljavlja kot znižanje davčne osnove pri ugotavljanju davka od dobi ■ ne vpliva na kreditno sposobnost in bančno boniteto leasingojemalca, ■ dobrodošla rešitev za novoustanovljena podjetja, ki še ne izkazujejo rezultatov poslovanja, ■ znesek financiranja je lahko višji kot pri kreditu, • v primeru neplačevanja je običajni ukrep vračilo predmeta leasinga, pri kreditu pa banka ali zavarovalnica posežeta po sredstvih zavarovanja (hipoteka idr.). Fmotr l e a s ing Finor leasing d.o.o., Pristaniška 14, 6000 Koper tel.: (05) 666 13 61, e-mail: finor@finor.si Vi izberite cilj, mi poskrbimo za najkrajšo pot f< Banka Kopff Banka Koper d.d., Poslovna enota Celje, ^tatie^per.s* 3000 Celje, tel.: (03) 425 8 900, www.banka- m KULTURA 15 V pesmi združena Vzhod in Zahod Mednarodni mladinski pevski festival v Celju letos prej in malo drugače Pozdrav mladih pevcev 26. mednarodnemu mladinskemu pevskemu festivalu Vsako drugo leto se Celje v pomladnih dneh spremeni v mlado, pojoče, razgibano mesto, ki ga napolnijo pevci Evrope. Letošnji festival, po konceptu in vsebini nekoliko drugačen, bo v primerjavi z minulimi zelo zgodaj, v času od 7. do 10. aprila. Razlog za zgodnji datum tiči v dejstvu, da so organizatorji te naj večje manifestacije mladinskega in zborovskega prepevanja v tem delu Evrope opazili, da se mnogi zbori, predvsem iz zahodnih držav, ne udeležujejo prireditve v Celju, ker imajo mladi v tem času največ obveznosti v šoli. Tudi pri nas. To so predvsem bližajoče se mature in zaključni izpiti. Zato v Celje niso prihajali zlasti starejši mladinski zbori, zaradi česar je organizator, Zavod za kulturne prireditve Celje, čutil dolžnost, da jim ponudi priložnost za nastop na festivalu. Ali je prišlo na naslov zavoda za kulturne prireditve zaradi spremembe datuma festivala več prijav? Umetniški vodja 26. mednarodnega mladinskega pevskega festivala, prof. Nenad First dejstvo potrjuje s podatkom, da so prejeli več prijav zlasti zborov iz zahodne Evrope, tako mešanih kot dekliških zborov. In to bo ena od posebnosti festivala. A posebnosti bo še več. Zgodnji čas festivala in drugačna organiziranost preprečujeta, da bi festival doživel vrhunec z nastopom združenih zborov v Mestnem parku fkjer, mimogrede, v tem času še traja drsalna sezona), ki so se ga Celjani radi udeleženi in mnogi imajo nanj lepe spomine, tudi kot nekdanji Pevci. »Zato bomo zaključni koncert izpeljali pogojem primerno in v nekoliko skromnejši zasedbi z nastopom celjskih zborov in zborov osnovnih šol iz Slovenije in tekmovalnimi zbori iz tujine 10. apri-*a ob 11. uri v dvorani Narodnega doma.« V tekmovalnem delu festi-vala bo nastopilo kar trinajst 2borov iz tujine in pet sloven-skih zborov. Med njimi se bo-^a za festivalska odličja po- tegovalatudi dva odlična celjska zbora, ki sta bila na festivalih v Celju in na drugih nastopih doma in po svetu deležna laskavih ocen: Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center z zborovodkinjo Barbaro Arlič. Med slovenskimi zbori bo nastopil tudi Otroški zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, ki ga vodi Matjaž Vehovec. Iz Slovenije bosta nastopila še Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Že-limje s Polono Stegu in Otroški pevski zbor Juventus Glasbene šole Zagorje ob Savi, ki ga vodi Franci Steban. Zbore bo v tekmovalnem delu ocenjevala glasbena žirija v sestavi: Tomaž Faganel (predsednik) in člani Johan van Bomvelen, Malcolm Goldring, Zsuzsa-na Graf, Damijan Močnik in Dragica Žvar. Že vrsto let festival spremljajo različne prireditve, od glasbenih delavnic in posvetovanj do drugih dejavnosti s področja glasbe. Petek, 8. aprila, bo tako imenovani študijski dan s posvetovanjem za glasbene pedagoge. Temo z naslovom Kaj naj pojejo otroci bo razgrnila moderatorka mag. Dragica Žvar. No- vost in zanimivost hkrati bodo predstavljali trije koncerti z naslovom Zbori zborom. Koncert bo v soboto, 9. aprila, v Narodnem domu. Kot pravi Nenad Firšt, gre za dogodek, ki se bo prav gotovo dotaknil Celjanov oziroma ljubiteljev mladinske in otroške zborovske pesmi, saj bodo nastopili vsi tekmovalni zbori, tudi vsi slovenski, ki se bodo imeli priložnost predstaviti z 20-minutnim prostim sporedom po lastni izbiri. Zbori se bodo poslušali in se učili drug od drugega, hkrati pa ponudili glasbene užitke celjski publiki. Še eno zanimivost najavlja med spremnimi prireditvami organizator. To bo noč slovenskih skladateljev, ki bo v petek, 8. aprila, ob 20. uri v Galeriji sodobne umetnosti. »Ker Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje 60-letnico delovanja, se nam je zdelo smiselno jubilej uvrstiti v to mednarodno prireditev. Noč slovenskih skladateljev je že desetletje tradicionalna in smo jo doslej obeleževali v Ljubljani,« pravi Nenad Firšt. »To je noč, kjer se s krstnimi izvedbami predstavljajo slovenski skladatelji vseh generacij v izvedbi odličnih solistov komornega orkestra društva. Ocenjujemo, da bo to dogodek, ki bo obogatil dogajanje na festivalu.« Otvoritveni koncert bo v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri v Narodnem domu z nastopom Otroškega pevskega zbora IV. Osnovne šole Celje z zborovodkinjo Jolando Ipšek UIrych in Mladinskim zborom RTV Slovenije, ki ga vodi Tomaž Pirnat. V času festivala, na katerem bo sodelovalo približno tisoč otrok, bo govora tudi o mestu zborovskega petja v naših osnovnih in srednjih šolah in o drugih temah in dilemah, ki se dotikajo tega področja. Sicer pa ima tudi celjski festival tako kot drugi festivali in pevske prireditve po svetu namen gojiti in spodbujati mlado pesem. Direktorica festivala mag. Alenka Domjan vrednoti letošnji festival na okoli 20 milijonov tolarjev. Pri tem naj bi Mestna občina Celje primaknila približno štiri milijone. V veliki meri pa organizatorji upajo na pomoč in podporo sponzorskih sredstev. Na festivalu bo nastopilo približno tisoč pevcev, ki bodo prišli v Celje iz daljne Litve, Bolgarije, Romunije, tudi iz Rusije in drugih dežel vzhodne Evrope, pa Avstrije, Nemčije, s Hrvaške in od drugod. Tudi s Švedske, so zadovoljni gostitelji. MATEJA PODJED NOVIČKE IZ PODZEMLJA KLjUB, sobota, 19.3., ob 22.00: Juh, Jtihej! Na klubski oder se vračajo Thun-erbabies. Prihajajo naravnost iz neke SjRaže v bližini Ljubljane, kjer vadijo korovsko petje in igrajo na harfo. Pa la' Polnokrvni pankenrol za vse divja-® Paokrog. Igrali so že na Klubskem j aratonu Radia študent, zunaj pa ima-• tudi plošček, ki ga predstavljajo ta-0 doma kot zunaj. MCC, nedelja, 20. 3., ob 21.00: Znorita otročad v Mladinskem cen-. u Celje pripravlja novi HeartCore-fack. V Celje pridejo dve ameriš- ki zasedbi, Martyr AD in Dead to Fali. Oboji preigravajo grozotni, brutalni in temačni metalcore. Predstavila pa se bo tudi naša variacija na temo A Testimony of Failure. Karte bodo v predprodaji po čuka, na dan koncerta še pol toliko zraven. Priporočam predhodno nabavo napotnice za otiatra. ŠKMŠ, sobota, 19.3., ob 21.30: Šent-jurčani bodo brucovali. Kar niti ne bi bilo pretresljivo, če se na oder ne bi vrnile legende Hazard, ter ne-še-čisto-ampak-vseeno-skoraj legendi Slon ‘n’ Sadež. Smeha polna skleda, dragi moji, pozabite Atomic Fredyja! Cena: sitnica. KUD Underground, petek, 18.3., ob 21.00: Tokrat v podzemni beznici nastopajo Folkestra jazz trio z Žigo Golobom na kontrabasu, s Krunom Levačičem na bobnih in Teom Martinovi-čem na klaviaturah. Vsi trije so dobro znani mojstri, priznani tudi v tujini. Dan za tem pa bo tam v živo tetoviral Ram, kar bi bilo konec koncev tudi za videti, mar ne? GS Dva klavirja za dva pianista Vrhunska glasbenika Bojan Gorišek in Milko Lazar jutri ob 21. uri v Plesnem forumu Celje pripravljata koncert, s katerim bosta nedvomno navdušila glasbene sladokusce. Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada pianist Milko Lazar in pianist Bojan Gorišek sta se pred časom odločila nastopati tudi skupaj. V klavirskem duu pod imenom Gorišek-Lazar 2 klavirja izvajata predvsem glasbo, ki jo za to zasedbo sklada Milko Lazar. Njegova glasba uspešno združuje prvine džeza ter sodobne klasične glasbe. Duet je začel z delom lansko poletje in imel že nekaj odmevnih nastopov. Med drugim je nastopil na avtorskem večeru Milka Lazarja v Cankarjevem domu in na državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti. Samostojni karieri omenjenih glasbenikov pa sta precej bolj pestri. Pianist Bojan Gorišek je diplomiral pri Herbertu Henčku v Koelnu. Nastopal je v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. So- deloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edvvardom Kellyem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Matija Kogoja in Alda Kumarja. Skladatelj, čembalist, pianist in saksofonist Milko Lazar je najprej obiskoval srednjo glasbeno šolo - oddelka za klavir in saksofon. S študijem obeh inštrumentov je nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, na oddelku za jazz in klasično glasbo, s študijem čembala in baročne glasbe pa kasneje na Kraljevem konzervatoriju v Haagu. Kot solist na prvem altsaksofonu, dirigent in skladatelj redno sodeluje z Big Bandom RTV. Ob tem je soustanovitelj skupin Quatebri-ga in Štefbet Rifi, udejstvuje se kot interpret baročne glasbe na čembalu, v zadnjem času pa se ukvarja predvsem z avtorskim, skladateljskim delom, saj redno piše za različne komorne zasedbe in orkestre. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ceijsko-slovaška naveza V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo v ponedeljek ob 19.30 uri spet vladal smeh, saj v goste prihaja gledališče Jana Pala-rika iz Trnave na Slovaškem. Slovaški gledališčniki bodo uprizorili komedijo Celjana Vinka Moderndorferja Mama je umrla dvakrat, ki jo je režiral Michal Babiak. V komediji o smrtno resnih stvareh mrtveci nikoli niso zares mrtvi, žalujoči ne ža- 100 min., (Ruševine), drama Režija: Janez Burger Igrajo: Darko Rundek, Nataša Matjašec, Matjaž Tribušon, Nataša Burger, Milan Štete, Vesna Jevnikar ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje lOa; 3000 Celje lujejo in prav nič ni tako, kot bi moralo biti ... Režiser Michal Babiak je s celjskim ansamblom že sodeloval, saj je režiral predstavo Moj ata socialistični kulak, s katero Celjani gostujejo po vsej Sloveniji. BA Pozdrav pomladi Klub Unesco Gimnazije Celje-Center in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravljata v ponedeljek, ob svetovnem dnevu poezije, večer z mladimi celjskimi recitatorji, plesalci in glasbeniki. Na prvi pomladni večer, ki je tudi svetovni dan poezije, bo tako ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma zazvenela poezija, ki jo je navdihnila pomlad, skupaj z nesmrtno glasbo argentinskih tangov skladatelja Astorja Piazzole, oboje v izvedbi dijakov Gimnazije Celje-Center, dopolnil pa jo bo gib plesalcev Plesne šole Harlekin in Plesnega vala Celje. Prireditev Pozdrav pomladi letos pripravljajo že četrtič, Gimnazija Celje-Center pa je edina na celjskem območju, ki sodi v zvezo 9.600 šol z vsega sveta, ki delujejo pod okriljem Unesca. BS /« (02) » 56-11-762 r*u fuur.si centralni sesalni sistemi .£ 16 REPORTAŽA Gledališče kot tingl-tangl 'Z igralcem Francem Markovčičem na potepu po Rečici ob Savinji in zaodrju Mestnega gledališča ljubljanskega Franc Markovčič je domačinom pokazal obilo igralskega dara ter dokazal, da ni pozabil zgomjesavinjskega narečja. Čitalniški večeri na Rečici ob Savinji, pripravljeni v duhu nekdanjega dogajanja, ko so v gostilnah peli ih recitirali, so postali že prava stalnica. Nekdaj člani turističnega društva, zdaj KUD Utrip, v goste vabijo znane ljudi, ki so na Rečici pognali svoje korenine, nato pa se uveljavili v svojem poklicu. Zadnji je v rečiški čitalnici gostoval Franc Markovčič, gledališki in filmski igralec, ki je v Mestnem gledališču ljubljanskem odigral več kot 180 vlog, zdaj pa se že pripravlja na novo prelomnico - prihodnje leto ga namreč čaka upokojitev. »Eden mojih najzgodnejših spominov sega v domačo hiško na Ceguncah (enem od re-čiških zaselkov), kjer smo pri opekarni kopali ilovico. Tam je bila velika mlaka, ki je pozimi zmrznila. Anton Dolenc je imel drsalke in je imenitno drsal po tej mlaki, sam pa sem padel v vodo. Na srečo me je rešil. Potem smo se selili na trg, Pobrežje, v Spodnjo Rečico in na Gmajno,« je postojanke svojih otroških let predstavil Markovčič, ki je med selitvami povsod našel prijatelje. Veliko časa je namreč preživel z drugimi »mulci«, med njimi sta bila tudi Bohačeva Aco in Tone -gre seveda za Aca in Toneta Turnška: »Zdaj ni več takšnih druščin, otroci se držijo bolj zase. Spomnim se, da sem se na Bohačevem vrtu enkrat oblekel v dolge »gate« in kom-binežo, kar mi je bilo zelo všeč. Mogoče se je celo na tem vrtu rodila moja poklicna usmeritev. Želel sem postati ministrant, bele oblekice so mi bile zelo všeč, vendar sem bil prenizkega ranga.« Od kalilca na akademijo Mimogrede je omenil tudi šolska dogajanja, ko je po šolskih letih na Rečici obiskoval nižjo gimnazijo v Mozirju: »V razredu nas je bilo 55, pri čemer nismo bili nikomur na poti. Iz Mozirja smo hodili po bližnjicah, ki so navrgle dodatne tri, štiri ure hoje - ampak prišli smo vedno,« seje prešerno nasmejal Markovčič. Za srednjo šolo si je Franc izbral elektro šolo v Mariboru, ki ga seveda ni veselila, pa še »toliko dijakov se je vpisalo, da se je kar črno delalo«. Malo začudenja, še malo heca in zafr-kancije, pa je bilo dovolj, da nesojeni električar ni opravil sprejemnega izpita. In tako se je znašel v šoli na Ravnah, kjer se je učil za kalilca: »Takrat sem spoznal, kaj se pravi garati. Zjutraj smo prišli v službo, pri čemer mi je ob pol sedmih znoj tekel iz čevljev. Plača je bila dobra, pa še v internatu sem stanoval.« In kot se dogajajo naključja, je direktorjeva žena poskrbela za amatersko gledališko predstavo: »Kot 17- leten fante sem igral ljubimca pet let starejše soigralke. Še danes se spomnim, kako se mi je zdelo hudo.« Nadaljevanje Markovčiče-vega življenjepisa se sliši kot pravljica: »Videl sem razpis za vpis na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Verjetno je bilo edino-krat v vseh letih, da si se, seveda ob uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, lahko z nedokončano srednjo šolo vpisal na akademijo. Nenehno sem se učil in prebiral knjige, ki jih nisem razumel. Dva meseca nisem hodil v službo in seveda so me »zabrisali«. Potem sem šel v Ljubljano na sprejemni izpit. Dq Radmirja sem se peljal s kolesom, dež je padal celo pot in popolnoma moker sem prišel na akademijo. Tam pa, kot bi govorili turško - popolnoma ničesar nisem razumel. Po sprejemnem sem se domov vrnil peš iz Šempetra. Seveda sem imel špičake, ki so me na smrt obžulili, domov sem prišel v nogavicah.« Tako se je za mladega Re-čičana, ki se je med študijem vsaj 11-krat preselil, začelo pestro ljubljansko življenje. »Akademija je bila pravi hec, še danes se čudim, da sem študij končal v štirih letih. Pa saj sem moral, saj je oče dal skoraj pol plače za moje življenje v Ljubljani.« Poletja je študent preživljal na Rečici, kjer si je, podobno kot mnogi drugi, dodaten denar služil v hmeljiščih. »Enkrat sem šel obirat hmelj v Letuš. Saj vemo, kako natančno ga je bilo treba obirati, zato sem ga v enem dnevu uspel nabrati točno en škaf. Pa sta prišli teta in mama in ga nabrali 30 škafov. Hodili smo tudi v maline na Menino: vstajali smo ob štirih zjutraj, čez dve uri bili pri angleški baraki in začeli nabirati, ob 11-ih pa smo bili že doma. Naslednji dan pa spet ... Pa je bilo vseeno lepo.« ii službo čez dvorišče Po končanem študiju (začelo je 120 študentov, akademijo pa končalo šest igralcev) se je Markovčič podal kar čez dvorišče v Mestno gledališče ljubljansko. »Z gledališčem smo veliko gostovali. Bila je sezona, ko smo bili v osmih mesecih na 110 gostovanjih. Včasih smo po večerjah še katero rekli in kar naenkrat sem ugotovil, da je minilo 15 let. V bistvu sem začel igrati že med študijem, seveda najprej s stati-ranjem. Spomnim se neke klasične igre, v kateri sem nastopal v kratki »kiklci«, pri čemer me je ves čas skrbelo, da mi ne bo kdo videl pod njo. Kot drugi igralci sem igral po več vlog - ko smo eno naštudirali in začeli s predstavami, si bil že v drugi vlogi. Zaradi dela sem bil veliko od doma, kar otroka nista vedno razumela. Zdaj je bolje, ker, veste, ko si star, te v gledališču bolj pri miru pustijo. Da ne rečem, da bi te najraje pokopali, kar na srečo ne gre.« Markovčič je razstrl kar nekaj težav, povezanih z igralskim poklicem: »V grdih časih je naš posel še nekako kotiral, zdaj je drugače. Predvsem mislim, da si včasih lahko komu kaj povedal, medtem ko te danes nihče ne posluša. Ko sem prišel z akademije, sem imel manj plače kot snažilka. Danes je skoraj enako. Imel sem pa srečo, tudi tega danes ni več v tolikšni meri, da smo se po predstavah družili in pogovarjali. To so bili lepi časi. Če rečem kolektivni duh, se sliši malo socialistično, pa vendar je bilo tako - spoštovali smo drug drugega in tudi opravljeno delo. Lahko rečem, da sem igral 180 oseb, vsaka je imela drugačno ime. Ta posel je sploh hecna reč: delaš, se potiš, živciraš ... Ko pa zavesa pade, ni nič več. Drugi večer je spet isto. Danes si glavni, čez 14 dni pa nič ne ostane, razen, upam, v spominu ljudi, ki so gledali predstavo. Seveda je posebna čarovnija, ko se sprašuješ, zakaj je gledalec kupil karto in prišel v gledališče.«_ Za gledališča v Ljubljani je nekdaj veljalo, da so imela razdeljene vloge: MGL-ju so, na primer, pripadale komedije. »Ker smo igrali tingl-tangl, smo bili manjvreden teater. Ko so po 20 letih igrali komedijo v Drami, pa ni bila tingl-tangl. Pa še ugotavljali so, kako dober je tekst od že pokojnega komedijanta. Glede na to, da smo ga v MGL že igrali, sem se potem spraševal, če ga je na novo napisal.« Franca Markovčiča poznajo tudi ljubitelji filmov, čeprav sam pravi, da je snemanje en živ dolgčas. »Sploh simpatični so bili partizanski filmi, ko smo jurišali in napadali, pa še vedno sem bil na ta pravi strani.« Rojaka so v prvi vlogi množično drli gledat tudi Rečičani. Menda je bila na Rečici samo ena televizija, ko se je razvedelo, da bo Markovčičev Franc igral v filmu. Pol Rečice je prišlo gledat oddajo, Markovčič pa je igral medveda in so se videle samo oči. Za drugo leto Markovičič pravi, da ga gledališče ne bo več videlo: »Človek se tega posla naje, pa še par let bi rad imel mir. V družini smo se namreč nenehno pogovarjali o gledališču. Hči je sicer zgodovinarka, etnologinja in atropologinja, vendar je igralka tudi žena, sin pa režiser. Mogoče bi še igral, če bi me k sodelovanju povabil sin Klemen - ta vsaj ne more »jamrati«, saj je že prej vedel, kako izgleda gledališče. Če ne drugega, si bom v pokoju umislil ribiško palico in psa, se sprehajal ob Savinji in preganjal ribe.« , URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC Na rečiški čitalnici: gost Franc Markovčič, pogovor je vodil Jože Tlaker. GEODETSKE MERITVE gfjpElg f Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0L1ČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, kATASTER KOMUNALNIH NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Na pragu življenja Minuli konec tedna ponovno v znamenju Maturantskih plesov - Dijaki pripravili pester program ^ ^etkov in sobotni večer je bil ne-Posebnega za dijake Srednje S °kovne in poklicne šole Celje ter ednje šole za gostinstvo in turi- R toki v Celju. Mladi so tokrat prev-Pobudo in v tradicionalni pro-vnesli mnogo svežine. ;b začeli drugače. Dijaki so kar Vzburljivi noči v Golovcu sta se pR narekovali potek prireditve in t9 Senetili vse prisotne. »Najprej mo-Pq Pohvaliti svoje sošolke, samo (d»ejte jih, kako lepe so nocoj,« se tj komplimentov ni mogel upreta 5ak srednje strokovne in poklic-j0 °le, ki je na oder povabil še svo-tp Roditeljico. Beseda jima je gladko I Ptoščeno stekla, ko sta se preda-vRoniinom na leta, ki sta jih preži-dQ s sošolci. Ker pa so današnji mladiki navajeni čisto drugačnih rit- mov od tistih, ki sodijo v obvezni repertoar maturantskega večera, se je dvorana Golovec najprej zatresla v ritmu hip-hopa. Primož in Matjaž, mlada reperja, sta v času neskončnih šolskih ur očitno našla čas za kovanje rim. No, nič slabega ni bilo slišati v njunem opisu preteklih šolskih dni. »Saj sem ves čas trdil, da ste bili posebna generacija, vedno ste bili kreativni, samoiniciativni, aktivno ste dajali pobude za obogatitev skupnega bivanja na tej šoli,« je bil kar malce nostalgičen ravnatelj prof. Franc Erjavec. »Tudi zato sem ponosen na vas, saj se, če veš, kaj hočeš, in se za to boriš, lažje prebiješ skozi življenje,« je še povedal svojim dijakom, bodočim tekstilcem, frizerjem, avtomehanikom in prometnim tehnikom, preden je zazve- »Punce, zdaj pa kar nazaj k soplesalcem!« nela glasba, ki je naznanila prvo sliko četvorke. Zašumela so krila vseh barv in oblik, začela se je nepozabna noč.. Matevž in Tina, dijaka srednje šole za gostinstvo in turizem, ki sta odprla sobotni večer, sta pohitela s prvimi plesnimi koraki. Prešernovi stihi so mladenko za nekaj trenutkov spremenili v Urško, ki jo je na ples odpeljal sam povodni mož. Ponosno je svoje dijake s pogledom spremljala ravnateljica Vojmira Leskovšek: »Naj se vam nocoj uresničijo vse želje in naj bodo spomini, ki jih boste obujali čez leta, čim lepši.« »To je tudi večer vseh vaših staršev, ki so oblikovali vaša mlada življenja, in vseh profesorjev, ki smo tudi sami bogateli s tem, ko smo vam podajali znanje,« jim je položila na srce. Mladi , so si pripravili program, ki jim je najbolj pisan na kožo. Člani break-dance skupine Energy break team so dvorano obrnili na glavo in navdušili z vratolomnimi akrobacijami, že tako vroče ozračje pa je še dodatno razgrela trebušna plesalka Sabina Ramšak. Divji ritmi so se nato umirili, pri čemer so se z glasbo vrnili v obdobja drugačnih plesnih korakov. Maturantski plesi tokrat na drugačen, izvirnejši način. Časi se neizogibno spreminjajo, mladost pa si jih rada prikroji še malce po svoje. In prav je tako. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Ravnatelj srednje strokovne in poklicne šole, prof. Franc Erjavec: »Bili ste posebna generacija!« tudei r z mamico Manjo (levo) in Alen Jagodič (na desni z mamo Herto) se bosta izučila za avtomehanika. Vojmira Leskovšek, ravnateljica srednje šole za gostinstvo in turizem: »Upam, da boste ohranili le lepe spomine!« --------------;------------------------------------------- Št. 18 -18. marec 2005 ---------------------------------------------------------------- m ■ Dejan Perič »To bo finale pred finalom!« Bivši kapetan Celja Pivovarne Laško Dejan Perič je kljub deljeni minutaži z Davidom Barrufetom že junak Barcelone, tekmeca evropskega prvaka v polfinalu lige prvakov. Na prvi tekmi četrtfinala LP v Kielu je branil celo tekmo, na povratni pa ... »Trener Xesco Espar me je v igro poslal 12 minut pred koncem tekme. Zaustavil sem dva strela iz sedemmetrovk in dva iz igre. Nemci so v zadnji minuti zaostajali za šest golov in. če bi zadeli, bi napredovali. Hagen je skočil z levega krila' in me zadel, žoga se je odbila v roke mojim soigralcem, kmalu zatem pa jo je Fernandez zalučal pod strop dvorane,« skromno opisuje napete dogodke Dejan Perič; poudari, da ga je žoga zadela, ne pa, da je strel obranil. Kje ste izvedeli za razplet žreba? Med treningom nam je novico sporočil trener, ki so ga poklicali z Dunaja. Reakcije so bile različne. Za mene že veste. Želja se mi ni izpolnila. Celjski navijači so si silno želeli prav katalonski klub, bržkone zaradi pekočih ran, vodstvo kluba pa nikakor ne, zavedajoč se, da so ranjeni levi najbolj nevarni. Kako si vi to razlagate? Veliko slabega se nam je zgodilo v treh polfinalih z Barcelono. Ljudje si želijo zrušiti tradicijo. Razumljivo je, da si občinstvo sedaj, ko ima evropskega prvaka in zmagovalca superpokala, želi poravnati stare račune z Barcelono. Celjski rokometaši pa so si, podobno kot jaz, želeli našega medsebojnega snidenja šele v finalu. Bomo pač odigrali finale pred finalom! 2. aprila se bo ob 17.30 začela prva tekma polfinala lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in Barcelono. Sedišča bodo po 6 in 5 tisočakov, stojišča pa po 2.500 tolarjev. Povratno srečanje bo teden dni kasneje v Kataloniji (16.45). Pred sezono je z delom prenehal eden izmed najuspešnejših klubskih trenerjev Valero Rivera, v moštvu pa je njegov sin (levo krilo) z istim imenom. Poleg Periča (CPL) in Luke Žvižeja (Santander) sta prišla še Lars Krogh Jeppesen (Flensburg) in desni zunanji Salvador Puig (ex Granollers, Goeppingen). Poslovil se je tudi večletni motor ekipe Enric Masip, ki je moral operirati hrbtenico. A zvezdnikov je v klubu, ki je Evropi vladal med leti 1996 in 2000, poleg že naštetih imen dovolj: Andrej Šepkin, Dragan Škrbič, Xavier 0’Callaghan, Carlos Ortega, Jerome Fernandez, Iker Romero, Laszlo Nagy, Davor Dominikovič ... Požunova četica s čarovnikom, nadškofom, pitbulom, je pač zmožna vsega, tudi izločiti Barcelono. Največja nevarnost pa bodo Perič, Škrbič in Ž viže j. Prva sta morala oditi iz Celja, tretji pravzaprav tudi, saj mu je bila ponujena mizerna pogodba. Po sredini zmagi s Torre-viejo s 34:27 ste se na vrhu lestvice španskega prvenstva izenačili s Portlandom, ki ima nekoliko težji razpored, vi pa ostrejši ritem. Medsebojni obračun bo prišel ob neugodnem trenutku, 30. marca! Drži. Pred tekmama s Celjem Pivovarno Laško bomo sredi tedna gostili Portland. Odločilna tekma z neposrednim tekmecem v domači ligi in nato obračuna v ligi prvakov, to bo izjemno zahtevno. V enajstih dneh bomo odločili o svoji usodi. Tekmeci iz Pamplone so zelo izkušeni in igrajo odlično tako doma kot na tujem, brez oscilacij. Med njimi je nekaj bivših igralcev Barcelone, ki so proti nam še posebej motivirani. In kdo bo branil v Zlatorogu? Mnogi predvidevajo, da Baruffet. Eno tekmo brani on, drugo jaz. Seveda to ne pomeni, da lahko vsako drugo tekmo počivaš, saj to ni nogomet (smeh). Nisem še izračunal, kdo pride na vrsto v Celju (smeh). V Španiji, kjer se odlično znajdete, pa vas vseeno nekaj presneto muči? Res je. Letenje. Saj veste, da sem ga zelo sovražil. V Španiji so razdalje do gostovanj seveda velike in zdi se mi, da sem nenehno v zraku. Športno društvo FC Barcelona ima dve letali, tako da sicer ne izgubljamo veliko časa v letaliških zgradbah. Posebnosti? Preden odidemo na gostovanje, imamo skupno kosilo v klubskih prostorih. Španci so vajeni vina, tudi piva, zato so me nekaj časa malce čudno gledali. Dan pred tekmo nikoli nisem pokusil alkohola. Novosti? Nikola že mesec dni hodi v vrtec. Žena Tanja ima sedaj le nekaj več časa zase. Tudi drug za drugega ga najdeva več. Sedaj je opoldne, pa denimo še niti kave nisem popil ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ po zmago Konec tedna, ki je pred nami, bo prinesel zanimivo košarkarsko dogajanje, čeprav je v kar nekaj primerih tistega naboja, ki pomeni borbo za vrh ali obstanek, že zmanjkalo. Predvsem velja to za tri naše klube v 1. A slovenski ligi- Na pot z upanjem Laščani bodo potovali v Beograd k Reflexu, ki je na lestvici tretji z dvema zmagama več od pivovarjev. Domači poraz v Bosni je sicer še vedno osrednja tema košarkarskih pogovorov v Laškem, še posebej slaba igra, ki je bila posledica slabega prenašanja pritiska. Reflex, zadnji zmagovalec Jadranske lige in pokala SiČG, ima nekaj odličnih posameznikov, ki so še kako nevarni, a enako velja tudi za Laščane. V vrstah ekipe iz Železnika iz predmestja Beograda je najnevarnejši branilec Bojan Popovič, z 18 točkami peti strelec lige in vodilni po pridobljenih žogah. Že dlje časa pogrešajo odličnega Američana Reginalda Freemana (zlomljena noga), ki naj bi bil nared za zaključek sezone. Laščani upajo, da slabe nedeljske igre ne bodo ponovili. Manjkal bo Primož Brolih, za katerega je sezona končani, a so zato vsi ostali zdravi in pripravljeni na veliki boj. V Laškem so pivovarji slavili z 81:71. Na Dolenjsko po točke Elektra bo potovala v deželo cvička po novi točki, ki bi ji že zagotovili tudi tretji del sezone v 1. A ligi, torej ligo za prvaka. Moštvo Krke doživlja težke trenutke, saj denarja, ki so ga pošteno razmetavali v minulih sezonah, ni več, igralci pa po vrsti zapuščajo dolenjsko prestolnico. Odšla je praktično celotna peterka. Pa vendar, bolj kot igralci odhajajo iz Novega mesta, boljša je Krkina igra. Po šestih krogih ima namreč pet zmag in ježev ligi za prvaka, pa čeprav se iz tedna v teden »krpa« z mladinci. Očitno teh mladih igralcev ne manjka, a so rezultati za vse ljubitelje in poznavalce košarke še kako presenetljivi. Igra Krke temelji na odlični obrambi, enako kot Elektrina, tako da bo odločal boljši dan napadalcev, ki pa jih imajo Šoštanjčani bistveno več, zato so favoriti. A le s pravim pristopom. Formalnosti Oba naša predstavnika v skupini za obstanek sta svoja cilja že dosegla, saj sta si zagotovila obstanek v druščini najboljših, zato bodo njuna srečanja do konca le še formalnost. Obenem bodo tudi že priložnost za ponujanje »minutaže« mlajšim igralcem in za uigravanje za naslednjo sezono. Šentjurča-ni bodo gostili odpisane Mariborčane, s katerimi imajo neporavnane račune, sajst v Taboru v tej sezoni že dv3 krat izgubili. Zato motiva ti more manjkati niti treneti niti igralcem. Srečanje ti priložnost, da se potrdi d3 bra igra iz Kranja in da se ti’ dovolji gledalce, ki jih je' Hruševcu na žalost vse mati' Zrečani bodo gostili Zag°r je z željo po še eni zm$ Zmaga v Mariboru je salti potrdila dobro pripravljeno5 ekipe Matjaža Čuješa, ki ti skušala zadržati prvo meti na lestvici. . JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOŠI PETEK, 18. 3. ^ 1. A SL, za obstanek. krog, Zreče: Rogla - Zagtil (19). £ brd' SOBOTA, 19. 3. Jadranska liga, 26. krti Beograd: Reflex - Pivovar11 Laško (17). 1. A SL, za 3. del, 7. krti Novo mesto: Krka - Elektr (19). 1. A SL, za obstanek, krog, Šentjur: Alpos Kelti1 plast - Maribor (19). 1. B SL, 22. krog, Litij3 Hopsi (19). 2. SL, za napredovati 1. krog, Celjski KK - Pivov3' na Laško mladi (16). »Kajuhovci« so se vrnili na domači rokometni prestol. Gimnazijcem je uspelo • /iti6' Rokometaši I. Gimnazije Celje so slovenski srednješolski prvaki. V dvorani » rog so se v ponovitvi lanskega finala oddolžili ormoškim srednješolcem. ejl' Odločilni gol je nekaj sekund pred koncem izjemno razburljivega obračuna, ki ^ končal z 19:18, dosegel Stanislav Prodanovič. Najboljši strelec turnirja je bi soigralec Saša Mikanovič (18 golov). ‘V polfinalu so varovanci trenerja Vlada vodje Marije Cankar in za šport navdušenega ravnatelja Jožeta Zupančiča, izločuj*" ^ Dljsi strelec turnirja je ou y varovanci trenerja Vlada k® pf! .—j-------, ------........,—. ——....0„ ........,1 Jožeta Zupančiča, izloči t ^ čane z 21:19. V finalu so gole dosegli Saša Mikanovič 8, Boris Vodišek 4, Aleš Sebastjan Obajdin in Stani Prodanovič 2 ter Edvin Rustemagič 1, branil pa \ Lampret. DEAN ŠUSTER, foto: ALEKS V Beograd Zakaj se Cime ni veselil? Publikum zmagal visoko, Gorica še višje Tudi na drugi letošnji do-"'sči tekmi so celjski nogo-J^taši prepričljivo ugnali ^krneče, a kaj, ko so vse ?čke na gostovanju pusti-', v Črnomlju. Proti Olim-H*)i so zato zelo zagrizli, a pol ure ni uspelo nič °ukretnega. . Totem pa se jim je odprlo ^ Ponovili so naj višjo sezon-zmago. S 3:0 so ugnali ^°per in Ljubljano, s 4:1 pa ^tav Olimpijo. Vpliv lepih spominov 2a Bežigradom j e tedaj tam ^tično zaigral Dragan Čajkovski, tokrat pa je bil 1 en izmed junakov Sebast-jtl Cimerotič. Asistiral je za gol, začel akcijo za dru-°eBa, po odmoru pa dosegel jgstvical.SNL; ]• Gorica ^blikum ^ Primorje ■ Maribor fmpija “Ljubljana ' Domžale K Drava 2 Mura . Bela krajina Ser ^agorje 20 14 4 2 20 11 2 7 9 5 6 8 5 7 8 7 7 7 6 5 3 2 5 7 7 6 6 6 5 7 7 7 510 710 612 37:17 31:16 25:18 29:25 25:26 29:30 29:24 23.25 28:25 18:35 17:28 10:31 46 35 32 29 29 28 27 26 25 20 16 12 dva gola. A ni jih proslavljal. Po prvih golih v celjskem dresu - prav bivšemu klubu - je le počakal soigralce, da so mu čestitali: »Meni se zdi to normalno. Ta klub mi je namreč dal več ali manj vse v moji karieri in .je razumljivo, da je ostala zvrhana mera sentimentalnosti. A na stvari moram gledati profesionalno. Tako pač je v življenju, ki je kruto. Mene sedaj plačuje Celje. Plačuje me, da zabijam gole ...« Potem se je Cime osredotočil še na bivšega in naslednjega nasprotnika: »Vedeli smo, da bo Olimpija igrala bolj obrambno. Kmalu smo prebili led in nato gladko zmagali. V Zagorju nas spet čaka težek teren in moštvo, ki nam bo želelo vzeti skalp. Na to moramo biti pripravljeni. V Črnomlju nismo bili.« Milivoj Bračun, trener »zmajev«, ki naj bi v bližnji prihodnosti prenehali bruhati ogenj, je bil kratek: »Storili smo veliko napak, kar si proti zelo kvalitetnemu Publikumu seveda ne bi smeli privoščiti.« Zelo zgodaj jim je pošla sapa, še dobro so jo odnesli, gledalci so se veselili celjskih golov, obenem pa vzdihovali, ko Rezultati 20. kroga 1. SNL: CMC Publikum - KD Olimpija 4:1 (2:0); Šnofl (32), Drobne (46+), Cimerotič (54, 76); Trenevski (56), HIT Gorica - Zagorje 6:0, Ljubljana -Mura 1:4, Drava - Primorje 0:2, Domžale - Maribor Pivovarna Laško 2:1, Koper - Bela Krajina 1:1. 21. krog: Zagorje - CMC Publikum (sobota, 15.30). 2. SL, 19. krog: Livar - Rudar Velenje, Dravinja - Izola, Šmartno - Svoboda (nedelja, 15). 3. SL - vzhod, 14. krog: Kovinar Štore - Zavrč, Šoštanj -Paloma, Šmarje pri Jelšah - Stojnci (sobota, 15). Štajerska liga, 14. krog: Zreče - Malečnik, Mons Clau-dius - Brunšvik, Oplotnica - Rogaška (sobota, 15). Celjska Dejana, Kelhar (desno) in Urbanč, sta predolgo oklevala ob Ljubljančanu v celjskem dresu Cimerotiču, ki je podal Šnoflu za uvodni zadetek. je uradni napovedovalec sporočal spremembe izida v Novi Gorici. Zaostanek za vodilnim moštvom ostaja 11 točk, medsebojni obra- čun pa bo 3. aprila, po dveh reprezentančnih tekmah. Še prej morajo Celjani v Zasavje. »Tam računam na nove tri točke. Vreme je vse lep- še in zato upam, da bo temu primerno tudi igrišče. Poraz v Črnomlju je pustil posledice v moštvu. Zdaj nam je lažje. Zmaga proti Olimpiji nam je ogromno pomenila glede psihološkega vidika.« Avtor poteze obračuna z Ljubljančani je bil Matej Šnofl. Močno je zamahnil z desnico po Cimetovi podaji, a si je žogo le namestil na levico, potem pa jo poslal v nasprotni, zgornji del vrat: »Zadetek je prišel dokaj zgodaj, hvala bogu, da sem ga lahko tudi jaz enkrat dosegel. Odigrali smo dobro, pametno.« Asistenta za Cime-rotičeva gola sta bila Simon Sešlar in Domen Beršnjak. Zasedbo je osvežil še Samir Duro. PREDSTAVLJAMO VAM Najmlajši, a najuspešnejši . ^tate klub Shotokan je je.ed Petimi klubi, ki delu-J? v Celju, zagotovo eden ^Uspešnejših, tako po šte-* J* članov kot tudi po us-Dnk ’ s katerimi se lahko Op,. ali. V petih letih so us-t,01 v klubu združiti 94 čia->a ’ ena lepših potez pa je raf°*°Vo ta> da se lahko ka-Cj učijo tudi tisti otro-< katerih starši niso pre-|)rJ/nj, saj jim omogočajo J-Plačno vadbo. k 5 Shotokan je tudi edini t|ai v Celju, ki goji tradicio-Itoni karate. »Od leta 2000, d^Uio klub ustanovili, do D0 ®s )e naša naloga še ved-j Približno enaka - čim bolj it, gaziti naše inštruktorje hi i f Povečati članstvo. Čla-(W uba, stari od 4 do 54 let, ° v ^irih skupinah. V dei 11 smo štirje vaditelji, ki brezplačno in to je «1^ e^en od načinov, ki nam So8°ča, da denar, ki ga do-.°d članarin, usmerimo p0[j1 Ua naše člane,« pravi k0 Predsednik kluba Bran-^abrovec. \S®sto uspeha »olj _Da Poteka na II. Osnovni sv0j elie, kjer imajo tudi Voi(ati v°rano po imenu Syo-n' kar pomeni »mesto, % 0iw Se poraja uspeh«. % i Jeua je v stilu japon-Pa Vdf,rate telovadnice, ker večini praktično po- David Zupanc meni drugi dom, jo sproti posodabljajo. Celjski klub, ki je največji tudi med klubi, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami, je član Slovenske zveze tradicionalnega karateja. To pomeni, da poudarek pri članih ni usmerjen zgolj v samo tekmovanje, temveč bolj k učenju osnov z Japonske. Na tekmovanjih so poželi že veliko uspehov, najbolj pa so ponosni na 8. mesto z lanskega evropskega prvenstva, ki ga je osvojil David Zupanc. Branko Gabrovec Prihaja Tanaka! »Vedno skušamo organizirati kaj novega, imamo razne zabave, piknike, karate izobraževanja ... Zelo pomembno je stalno izpopolnjevanje. Vsako leto se odpravimo na kakšno izobraževanje, bili smo že v ZDA, na Japonskem, po celi Evropi. Letos nam je uspel velik podvig, prihodnjo soboto v Celje namreč prihaja največji japonski mojster Masahiko Tanaka. Na tem projektu sem delal šest let, stal nas bo nekoliko manj kot 3 milijone tolarjev, vendar bo z - njegovim prihodom ves trud poplačan,« je na svoje dolgoletno prizadevanje ponosen Gabrovec, ki je v klubu tudi glavni trener. Naporno bo, a nič zato Člani se redno udeležujejo tekmovanj, tako državnih kot pokalnih, pa tudi evropskih in svetovnih prvenstev. Lani je sedem njihovih članov osvojilo naslove državnih prvakov, v slovenski reprezentanci so imeli na evropskem prvenstvu 14 članov in na svetovnem 7. »Konkurenca je res velika, zato smo zadovoljni že z vsakim manjšim uspehom. Letos smo Se že udeležili pokalnega tekmovanja v Celju, konec aprila nas čaka državno prvenstvo v Škofji Loki. Naš največji cilj je evropsko prvenstvo, ki bo v začetku junija na Malti, tja si želimo poslati vsaj dva člana. Konec julija se bomo udeležili internacionalnega trening kampa v Budimpešti, oktobra je na sporedu še eno pokalno tekmovanje v Mežici, vmes pa je še kar nekaj klubskih tekmovanj, na katerih smo redni gostje. Zavedamo se, da je pred nami naporna sezo- na, a stisnili bomo zobe in se skušali odrezati najbolje. Če imaš tisto, kar delaš, rad, te nič ne ustavi,« je dodal Gabrovec in predstavitev zaključil z vabilom novim članom. JASMINA ŽOHAR PANO- RAMA KOŠARKA 1. SL - ženske 4. krog lige za 2. del: Merkur - Sežana 117:40 (30:8, 61:20, 85:29); Laskova 29, Brkič 17, Jurše 15, Čonkova 12, Markovič 11, Mlakar 8, Lesjak 7, Jereb, Gavriloska 6, Zdolšek 4, Podmenik 2; Durak 18, Mezgec 10. Vrstni red: Merkur 32, Maribor 27, Ježica 26, Odeja 22, Ilirija 21, Sežana 18. ODBOJKA 1. SL 6., zadnji krog 2. dela lige za prvaka: Šoštanj Topolšica - Olimpija 3:0 (17, 21, 16); Fujs 20, Čebron 11, Tot 10, Pavič 8, D. Sevčnikar 7, Satler ^1; Brulec 12, Rop 9. Vrstni'red: Bled 62, Šoštanj 49, Kamnik 43, Olimpija 39. Polfinale: Šoštanj - Kamnik. V soboto - ne glede na igralne razmere - izgovorov ob morebitnem spodrsljaju ne sme biti več. Pa s tem ne mislimo, da mora Matkovič oditi, temveč da se je potrebno tudi na blatu boriti. Dokler bodo vodilni možje v slovenskem nogometu dopuščali »vaterpolo«, je prilagoditev pač nujna... DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN NA KRATKO Na Rogli za slalomske naslove Celje: Smučarska sezona gre počasi h koncu in pred našimi najboljšimi tekmovalci so samo še tekme državnega prvenstva. Po tradiciji se bodo za slalomske naslove pomerili na Rogli. SD Unior Celje bo proge pripravil na Jurgovem, ki ustreza vsem merilom FIS. Jutri se bodo za naslove pomerile ženske v članski in mladinski konkurenci, v nedeljo pa še moški v obeh kategorijah. Štarti bodo že ob 8.30. (VL) Veliki finale Polzela: V nedeljo se bo s tekmo za tretje mesto in finalom za prvaka rekreativne lige za košarkarje končala Savinjska liga-Brglez.com. Ob 16.30 se bosta za tretje mesto pomerili ekipi Žalca in Laškega, ob 18. uri pa bo na sporedu veliki finale med domačini Brgiez.com in ekipo Gomilskega. (JŽ) ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 19.3. ROKOMET 1. SL, moški, 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Rudar (18.30), Velenje: Gorenje - Prule (19). 1. SL, ženske, 18. krog: Ptuj - Celje Celjske mesnine. VATERPOLO 1. SL, 14. krog, Ljubljana: Olimpija - Posejdon. "*llEDiijAr2b.3. ROKOMET 1. SL, ženske, 18. krog: Celeia Žalec - Kočevje (16.30). St. 18 - 18. marec 2005 m Umor za dekle? Zahteva po ponovni psihiatrični oceni domnevnega morilca zavrnjena Zadnje besede, ki jih je slišal Denis Tiganj: »Crkni, kurva!« Na okrožnem sodišču v Celju se je v sredo začelo sojenje Niku Hrovatu, obtoženemu umora Denisa Tignja 26. januarja lani v Zrečah. Sojenje bi se moralo začeti že 2. septembra lani, vendar je bila obravnava na zahtevo zagovornika Dušana Tanka prestavljena. Hrovata, ki je na septembrsko obravnavo prišel oblečen v usnjeno jakno umorjenega, je moral pregledati sodni izvedenec psihiatrične stroke, saj Hrovat naj ne bi bil sposoben spremljati obravnave in je jemal tudi zdravila. V preiskavi je Hrovat umor priznal in dejal, da dejanje obžaluje. Na sredini obravnavi pa je dejal, da je bil umor naročen. Niko Hrovat je svoj zagovor na sodišču začel z opravičilom svojcem Denisa lignja, ki so do zadnjega kotička zapolnili sodno dvorano. Nato je dejal, da je umor Denisa Tignja naročil predsednik države Janez Drnovšek. Hrovata naj bi pri tem podpirali tudi predstavniki strank v državnem zboru, ministri, Evropska unija, zveza NATO, pa tudi skupina G-8. Hrovat je nadaljeval, da mu vsi ti vdirajo v podzavest, da so njegove oči kamera, skratka da mu nadzirajo življenje. Denisa je moral ubiti zato, da bi se lahko srečal z dekletom, v katerega se je zaljubil. Zagovornik Dušan Tanko je nato zahteval, da Hrovata še enkrat pregleda izvedenec psihiatrične stroke, saj je bilo zadnje mnenje izdelano 10. Denis Tiganj januarja in je veljalo le do konca februarja 2005. S tem se je strinjal tudi tožilec Ivan Žaberl, saj bi morali v primeru, če bi Hrovata spoznali za neprištevnega, postopek ponoviti in bi bilo bolje, da bi se njegovo psihično stanje ugotovilo takoj. S tem se ni strinjala pooblaščenka družine ubitega Tignja Nuša Maček. Z njo se je strinjal senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, in zavrnil zahtevo po prekinitvi obravnave, ki se je nadaljevala z zaslišanjem prič. »Zmedel ga je 2Pac„« V kleti stanovanjskega bloka sta bila poleg Hrovata in Tignja tudi Erik Kopše in Denis Kovše. Slednjega v sredo niso mogli zaslišati, ker je trenutno v zaporu, celjski zapori pa niso imeli dovolj osebja na voljo, da bi ga lah- ko privedli na obravnavo. Zaslišali so tako le Erika Kop-šeta. Kopše je dejal, da naj . bi se obtoženi Niko Hrovat v tistem času zelo čudno vedel. Poslušal je večinoma t.i. gangsterski rap, predvsem 2Paca in skupino Westside. Po Kopšetovem pričevanju je Hrovat zahteval od njih, da ga kličejo »Davo«. Želel naj bi si, da bi imel oblast nad Zrečami, kjer pa naj bi bil bolj pomemben umorjeni Denis Tiganj, ki je bil od Hrovata tudi fizično močnejši. Kopše je slišal tudi govorice, da naj bi Hrovat dejal, da bo Tignja ubil, nekoč naj bi ga že zvabil v gozd in ga udaril s kamnom po glavi. Hrovat pa naj bi na poti v Maribor nekoč tudi Kopšetu nastavil nož na vrat. Erik Kopše je v pričevanju dejal, da je njemu in Denisu Kovšetu Niko Hrovat, ko je prišel iz kleti, rekel: »Roko na srce. Nista me videla.« Hrovat je na obravnavi dejal, da nikoli ni nosil noža s sabo, ampak le tisti dan, ko je ubil Denisa. Na vprašanje, kako je vedel, da bo prav tisti dan videl Denisa, je dejal, da je zelo veren in da je v njem bog, tako da je enostavno vedel, da bo tisti dan priložnost, da Denisa ubije. Hotel ga je ubiti še preden so prišli v klet, vendar se je odločil, da bo še malo počakal: »Ubil bi ga v vsakem primeru. Je bilo pa kasneje lažje, ker ni bil obrnjen proti meni.« V kleti je namreč Denisa najprej zabodel od stra- Pobegnil iz zapora Včeraj okrog 8.30 ure je iz celjskih zaporov pobegnil 33-letni obsojenec Stanoje Miloševič. Med pobegom je prežagal rešetke, skočil iz prvega nadstropja, smer pobega pa še ni znana. Do zaključka naše redakcije pobeglega še niso izsledili. Miloševič je bil v času pobega oblečen v sivo trenirko, visok je okrog 170 centimetrov, kratkih svetlih las ter močnejše postave. Ker ni državljan Slovenije, je možno v njegovem naglasu to tudi zaznati. Ni izključena tudi možnost, da je nevaren za okolico. Po neuradnih podatkih naj.bi bil v zaporu zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, ki se je končala s smrtjo. Včeraj je bil v celjskih zaporih tudi predstavnik Generalnega urada uprave za izvrševanje kazenskih sankcij iz Ljubljane, ki je skupaj z vodstvom celjskih zaporov analiziral okoliščine pobega. SŠ Merkurje največji slovenski trgovec s tehničnim blagom. V trgovskih centrih po vsej Sloveniji neprestano skrbimo za zadovoljstvo naših kupcev in poslovnih partnerjev. V trgovskem centru Merkur na Hudinji v Celju zaposlimo prodajalca (m/ž) Če ste se prepoznali v naših pričakovanjih, nam pošljite vlogo in svoj življenjepis z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, d. d., Kadrovsko pravno področje, »Razpis«, Cesta na Okroglo 7,4202 Naklo ali na e-naslov: damijana.markun@merkur.si Sprejmite IZZIV! (Od kandidatov pričakujemo-) • dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali tehnične smeri z opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti za prodajalca ali trg.poslovodja • poznavanje tehničnega blaga • pripravljenost za delo s strankami • strokovnost, komunikativnost, prijaznost • pripravljenost za stalno izobraževanje in usposabljanje • osnovno znanje računalništva MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo MERKUR - trgovina in storitve, d. d.. Cesta na Okroglo 7, Naklo ni pod desno pazduho, nato pa še v predel srca. Hrovat je trenutke po tem opisal: »Legel je na tla, vse pa je bilo zelo krvavo. Hitro je umiral. Spustil sem nož na tla, ga še trikrat brcnil v čelo in mu rekel: >Crkni, kurva.«< V preiskavi je Hrovat dejal, da je Denisa zabodel, ker je branil Erika Kopšeta, ki mu je Denis hotel vzeti verižico, ki jo je imel Erik okoli vratu in sta se že začela prepirati. Hrovat je dejal tudi, da je Denis Erika udaril v čeljust. Kopše je v pričanju pojasnil, da sta se z Denisom v kleti res prerivala zaradi verižice, vendar ga Denis ni udaril in tudi Erik bi lahko sam rešil zadevo: »Ko sva se prerivala, sva padla na tla. Denis je ležal na meni, kar naenkrat pa je postal mehak. Zaklical je: >Kovše,< kot klic na pomoč Denisu Kovšetu. Po meni je začela teči kri.« Niko Hrovat se je od septembrske preložitve obravnave nekaj mesecev zdravil, vendar pa je sodni izvedenec ugotovil, da je sposoben spremljati obravnavo. Dejal je tudi, da so skoraj vsi psihotični znaki izginili. Klinično psihološko mnenje ni bilo narejeno, ker dr. Tone Pačnik še ni imel časa. Mnenje o Hrovatovem duševnem zdravju naj bi tako dopolnili med sojenjem. * v Kot omenjeno, je Hrovat svoj zagovor spremenil in dejal, da Denisa ni zabodel zaradi verižice in ker bi branil Erika, ampak, ker mu je bilo tako naročeno. Tega pa naj ne bi povedal prej, ker nadzirajo njegovo telo in občuti krče v mišicah, tudi srcu. Ko naj bi se že odločil, da bo vse povedal, je poleg krčev imel tudi hude nočne more. Sedaj pa se je odločil, da bo povedal, ker hoče, da se zadeva razreši in da se razkrije, na kakšen način morijo ljudi. Hkrati je dodal, da pričakuje, da bo spoznan za nedolžnega. ŠPELA OSET Ropar še vedno na prostosti Celjski policisti so v preiskavi bančnega ropa v Šmartnem ob Paki, ki se je zgodil minuli četrtek, do zdaj zbrali obvestila od več kot 500 občanov, razgovore so opravili tudi z 19 osebami, dve osebi pa so pridržali in izpustili, tako da se iskanje roparja Nove Ljubljanske banke še nadaljuje. Ob tem so kriminalisti vzporedno preiskali še več kaznivih dejanj in prekrškov. Oblikovana je tudi posebna delovna skupina, ki intenzivno zbira obvestila. »Tako so pri zavarovanju kraja kaznivega dejanja in zbiranju obvestil sodelovali policisti policijskih postaj Velenje, Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Mozirje in Postaje prometne policije Celje in celjski kriminalisti. Policisti so izvajali blokade posameznih odsekov cest, razgovore z občani, pregled terena znotraj blokade in ostala nujno po- trebna dejanja,« navajajo na celjski policijski upravi. Toda kljub številnim cestnin1 blokadam na dan ropa, Pre gledom terena s sledilnimi psl in policijskima helikopter]6 ma, je ropar torej še vedno na prostosti. Storilec je V1 sok od 180 do 190 centim6 trov, nedoločene starosti111 vitke postave. , »Policisti so opravili ogl6 kraja štirih kaznivih dejanj' Po ropu so pregledali bliz njo in širšo okolico bank6-kraj odvzema in najdbe ukra denega vozila. Pregledana) bila tudi celotna trasa bega osumljenega v smeri Podkra ja pri Velenju. Takoj p° {0. pu je bil za območje Polk1) ske uprave Celje sklicantu di operativni štab, ki je uS klajeval in koordiniral de policistov na terenu,« Se ., dajaj o. Toda o podrobnost^ ropa še ne govorijo, niti tem, koliko denarja je ropa dejansko odnesel. g Alkohol na cesti Lani je bilo med nekaj več kot šest tisoč povzročitelji prometnih nesreč 565 takšnih, ki so bili pod vplivom alkohola, s povprečno koncentracijo alkohola 1,49 grama na kilogram krvi. Pri 13 povzročiteljih nesreč, v katerih so udeleženci umrli, je bila povprečna koncentracija alkohola kar 1,73 grama na kilogram krvi. Alkohol se v nesrečah najpogosteje pojavlja z roko v roki s prehitro vožnjo in nepravilno stranjo ter smerjo vožnje. Največ vinjenih voznikov je ria cestah predvsem ob vikendih, še posebej ob petkih in sobotah. V noči na nedeljo so tako celjski policisti med 22. in 6. uro poostreno nadzorovali psihofi- zično stanje voznikov na na šem območju. »Ustavili siti 318 voznikov, opozorili udeležencev v cestnem Pr° metu in izdali 21 ptečU111 nalogov. Ugotovili so tudi prekrškov za uvedbo post°P ka v pristojnosti prekrška nih organov oziroma okt J nih sodišč,« so zapisali v 1 javi za javnost. Z alkotesta je imelo opraviti 224 ose -17 jih je napihalo več, ko j dovoljeno. Največ alkah0 UUVU1JG11U. lNdJ VCV v krvi je alkotest pokazal ni' ivuiijiu, ni diuci £•>*'*' r y la. Sledita mu še voziti niku na območju Slovensj1 Konjic, in sicer 2,59 Pr0® Žalcu, ki je imel 2,21 gra , alkohola na kilogram krvi voznik v Laškem, ki je niV hal 2,19 promila. SŠ www.novHediiik.coHL Umrl kolesar l6- Do tragične nesreče je prišlo v torek na Kidričevi cesti v Celju. Nekaj minut čez ^e. , 66-letni kolesar vozil proti Mariborski cesti. V blagem levem ovinku je nenado hne-ljal na nasprotni vozni pas, po katerem je proti Teharjam pripeljal 26-letni vozni ljcii Ud naspi uuii vuAiii jjao, pu ivaiciciii j c pivu lciiaijaiii pupcijcn ^u jlv m* • - ga avtomobila. V silovitem trčenju se je kolesar tako hudo poškodoval, da je umr nesreče. To je že četrta letošnja smrtna žrtev na cestah celjske regije. kraj11 m PISMA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgo-vore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic. daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma )ih avtomatično zavrnemo, ^a bi se izognili nespora-2Urnom, morajo biti pisma Podpisana in opremljena s Celotnim imenom, naslo-vom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko Preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem 116 objavljamo. UREDNIŠTVO REJELI SMO Komunisti še iz groba grizejo boleče Zaradi objavljenega član-r3 v celjskem Novem tedni-- po resničnem dogodku ' som bil tožen s strani g. Ja-,le,-a Lukača, nekdanjega jugoslovanskega zveznega tednika, kasneje člana Sionske ljudske stranke v le-‘0 1994-1998, bil je celo po-j*onec v državnem zboru. , ta 1997 je postal predsed-vladne komisije za izvajale zakona o popravi kri-/*c- Kakšna ironija, da me takšna oseba lažno ob-° Pokličite 03-7345-166 ali obiščite laško" www.zdravillsce-lasko.sl Ob vsakem Sothys-ovem tretmaju vam podarimo 15 ml kremo in 20 % popust pri nakupu kozmetike ethvs šeste zjutraj pa do nekako devete zvečer. In kaj pravijo o teh dnevnih počivanjih po hotelih? Zelo dragi so jim. Pride kar veliko ljudi in dobiček je praV čeden. Dobro, od hotela de hotela je nekaj razlik. Eni trdijo, kako je večina, gosto^ iz okolice, da pa ni skoraj m Celjanov. Drugi pravijo obratno, da se ljudje zavedajo, d so najvarnejši v levjem žrel - torej da bodo najbolj di skretni, če bodo vsem na očeh. Nekateri v sobe dov° lijo ljudem s čudnimi kov ki, drugi le redko dovoli)0 tovrstni počitek ljudem z d° ločenimi preferencami, sal menda za sabo pustijo stavno prevelik svinjak. Razsodnik je receptor Če smo že pri tem, pa sobarice prenašajo te stva ri? Prej kot ne veljajo za h pežne in vajene vsega hud° ga. Če le ni scena res prehu da. Kakorkoli že, osrednja os^ ba dnevnega počitka (raze udeleženih, seveda) je g°J-° vo receptor. To je pač osebij ki z malim privzdigom obP| ali drobnim nasmehom - °e J saj se poznamo - odobri izniči takšno počivanje. N J seveda so pogajanja tudi verbalni osnovi, a običajno govorica telesa pove, kako s tem. Kajti receptor je gl, a pravični razsodnik, j0 v z enim gibom lahko poš pekel ali nebesa. Ima narnL. pravico diskrecije, zadnj0 ^e sedo pri tem, kdo gre n-^ tri- N°’ kdo pa ne. Njihov z, je prej kot ne sv. Peter, zaščitnik ubogih soban0 ^ je ravno sv. Receptor, saj on lahko oceni, koliko bodo imele s še posebej snažnim »počivalcem«-No, za konec še tole. g0 telu Štorman pravijo, ,g. večinoma kar polno zas ni, tako da je le malo Pr° ra za dnevno počivan)e- je veda pa ga omogočijo, imajo prostor. In ne, sta ma hotela Celeia se jih z 87odm|kVehLlih,kifštn0er: mara manj zasedeni ko ^ man, pa se malo vec p V enem od njih smo lZ -oIj-11, da je nek utrujeni kal 0j< džija dejansko spal ko po,niGR?GUdR m*** Sončkov klub v RABCU 2*-3* hoteli, bogata animacija in športna vsebina, brezplačno do 7 let 23.472D/POL od 7.900 BAVARSKI GRADOVI 2-dnevni avtobusni izlet odlično slovensko vodenje 2.4./2D/POL 29.900 Sončkov klub v PORTOROŽU Sončkov klub "Narodni parki" 3* Lucija/Barbara, bogata animacija, 3* Borovnik (otok Murter), obisk poglej in odpotuj! brezplačno za otroka do 12 let 22.4.Z3D/POL od 22.900 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz 27.4./5D/POL+BUS 39.900 TUNIZIJA, Fort El Kantaoui 3* Golf Residence, polet letala iz Ljubljane (14D od 77.000) maj,junij/7D/POLod 62.900 ŠPANIJA, Mallorca 2* Grada, otroška cena do 15 fet, polet iz U (14D od 107.300) junij/7D/POL od 83.300 GRČIJA Rodos 3* Sirene Beach, polet letala iz Ljubljane (14D od 115.900) junij/7D/PQL od 84.400 TURČIJA, Alanija 3* Carreta Beach, ali inclusive, polet iz Ljubljane (14D od 116.000) maj/7D/AI od 88.300 Ono so v st h n Mialuitte Izkoristite prednosti Sončkovega poletja 2005!* • do 15% popust za rezervacije do 31. marca! • plačilo na 10 obrokov (do 31.3.)! -r— -.ir.ri-iiinn | SONČEK V TUl potovalni c Celje, Stanetova 20 , 03/425 46 40 XV TO* Tel. prodaja: 02/22 080 33 Wor|d of v.... www.sonchek.com _________—----- m RADIO 23 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE »OBOTA, 19. marec 3-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo ^KC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 ^čajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi ^0 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podo-“3 dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 sPort danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Krotka, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit "lista Radia Celje, 19.00 Movice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 $Mop - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-1,3 melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo ®KC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Toročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novi-Ce, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, il-05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski Sasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK, 21. marec >■00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo !"kC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 ^čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 ack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do-P°ldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo l3ck, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-|°dki in odmevi RaSlo. 16.20 'lop 5 glasbenih želja, 17.00 ^ronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrhljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije !OREK, 22. '00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Modija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, ;d5 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj-M, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 0-00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Me živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 ,Port danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V sti-jP> 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, 5 še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute grmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in JSionalnih radijskih postaj Slovenije jH>o Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna Modija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, dS Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj-8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.00 Poročila, ,.'0O Novice. 11 0(1 I Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 $ce, 1330 Mali O, 14,00 Regijske novice. 15.00 Šport Mes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, jS™ Kronika, 17.45 Jaclc pot, 18.00 Pop čvek (vsako zad-0 sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 ce, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni % ‘■ov 8tam lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije D Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-,Melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo Okn f L> 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 jamica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 p K Pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 sp°ba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-p ® kovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi . 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde K, Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C: Club, 21.30 White te el> 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in *- ®°nalnih radijskih postaj Slovenije te S-Oo 25. marec p, ■ Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-0^(?e'odija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo JgS 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 junica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 tgrk P°t, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halog VjCp e Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 No-; d0 ’ H.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka hovfetka> 13-40 Halo, Zdravilišče Laškb, 14.00 Regijske d9t) ■ e= 1430 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport 1?4®S’ 1530 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, $tUd Jack pot, 18.00 20 vročih RC 19.00 Novice, 19.30 lo^ntski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program n’h in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE NEDELJA, J9. MAREC, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM GLASBENA POPOTNICA Pevke dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje-Center so-minuli teden pod vodstvom zborovodkinje Barbare Arlič nastopile na koncertu ob prvi obletnici terorističnega napada v Madridu. To je bil le en koncert v vrsti uspešnih nastopov tako doma kot v tujini in le še en dokaz, da Barbara Arlič zelo uspešno vodi mlade pevke. Vodi pa tudi Akademski pevski zbor, ki bo letos praznoval 25-letnico delovanja. Poleg tega je Arličeva velika popotnica -glasbo z njenih potovanj boste lahko slišali tudi med pogovorom - del Evrope pa je tudi prekolesarila. Z Barbaro Arlič se bo pogovarjala Špela Oset; S^DAT2TlwARECroSl8!00: POP ANJA RUPEL Anja Rupel pozna prave recepte za uspešnice tako zase kot tudi za druge izvajalke. Pod uspešnico Rebeke Dremelj sta se npr. podpisala s partnerjem Alešem Klinarjem, če pa Anja nosi tudi Rebekino perilo, bomo preverili v tokratni oddaji Pop čvek. Osrednjo pozornost bomo seveda namenili albumu Vse, na katerem je poleg omenjene uspešnice tudi skladba Skrajni čas, ki jo je Anja posnela skupaj z makedonskim pevcem Tošem Proeskim. ČETRTEK, 24. MAREC, OB 10.30: DOPOLDANSKI PREPIH ___________ PRAVICE POTROŠNIKOV V oddaji Dopoldanski prepih bomo v četrtek gostili predstavnika Zveze potrošnikov Slovenije, odgovornega za naše območje Janeza Terčka, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja, povezana s kršenjem oziroma varovanjem potrošnikovih pravic. Svoja vprašanja pošljite do srede zjutraj na elektronski naslov boiana.avgustincic@radiocelie.com. PETEK, 25. MAREC, OB 9.15, DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO: VIKTORJI Na Radiu Celje vsako leto spremljamo prireditev Viktorji. Tudi letos bomo na prireditvi ugotavljali, kdo bodo tisti, ki bodo prejeli kipce, prav tako bomo preverili, kako razočarani bodo nominiranci, ki kipcev ne bodo dobili. Pred mikrofon bomo povabili tudi tiste, ki bodo pripravili glasbena in druga presenečenja. Največje presenečenje naj bi pripravljala Natalija Verboten, ki naj bi menda zapela s pevcev ene legendarnih glasbenih skupin s Celjskega. Sicer pa je z našega območja za Viktorja popularnosti med televizijskimi osebnostmi nominiran Boštjan Romih (na sliki), ki je pred nekaj leti delal tudi na Radiu Celje. Za televizijsko oddajo med Viktorji popularnosti in med zabavnimi TV-oddajami Viktorjev strokovne komisije pa je nominirana oddaja Tistega lepega popoldneva, katere urednik je prav tako bivši sodelavec Radia Celje Bojan Krajnc. Reportažo s prireditve pripravljamo za petkovo dopoldne, Simona Brglez pa se bo v soboto oglasila tudi neposredno iz prireditve. Prebujanje sSimonom Šarlahom Simon Šarlah je bil dolga leta zvest Radiu Celje, a ga je redna služba v Ljubljani tako okupirala, da za radijski mikrofon ni našel časa. Zdaj, ko se je znova vrnil v Celje, kjer ima tudi družino in v kratkem pričakuje drugega otroka, je priznal, da ga je radijski mikrofon tako zelo osvojil, da brez njega enostavno ne more. Zaradi njegovega šarmantnega glasu, smo ga z veseljem povabili, da se ponovno pridruži voditeljem Radia Celje. Prisluhnete mu lahko ob nedeljah zjutraj, tu in tam pa ga boste lahko ujeli tudi ob sobotah na jutranjem programu. Dean Šuster na Radiu Celje kot doma Dean Šuster je eden tistih moških, ki ga je ženski del ekipe na dan mučenikov obdaril s copati in poslanico, naj se na Radiu Celje počuti kot doma. Bil pa je edini »copatar«, ki je darilo tudi preizkusil. Foto: BA radiocelje ggjgggs ...,tirih frekvencah __________K 95.1 95.< s X , w"‘ 1 3« 1L www.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJALESTVICA 1. LIFT ME UP - M0BY (5) 2. D0S0METHING-BRITNEY SPEARS (5) 3. C0MPLICATED DISASTER - TINA TURNER (6) 4. 0RDINARY LIFE - LIQUID0 (2) 5. GETRIGHT - JENNIFER L0PEZ (3) 6. STANDMY GROUND - VVITHIN TEMPTATI0N (3) 7. IJUSTVVANNA LIVE- G00D CHARLOTTE (1) 8. WHY DO I DO - JAMES TYLER (4) 9. BREATHE-ERASURE (2) 10. ElVmSOULS-MANIC STREET PREACHERS (1) DOMAČA LESTVICA 1. TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE-NUDE (5) 2. KJESI-ANIKA (2) 3. TRENUTEK IZ SANJ - Y0GURT (6) 4. IZ PEKLA DO RAJA-JAN PLESTENJAK & EVA (1) 5. LJUBLJANA- BILLY'S PRIVATE PARKING (3) 6. EXXTRA-ALYA (2) 7. POD TVOJO OBLEKO- AVTOMOBILI (5) 8. POJDI Z MENOJ-REBEKA DREMEU (3) 9. VSE, KAR Sl ŽELIŠ - OMAR NABER (7) 10. PTICE NA JUG-PANDA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: VVONDERFUL N1GHT- FATB0Y SUM SHIVER - NATAUAIMBRUGUA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SPEZZACUORI - TINKARA KOVAČ NEDOTAKNJENA-SERGEJA Nagrajenca: Metka Marolt, Čopova 23, Celje Mitja Korun, Klanjškova 57b, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. DEDKOVA URA-POLKA PUNCE (3) 2. STARI ZVONAR-OKROGLI MUZIKANTJE (6) 3. PTICA SELIVKA-ANS. BRANETA KLAVŽARJA (2) 4 STRELSKA K0RA7NICA- ŠENTJURSKI MUZIKANTJE (4) 5. NEVESTINE SANJE -ANS.MIK0LA(1) Predlog za lestvico: NAJIN SIN-DORI SLOVENSKIH 5 plus 1. NA VRHU SEM PLANIN-ANS. TONETA RUSA (8) 2. POJMO, LUBJVIO-VITA (4) 3. MA HODI LES-PRIMORSKI FANTJE (3) 4. S PESMIJO V SRCU-ANS. SICER (2) 5. DIVJA KRI-VANDROVCI (1) Predlog za lestvico: S PRIJATUI VEDNO JE LEPO - RUBIN Nagrajenca: Ivanka Kranjc, Kašova 19, Vojnik Nia Skutnik, Zelče 2, Vojnik Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. fhcelje na štirih frekvencah 24 NASVETI •JiSčSf ;|V «SSii 1 4*3 , ;.T' 1 Kot skozi prosojno zaveso opazovani nežni pasteli z migetajočimi cvetovi sadnega drevja... Na beli podlagi! Pike, cvetje in vmes še po kubistično prekinjene črte naj vas razveselijo tudi na spomladanskih plaščih in plaščkih! Cvetličenje in grmicenje Nikar ne zavidajte naravi, ki bo vsak čas odvrgla svojo staro, od postanega snega umazano obleko ter si vsa spočita in polna optimizma nadela novo. Spomladansko. Da jo bo veselje pogledati! Naj vam bo raje za vzornico - z veselim cvetenjem, igrivim brstenjem in čisto malo tudi z bodečim, a zato nič manj privlačnim, pisano barvitim grmičenjem. Na veliko, po dolgem in počez namreč cvetliči in grmiči tudi letošnja spomladanska moda. Pravzaprav se je tako strastno vrgla v to početje, da jo mora estetika kar malce nazaj vleči.,. Saj veste, če je vsega lepega preveč, smo lahko hitro pri »kokošnjakarski« vizualni podobi. Drzno, dinamično, skoraj prehitro so pridrveli v samo središče modnega dogajanja. Malo se bo treba navaditi na modno filozofijo: vzorec na drug vzorec, ta pod tretjega in vse skupaj ob četrtega ... Zato potegnimo iz kupa tiskov, tekstur in tri- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK dimenzionalnih rftotivov nekaj tistih, po katerih bo prepoznavna modna letnica 2005. Folklora in stilizirana romantika z veliko cvetlično začetnico. Nežen, nič kaj uporniški spomin na hipije. Vzorčasto grmičenje na majčkah, zapeljiva maksi krila-krpanke. In zraven espadrile! Pa še nekaj - če niste prepričane, da se bo pisana družba različnih vzorcev dobro ujela, se držite preizkušenega rekla, da je bolje en dober prijatelj kot deset slabih! OD KOD PRAZNIKI? Sv- Jožef Je tu! 19. marca bo v Petrovčah, na Ljubnem in še kje veselo, saj se obeta praznik sv. Jožefa in z njim povezani Jožefovi sejmi. Če bi radi izvedeli kaj več o omenjenem svetniku, preberite naslednje vrstice. Ime Jožef, ki v hebrejščini pomeni naj Bog doda potomstvo, je bilo pri Judih sila popularno. Nosil ga je tudi tesar iz Nazareta, ki je po judovskih predpisih veljal za moža device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Bil je kraljevega, Davidovega rodu in pravičen mož kot ga imenujejo evangeliji. Razen preprostih dejstev, ki so znana iz Svetega pisma, o njem vemo le malo zanesljivega. Jožefa, ki je bil nekoliko »v ozadju« tako v sv. družini kot v cerk- vi, se je začelo častiti šele v 15. stoletju, a nekatere sledove čaščenja najdemo že v 5. stoletju. Sv. Jožef je takoj za Marijo obdarjen z najvišjo svetostjo in mu pristoji po stopnji višje čaščenje kakor drugim svetnikom. Papež Gregor XV. je leta 1621 ukazal, naj se god sv. Jožefa obhaja kot zapovedan praznik. Od leta 1870 je zavetnik vesoljne cerkve in delavcev. Priporočajo se mu rokodelci, zlasti mizarji, drvarji, tesarji in kolarji. K njemu se radi zatekajo zaročenci in zakonci, ki so v družinskih težavah, skrbeh za otroke ali stanovanjskih stiskah. Umrl naj bi v Jezusovem in Marijinem naročju, zato velja za posebnega priprošnji-ka za srečno zadnjo uro. Je pa tudi priprošnjik dvomljivcev in popotnikov ter zavetnik nasprotnikov komunizma. Za svojega državnega zavetnika so ga vzele Avstrija, Češka, Belgija, Kanada, Mehika, Peru, Rusija in južni Vietnam. Lahko rečemo, da je sv. Jožef svetnik svetnikov in pomočnik v vsakršni stiski. Drugim svetnikom je dal Bog - tako se zdi - moč, da pomagajo le v kakšni posamezni zadevi, Jožef pa lahko nudi pomoč v vseh. Če ga je na zemlji klical za očeta sam Bog, mu tudi v nebesih ne bo odrekel nobene prošnje. V Sloveniji je bilo čaščenje sv. Jožefa zelo priljubljeno, o čemer priča skoraj 80 cerkva, postavljenih njemu v čast. Je patron slovenskih TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED Petek, 18. marec: Vstop Lune v Raka bo izredno spreminjal naše razpoloženje. Ob zapletih bomo postali silno sentimentalni, smilili se bomo sa- mim sebi, odločitve sprejemali težje kot ostale dni. Dan bo ugoden za ljubezenska razmerja in skrb za ljubljene ljudi. Sobota, 19. marec: Tudi ta dan bo obarvan čustveno in sentimentalno. Čudovit dan za urejevanje doma in aktiviranje pozitivne komunikacije z družinskimi člani. Popoldne in večer bosta obremenjena z napetim aspektom, zato svetujemo previdnost. V razpoloženju bodo skušale prevladati mračne, temne misli. Nedelja, 20. marec: Prvi pomladanski dan bo tudi astrološko izredno močno ognje- no obarvan. Sonce bo vstopilo v znamenje Ovna, Luna pa v Leva. Razpoloženje bo čudovito, zaradi ognjenega vpliva se bodo tudi temperature v okolju in v nas samih dvignile. Ponedeljek, 21. marec: Prvi delovni pomladni dan bomo delovali izredno prodorno. Narediti bomo želeli veli- ko in še več, pri čemer nas bo vpliv retrogradnega Merkurja obremenjeval vse do 14. aprila. Pojavljali se bodo zapleti, na katere ne bomo računali, zadeve se ne bodo odvijale po naših pričakovanjih. Torek, 22. marec: Doživljali bomo vpliv preteklosti, na delovnem področju se bodo lahko pojavili zapleti, na katere bomo težko vplivali. Komu- CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE d. d. Družba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Piše: PAVLA KLINER dežel, zato ni čudno, da j" njegovo ime med najbolj raz; širjenimi pri nas. Je pravl pomladanski svetnik. Sv. žef čevljarjem luč upihne, s3J takrat nehajo z delom pri 1"( či. Tega so se v času, ko še a' bilo elektrike, zlasti veselil' otroci, ki so morali 'držat' luč’ - domače lojenke ali trske - čevljarju ali krojač"’ če je prišel domov ‘na ro’. Sila priljubljeni so b"1 Jožefovi sejmi, na katerih s" ljudje lahko kupili od suh" robe, loncev do fižola, sem6" ... Do jožefovega morata pred polno luno bomo o ljivejši in bolj dojemljiv' vplive iz okolja. Marsikaj, zadeva ne bo potekala, k® želeli, ljudje okoli nas b® sitni in nergavi. Veliko P°^_ nosti bo treba nameniti no njemu ravnotežju. Izrazit" lečine bodo v kosteh in 5 pih. Astrologinja GOR pANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapiJ"’^ trologija, jasnovidnost- 41 26 (250 sit/min). Ub5 na naročila: 041 404 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, it/ nje: 090 43 61 (25U min) , 519 Osebna naročila, o 265 Zdravljenje krčnih žjjj ran na nogah; otw nog, dermatološki pregledi, svetovanje/ Specialistična dermatolo' .Q ambulanta DIAFIT - Pr'm' J na. Fakin Jrubarjeva 66, Ljubi Tel. 01/431 90 4^ biti obrezana trta in sadno drevje, kar letos zaradi muhast" zime skoraj gotovo ne b° mogoče. Če bo Bog dal 1"P° vreme, pa Celjani in oko"' čani le poromajte na Jožefov hrib k prelepi cerkvi sv. J° žefa. Vsem godovnikom v n" ši sredi - ki jih sploh ni ma'° - iskrene čestitke! nikacija bo otežena, imeli bo | mo občutek, da nikakor ne m° ^ remo koristno porabiti ene j ^ gije. Dan bo primeren za res" j ^ vanje preteklih težav. | ^ Sreda, 23. marec: Luna j. Devici bo lahko negativno vp1 vala na naše razpoložen]"- y spremenilo se bo lahko tu ^ vreme. Devica je pozitivna ^ svoji analitičnosti in nata" j nosti. V tem obdobju je ® || bro sprejeti njen vpliv, saj lahko nepremišljene odloči v slabo vplivale na sledeče godke. Četrtek, 24. marec: v 169,- 439,- Detergent Ariel več vrst, Orbico, 4,5 kg Ta boljša moka gladka, Klasje, 1 kg Pivo PILS Pivovarna Laško, 0,5 I db a® *. »ta boU|» moRa 110, 129,- |p»‘SSSBS$'#:W ■ . \f liiliiiliHiil HHrol BMHMMH iissiii C izdelkov ||||||P priznanih proizvajalcev po najboljši ceni V Sloveniji Keksi Jaffa Crvenka, lnterexport, 150g Čokolada Milka s celimi lešniki, Orbico, Najcenejši novi focus je na prodaj za 3,62 milijona tolarjev, medtem ko najdražji z 2,0-litrskim dizlom stane 4,48 milijona tolarjev. HITRO NAROČITE IMIMHU Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. iJesčie vožnje od 18. marca! -Mo+so, Skaietova 13, Hudinja, Celje, tel.: 0.3 425 40 80 ~1" - V"'"" Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek^ Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis^ Novi focus na slovenskem trgu °rd se v Sloveniji predenja z novim focusom in ‘a pri tem razmeroma ure-jcljive načrte. Želi namreč t(|0dati približno 1.250 av-v^obilov, kar pomeni, da s, P° tem načrtu precej zaobli za prodajo VW gol-i ’ Oplove astre in še ne-„.;®rih drugih tekmecev v Jem srednjem razredu. Ijojovi focus je ta hip na vo-(,j|3°t tri in petvratna kom-^MUzina, štirivratna limu-t?.a ali karavan. Focus je na- na enaki osnovi kot lla? ■ I, 2da3 in volvo S40/V50, i J.le po svoje razumljivo, Ford lastnik Mazde in LVa in tako skuša zmanj-(j0.ati stroške. Zunanja polj^3 novega focusa je vsekali nianj drugačna in radija kot je bila zunanjost prejšnje generacije, narejene v hišnem slogu ‘new edge design’. Tokrat se je Ford zatekel k bolj preverjeni zunanji podobi in ni želel pretirano eksperimentirati. Kako bo to po volji in okusu kupcev, pa se bo tako ali tako kmalu pokazalo. Dimenzijsko je novi focus seveda spremenjen, pomembno je, da je za 25 milimetrov narasla medosna razdalja, kar je pripomoglo k večji udobnosti sedenja na zadnjih sedežih. Pri tri oziroma petvratni varianti focusa ponuja prtljažnik najmanj 385 in največ 1.247 litrov prostora, kar ni posebej izjemno. Notranjost v marsičem spominja na enoprostorsko izvedenko, tisto v c-rnaxu. V tovarni tudi pravijo, da je fo- cus novih časov nekaj tišji. Načeloma je avto na voljo s petimi paketi opreme, pri osnovni trend pa ni klimatske naprave. Motorjev je ta hip šest, od tega trije bencinski in trije dizelski. Osnovni bencinski je 1,6-litrski štirivaljnik, ki ponuja 100 KM, sledi močnejša varianta tega motorja s 115 KM, na vrhu je 2,0-litr-ski, ki razvije 145 KM. Dizelska ponudba se začenja z 1,6-litrskim agregatom in 90 KM, sledi enak motor, vendar s 109 KM, najmočnejši je 2,0-litrski dizel, ki zmore 136 KM. Menjalnik je načeloma 5-stopenjski, pri nekaterih izvedenkah tudi 6-sto-penjski (2,0 TDCI), za doplačilo ponujajo tudi 4-stopenj-sko prestavno avtomatiko. Odstopil prvi človek Saaba HjyV®dski Saab v zadnjih letih ne more splezati na zeleno vejo. K temu mu ne pomaga s dejstvo, da je v lasti velikega General Motorsa. Itol° ne Preseneča, da je odstopil prvi človek tovarne, Šved Peter Augustsson. Začasno bo , sovo dei0 opravljal Carl Peter Forster, ki je predsednik GM Europe. Augustsson je Saab °d leta 2000, vendar se mu ni posrečilo, da bi tovarno potegnil iz izgube. SIMPLV CLEVER 26 ZA AVTOMOBILISTE ■m Slabša prodaja v februarju avtošoSa Kosovelova 16, Celje Tel.: 03/ 492 63 00 www,avtosola@-stermecki.si e-mail: celje@avtosola-stermecki.si Januarja je bila prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu dokaj ugodna, povsem drugačna pa je bila slika v februarju. Skupaj je bilo v drugem letošnjem mesecu prodanih 4.981 novih osebnih avtomobilov, kar je bilo za 14 odstotkov manj kot februarja lani. Največ avtomobilov je prodal Renault, in sicer 1.113, na drugo mesto se je uvrstil Volksvvagen (580), Opel je bil na tretjem mestu s prodajo 480 avtomobilov. Zanimivo je, da je bil najbolje prodajani avtomobil renault me-gane (333) in za njim še en renault, tokrat scenic (248). In kako je šlo cliu, dosedanjemu nespornemu prvaku? Februarja so v Sloveniji prodali kar 333 renault meganov. Februarja je bil na petem me- tor, torej tisti, ki gre pri cliu stu, pa ne zaradi tega, ker ne najbolj v promet, je izbruh- bi bilo dovolj kupcev, pač pa nil požar in tovarna ni mo-ni bilo dovolj avtomobilov, gla zagotavljati motorjev, za-V tovarni v Franciji, kjer vli- to je bila prodaja cliov skrom-vajo bloke za 1,2-li trski mo- nejša. ■5 LET -15 UGODNOSTI Najcenejša moto-ura v Celju ^ samo za B kategorijo ^3.000 Sl^/ -15 mesečno obročno odplačevanje - možnost plačila z minikrediti. čeki ali na trajnik Vrata, ki jih boste želeli pokazati.) Sistem garažnih vrat že od 199.600 SIT* Za izmere in dodatne informacije Izjemna ponudba velja od 16.3. do pokličite 03 89 15146 ali obiščite 31.3.2005 oziroma do razprodaje zalog. spletno stran www.okna-vrata.com ‘cena velja ob 100 % predplačilu z montažo in DDV za garažna vrata tip iso 20 (20 mm izolacije) z integriranim pogonom, bele barve, vodoravni vzorec, dimenzij 2375/2000 mm, 2500/2000 mm, 2250/2000 mm, 2500/2125 mm. Tudi BMW serije 5 je doprinesel k dobičku nemškega proizvajalca avtomobilov. DVD bodo opazili vsi ... BMW z izjemnim dobičkom Nemški BMW zadnja leta ustvarja rekorden promet in s tem tudi dobiček. Tako je bilo tudi v letu 2004. Skupina (BMW in Mini) je lani ustvarila nič manj kot 2,2 milijarde evrov dobička, kar je bilo za 14 odstotkov več kot leto prej. Kot napovedujejo, bodo delničarjem izplačali višje dividende kot lani, hkrati pa bi rada tovarna odkupila desetino svojih delnic od delničarjev. Sicer pa je lani tovarna naredila 1,02 milijona avtomobilov in prvič v svoji zgodovini presegla številko milijon. Najdražji v Nemčiji in Avstriji Evropska komisija pri EU vsako leto pregleda cene avtomobilov in skuša ugotoviti, kakšno je stanje. Pri tem upošteva tovarniške cene oziroma cene brez dajatev, ki so v posameznih članicah EU zelo različne, končno pa so takšne tudi cene. Kaj so ugotovili za december 2004? Po teh podatkih so bili naj cenejši avtomobili v Estoniji, medtem ko so cene avtomobilov najbolj poskočile na Poljskem, in sicer za Avto-moto Šlander Celje organizira za svoje člane predavanje o novostih Zakona o varnosti v cestnem prometu. Predavanje bo v torek, 22. marca, ob 17. uri v društvenih prostorih (v učilnici avtošole), na Ljubljanski 37, Celje. Vljudno vabljeni! 8,4 odstotka. Evropska komisija je primerjala cene 91 najbolje prodajanih vozil, ki jih izdelujejo v 18 evropskih in osmih japonskih avtomobilskih hišah. Ugotovili so, da je bila rast cen nižja kot je bila povprečna inflacija v članicah EU. Po teh podatkih so avtomobili naj dražji v Nemčiji in Avstriji, hkrati pa je očitno, da prebivalci EU ne izkoriščajo razlik v cenah in ni opaziti prav množičnih nakupov vozil izven domačih držav. £ v. ^ V* C- SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe miomu m min n.i. •V VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentno rumena) 11719,00 SREDSTVO PROTI ZMR. VODE ZA ČIŠČENJE VETROBR. STEKU (koncentrat) 11501,00 KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.000 naprej Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer.si PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI NIŽJE CENE FILTROV IZPUŠNI SISTEMI -20X00 19.3.2005 ... prihranek boste občutili samo vi. www.peugeot.si Peugeot 307 lahko v marcu kupite po načelu staro za novo in s prihrankom do 400.000 SIT*, k temu pa bomo dodali še DVD komplet, ki vključuje DVD predvajalnik, LCD ekran, par slušalk in daljinski upravljalnik. Vrednost DVD kompleta in montaže po ceniku Peugeot Slovenija je 600.000 SIT** (DDV vključen). Vaš stari avto bomo ovrednotili po trenutno veljavnem ceniku Eurotax Količina vozil in DVD kompletov je omejena in velja za avtomobile, dobavljene do konca marca 2005. PEUGEOT priporoča TOTAL. UŽITEKV DOVRŠENOSTI. 307 3071 ftvaba - kombiniran način vožnje 4.5 - 8,9 VI00 km. Emisija CO,: I20-2II g/km. SS&a je simboBtra.* Višina prihranka je odvisna od modela. ** DVD kompleta ni medno O ego«**1® AVTO CELJE d.d. - Ipavčeva 21,3000 Celje - tel.: 03 426 12 42, . g0 PSC PEUGEOT RAVNE - Dobja vas 128,2390 Ravne na Koroškem - tel.: 02 870 56 m tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. | Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12?ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. j oglase lahko oddate le JSebno na oglasnem oddel- NT & RC d. o. o., Prenova 19, Celje. Objava Nega oglasa na spletnem Jestu izberi.si je vezana na j^dhodno plačano objavo Pega oglasa v Novem ted-! Male oglase, ki jih po-late po internetu, je tako /trebno pred objavo pla- OTORNA VOZILA "prodam ^OSIORCA Mitsubishi Space Rumer Diesel 20 TD, letnik 1996,90.000 p pivi lastnik, strešno okno, el. paket, finsko zaklepanje itd., prodam za °00.000 SIT. Telefon 041 646-602, vpl 541-5420. 1364 lovorit LX, letnik 1993, rdeče barve, pida ohranjeno, prodom. Telefon 041 ta4"770- 1373 p. letnik 1994, prevoženih 156.000 'lornetrov, prodam za 200.000 SIT. Jelefon (03) 5777-329. 1433 I Uk, 1997, zelene metalne barve, prvi .^ik, garažirana, prodorno. Telefon l| J237-193. 1449 p letnik 1997, model 1998,97.000 j/1' servisna knjiga, 5 vrot, nekarambo-prodom, dodam 4 letne gume. jMon 051 204-864. 14431452 N lantro, letnik 1995/11, klima, 'kronski paket, prodam za 550.000 ![• Telefon 031 675-155, 031 349- k'' ' 1442 ^sto 1,1 dx, letnik 1991, rdeče barve, '^m za 135.000 SIT. Telefon 041 C01 iusli 1.2 4*4, registriran, ugod-1 Prodam. Telefon 041 432-962. , ^ dizel, letnik 1986, registriran, za 120.000 SIT. Telefon 041 l| '5d2. L 272 ( k(lio, letnik 1998, novi model, odlič-tel t'ranien' Pr°dam za 750.000 SIT. ^le,on 051 334-213. 1468 ^ 2000,16W, letnik 1993 in BMW *uPe prodam ali menjam. Telefon °°8 ali 040 723-9H. mti ^(Transporter VW sinhro, 2500 cm3, ^1'n, letnik 1996,205.000 km, osebni 1 Potovalni ali tovorni, dobro ohra-"■ Prodam. Telefon 031 348-341. Bfeb. 1A |1473 pro'j°' letnik 1991, dobro ohranjen, ^ tena po dogovoru. Telefon 031 is,?,8, 1482 t ’ v, letnik 2000, bele barve, dno Prodam. Telefon 031 504-389. m* 14S3 I,0 kje!, letnik 1991, na novo registri-h' ”PI'r"no ohranjen, prodam. Telefon \ |e) ^'228. Š218 ipe|! T994,5 vrat, reg. junij, zlate C ?e karve, odlično ohranjen, pro-, Telefon 041 324-320. Š218 R 5 five, letnik 1996, nujno prodam. Telefon 041 982-106. 1497 RENAULT laguno 1.616v RXE, letnik 1998, model 1999, reg. do 10/2005, prodam. Telefon 031 678-449. 1507 KIA pride, letnik 1997, prodam ali menjam za živino ali traktor. Telefon 5736-457. L 276 GOLF SDI, letnik 1993, prevoženih 230.000 km, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 438-801. 1522 PASSAT caravan 1,6, letnik 1998, model 1999, bele barve, vsa oprema, prodam. Telefon 031 761-192. 1523 KUPIM RENAULT kangu, 3 leta, dizel, zelene ali rumene barve, kupim. Telefon 031 348-341. 1473 STROJI .Lvti, "prodam " LUŠČILEC koruze+ Šrota r, z elektromotorjem, prodam. Telefon (03) 748-3113. 1397 KOSILNICO BCS, malo razširjeno, ugodno prodam. Telefon 031 812-460. 1439 ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, bobnosto, prodom.Telefon 040 518-376. Š212 PUHALNIK Tajfun, brez el. motorja, prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182. 1445 PISALNI stroj Uniš tbm de Luxe, v kovčku, prodam. Telefon 041 470-926. 1451 TRAKT0RTV826, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 270-766, (03) 5741-318. Š214 ŠIVALNI stroj Bagat Slavica ugodno prodam. Telefon (03) 541-9822. 1489 DOBRO ohranjenO veliko kmečko prešo in mlin za sadje, vse še uporabno, prodamo. Telefon 5718-661. Ž116 KUPIM TRAKTOR ter drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1272 SEJALNICO za koruzo, 2-redno ali 4-redno, lahko z manjšo okvaro, kupim. Telefon (03)5739-408. L270 POSEST PRODAM HIŠO na Ostrožnem ugodno prodam. Telefon 041 628-674. 1229 CELJE, Dobrova. Novo, nedokončano hišo ugodno prodam. Telefon 041 389-238. NA mirnem, sončnem, 'malo odmaknjenem kraju v Razborju pri Dramljah prodam zazidalno gradbeno parcelo, 1460 m2. Voda, elektrika, cesta pri parceli. Telefon 051 321-925. 994 ŠE preostale 3 gradbene parcele na Lahovni, vse na lepi južni legi blizu izstopa z AC na Hudinji, prodam. Informacije po telefonu 031 326-010. 1081 PARCELO, 973 m2, z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1462 HIŠO, v 4. gradbeni fazi (12 *10 m), na parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1462 BIVALNI vikend, letnik 2000, približno 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1462 NOVEJŠO hišo, na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1462 HIŠO, letnik 1960, približno 150 m2, na parceli 700 m2, v Rimskih Toplicah, prodamo za 14 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002. 1462 CEUE, Šmarjeta. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m2, zelo dobro ohranjena, na ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734-454. 1501 ■ nepremičnine ■ tel. 03 5451-006 ■ 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com AtOJZ KENDA s.p., Dobrova 23/a 3000 CEUE VOJNIK, trg. 589 m2, urejeno naselje, narejeni pasovni temelji, možna takojšnja nadaljnja gradnja nadstandardne stanovanje hiše, prodam za ll.500.000 SIT. Telefon 031 554-810. 1491 NOVO stanovanjsko hišo v Malih Braslovčah prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n ZEMLJIŠČA za vikend,a Dobrovljah, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n POSLOVNI prostor, 190 m2, v Žalcu, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n KURIM GRADBENO parcelo, okolica Celja, do 1000 m2, kupim. Telefon 051 342-889, po 17. uri. . 1517 CEUE ali bližnjo okolica. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031 623-242.1525 ODDAM NA relaciji Škofja vas-Vojnik oddam v najem delavnico, 8*8 m, garderoba in sanitarije. Telefon (03) 5773-727. 91 s NA izredni lokaciji v Celju, ob vstopu na avtocesto, oddam 440 m2 poslovnih prostorov, namenjenih za pisarne, prodajno skladišče ali fino proizvodnjo. Prostori so zgrajeni in opremljeni po najsodobnejših standardih s pripadajočimi parkirišči. Informacije po telefonu 070 677-700. 1383 V CELJU oddam za daljše obdobje 2 poslovna prostora, velikosti 40 m2, za pisarniško dejavnost. Vsak ima pisarno, kopalnico z WC in kuhinjsko nišo. Lastno parkirišče. Nadstandard. Telefon 031 689-421. 1459 VRSTNO hišo z opremljeno kuhinjo, približno 100 m2, na Jožefovem hribu, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. DELAVNICO, 115 m2, ob glavni cesti vŠmar-jeti pri Celju, oddam. Telefon 041 765-957. 1472 V SREDIŠČU mesta oddamo v najem pisarniške prostore. Informacije po telefonu 5481-328,041 521-847. ' 1404 STANOVANJE PRODAM NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9, Petrovče. n STANOVANJE v Rogaški Slatini, enosobno, 37 m2,4. nadstropje, prodam. Telefon 5816-053. 1222 DVOSOBNO stanovanje v Velenju, 66,37 m2, Selo pri Interšparu, stanovanje je novo, prodam. Telefon 031 233-080. Š177 Prodamo novo hišo v Zabukovici pri Žalcu, n sončni parceli, 900 m2, cena 35.000.000 SIT. Telefon 041 605-786. NA Otoku prodam dvoinpolsobno stanovanje. Telefon 040 754-784. 1381 CEUE. Stanovanje, obnovljeno, prazno, 54 m2, nova kopalnica, vrata, okna, radiatorji, vsi priključki, pri Intersparu, prodam za 11,9 mio SIT. Telefon 041 710-477. 1400 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 48 m2, Celje, bližina centra, prodam. Telefon 031 600-625. P STANOVANJE, 81 m2, v Kajuhovi ulici v Celju, prodam. Telefon 041 799-993, 031 395-216. 1427 CEUE. Stanovanje, 46 m2, Dolgo polje, prodam. Telefon 5418-304,040899-294. 1450 NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah prodamo za 7,6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1462 mmm lw!wl7! • ADAPTIRANO trisobno stanovanje, 86 m2, 2. nadstropje, Kardeljev trg v Velenju, prodamo za 16 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002. 1462 VEČ stanovanj v Celju in Štorah ugodno prodamo, cene od 3.000.000 do 8.000.000 SIT. Kdo studio d. o. o., Vrun-čeva 39, Celje. žn5 CEUE, Otok. Dvosobno, 53 m2,5. nadstropje, ugodno prodam. Telefon 041 299-919. lili Stanovanjska zadruga ATRUz o.o. ^ Lava 7, p.p. 1045 d 3001 Celie 03/42-63-122 in 031 342 118 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE CELJE - 3 S stanovanje, 85 m2, I. 1979, nadst. 10/14, dvigalo, takoj vseljivo, cena 16,5 mio SIT. CELJE - Pucova, garsonjera 31 m2, delno opremljena, cena 38.000 SIT/mes, 1 x varšči- CELJE - 2 S stanovanje, obnovljeno, 54 m2, cena najema 50.000 SIT, varščina 2x in provizija in WC obnovljena, vseljivo takoj, cena 16.500.000 SIT. LJUBEČIMA - zazidljiva parcela, velikost cca. 750 m2 in 740 m2, v urbanem okolju, cena 40 m/m2. CELJE - 2 S stanovanje , 58 m2,1. 1969, 1. nadstropje, balkon, klet, cena 11.900.000 SIT. LIBOJE - Pongrac, nadstandardna manjša stan. hiša, 200 m2 biv. površine, I. 2004, vseljena, parcela 1200 m2, cena 43 mio SIT. Če prodajate ali kupujete nepremičnine, vam uredimo vse potrebno za varen in zakonit prenos lastninske pravice. KUPIM 1462 DVOSOBNO stanovanje v Šentjurju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 208-801. Š213 KMETIJSKA ^ ZADRUGA G E L J E z.o.o. KOCBEKOVA 5 V svojih prodajalnah V CELJU, ŠKOFJI VASI, VOJNIKU in na DOBRNI nudimo O REPRO MATERIAL PO UGODNIH CENAH (možnost dostave na dom) Informacije po telefonu 041/731 080 O ODKUPUJEMO TUDI MLADO PITANO GOVEDO po ugodnih, konkurenčnih cenah z možnostjo takojšnjega plačila ter O KRAVE po ceni do 360,00 sit (krave nad 400 kg mesa po ceni do 420,00 sit). Informacije po telefonu: 041 626 472 in 041 785 412 ODDAM I GARSONJERO v hiši oddam nekadilcu. Telefon 031728-781. . 1280 HRVAŠKA, Sukošar. pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitve z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 1302 DVE sobi, centralno ogrevani, z uporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam. Telefon 5418-139. 1436 0PREMUEN0 dvosobno stanovanje v Velenju, Kardeljev trg, oddam v najem. Telefon (03) 5868-905,031 259-010. 1460 STANOVANJE v Celju dajem takoj v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-283. 1461 0PREMUEN0 enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1351 0PREMUEN0 dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 1351 SOBO oddam urejeni osebi. Telefon 041 976-162. 1480 V OKOLICI Šentjurja oddam enosobno stanovanje, obvezno predplačilo za 3 mesece. Telefon 040 467-667. 1485 V najem dajemo stanovanje oz. spodnji del stanovanjske hiše, v velikosti 80 m2 v Trnovljah pri Celju (nasproti pekarne Ceršak). V stanovanju je plinska napeljava, elektrika, vodovod, KTV. Stanovanje je v dobrem stanju (zbeljeno ter nekaj opreme). Mesečna najemnina znaša 55.000,00 SIT + stroški. Informacije po tel.: 03/42 88 000. TJ Posredništvo Janez Turnšek, s.p., Mariborska c. 86, Celje. DVOSOBNO stanovanje, možnost garaže, blizu centra, oddam samski osebi ali mirnemu paru. Telefon 041 364-140. 1493 ENOSOBNO stanovanje v Kersnikovi ulici oddam. Predplačilo. Telefon 040 788-039. 1505 ENOSOBNO stanovanje, s posebnim vhodom oddam mlademu nekadilskemu paru. Telefon 5453-193, 041 255-280. 1521 NAJAMEM STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici najamem. Telefon 041 727-301. 1461 OPREMA _ /prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, jedilnico in sedežno garnituro prodam, cena 80.000 SIT. Telefon 5452-627. 1276 FRANCOSKO posteljo, 180*220 cm, oblazinjeno, zelene barve, s predali in črni regal z vitrino, 240 cm, ugodno prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 744-9 90. 1428 SKORAJ nov posteljni vložek Lineaflex con-fort, velikost 90*190 cm, ugodno prodam. Telefon 5443-473,041 803-103. 1481 KUHINJO, dnevno sobo, spalnico, predsobne omare, okroglo mizo s stoli ali brez, več kuhinjskih stolov, trosed s fotelji ali brez, dnevni regal rustikal, štedilnik, 4*elek-trika, 2 + 2, prodam. Telefon 041 490-189. 1486 DVE oblazinjeni klopi, novi, velikost 220 + 180 cm, smreka, prodam za 150.000 SIT. Telefon 031 565-122. 1498 KUHINJSKE elemente, spodnje in zgornje, dolžina 4,70 m, z vgradno pečico in hladilnikom in pomivalnim koritom, ugodno prodam. Telefon 041 602-416. 15091510 'HPIM DOBRO ohranjen stolček za hranjenje dojenčka kupim. Telefon 031 466-800. 1413 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Pokličite 041 415-412. 1487 :: ■ jccstv gm* mmm mm m ■ GRADBENI MATERIAL prodam" SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les in kamen pohorski lomljenec, dostava, prodam. Telefon 041 331 831,(03 ) 5762-986. 8057 STREŠNO opeko Bramak, še na strehi, možen ogled, ugodno prodam. Telefon (03)5795-634. Š198 BALKONSKA vrata z oknom, velikost 192*70 in 192*70 cm ter dvoje oken, velikost 130* 130 cm, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 031 565-122. 14941495 KUPIM _ 5 m dolg suh hrastov tram, 24*20 cm, kupim. Telefon 5488-214. 1476 HLODOVINO hrasta in smreke kupim, plačilo takoj, gotovina. Telefon 041 708-963. Š217 m 28 J OGLASI - INFORMACIJE Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica. 02 818 -20-08 040 304 - 481 Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenske «. 27, LJUBLJANA_____ GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 c,-.,tur) TEL.: 03/ 42 74 378 lil* NOVO: m LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop ODKUP DELNIC CE, Mariborska 66 03 490 18 OO Azur- Papotnik k.d., Prožinska vas 22d, Štore NAVTIKON TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA CELJE:29.,30.,3l.marec. CENA: 32.900 SIT INFO.:03l 320 532 AKUSTIKA PRODAM 1507 HVALI PRODAM NUMERO UNO Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor DELFIN Ljubljanska 14a, Celje NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140J 525. 252. Ž109 DIATONIČNO harmoniko prodom za 120.000 SIT. Telefon (03) 5826-623, kličite po 15. uri. 1431 DIATONIČNO harmoniko Frece, B, Es, As duri, dodatni gumb in poltoni, prodam. Telefon 031 678449. KUPIM JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927 926 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam, možnost brezplačne dostave na dom. Telefon (02) 582-1401. p KRAVO, hrejov 9. mesecu, 4. tele, prodamo. Telefon 5773-124. 1384 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjove in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677,(03)7344378. n PLEMENSKEGA burskega kozla, z dokumenti, prodam. Telefon 041 829-906.1430 ŽREBIČKO, staro 9 mesecev, pasma haflin-ger, prodam. Telefon 051 210-886. L 259 ŽREBIČKO norik, B rodovnik, prodam. Telefon 031 719461,(03)5795-540. TUŠKI IDELKI PRODAM 1454 PRAŠIČE, od 120 do 150 kg in od 25 do 40 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 14481453 PANELNE OGRAJE IBP us DVORIŠČNA VRATA Polzela, Ločica 6Sd ___ --------“21, Tel: 03/5701 22., 041 754 865 Fax: 03/5701 446 www.ograje.com Tipi vrat: - ENOKRILNA • DVOKRILNA - DRSNA GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro-hidravlično upravljanje od 35 kN - 80 kN ( 3,51- 81) HIDRAVLIČNI CEPILNIKI Od 6 do 201, pogon preko elektromotorja ali traktorja MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV * OSTALA GOZDARSKA OPREMA terra - daljinski upravljale! fun|< žične vrvi - - NOVO - AGILITY TUNELI ZA PSE Uniforest d.o.o., Dobriša vas 14,3301 PETROVČE, tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si VINO, belo, mešano in sortno, prodam. Telefon 031 719461 ali (03) 5795-540. 1454 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 1458 BAI.IRANO travno silažo v okroglih balah in koruzno silažo prodamo. Telefon 041 573-863. 1458 SENO v kockah prodam. Telefon 5702-048. 1474 VEČ pasem golobov in breje zajklje ter zajce za zakol, prodam. Telefon (03) 5736- 1465 TELICO simentalko, 360 kg, bš, prodam. Telefon 051 356-431. L271 NEMŠKE ovčarke, samičke, stare 9 tednov, z rodovnikom, odličnih staršev, cepljene, prodam. Telefon 5869-299,041 966- TEUČKO, čb, staro 7 dni, od dobre molznice, prodam. Telefon 5794-235. Š219 BIKE po izbiri prodam, menjam tudi za mlado brejo kravo. Telefon 5413-019, 041 357-024. 1515 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 507-836. p PRODAM 1429 MLADO brejo kravo simentalko kupim. Telefon 5822-533. Š220 SENO in koruzo, blizu Celja, prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 5419-710 ali 041 526-980. 1298 VINO, rdeče, večjo količino, ugodno prodam. Telefon 5719-236. Ž104 KROMPIR, primeren za sajenje (lanska elita), sorta calingford, agria, romana, prodam. Telefon 041 742-334. 1395 KROMPIR, jedilni in krmni, prodam. Telefon 041 742-334. 1395 KAKOVOSTNO seno poceni prodam. Telefon 031 398-650. 1420 SENO v kockah in 1001 vina prodam. Telefon (03)5743-054. Š209 SENO in otavo, v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 220-964. Š210 VEČJO količino rdečega vina prodam po 150 SITA Telefon 5720-635. žtos SENENE bale, v Rimskih Toplicah, prodam. Telefon (03) 5736-705, po 19. uri. 1441 m KUPIM BELO in rdeče vino rizling, šipon in žametna črnina prodam. Telefon (03) 5741-361. Š221 SUHO seno in otavo, balirano v štirioglate bale, prodam. Telefon 041 381-543. 1499 SILAŽNE bale prodam ali menjam za drva ali okrogli les. Telefon 031 205-439, (03)5701-065. Ž112 SENO v kockah in refuzo prodam. Telefon (03)5771-698,041 640454. 1503 SUHO seno prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5415-623,041 759-704. »OSLITEV OLJNI gorilec in cisterno, 2000 1, poceni prodam. Telefon 031 507-528. 1282 GARAŽO v Vrunčevi ulici, cena 950.000 SIT, prodam. Telefon 041 380-142. 1394 FIŽOLOVKE, različne dolžine, prodom. Telefon 04I 610-409. DVOOSNO prikolico za traktor in prikolico za osebni avto, z A testom, ugodno prodam. Telefon 041 555-319. 1438 SKORAJ novo fantovsko kolo, na 6 prestav in kolo BMX prodorno. Telefon (03) 5743-508. Š211 STAR predalnik, staro skrinjo in značke prodam. Telefon 031 450-172. Ž107 LETNE pnevmatike Goodyeor GTZ175/65R 14, s platišči, prevoženih 5000 km, prodom. Telefon (03) 571-8080,041 756-160. Ž113 PLATIŠČA, 16 col, osovine, vse novo, dva-btazdni plug prodam. Telefon 031 205-439, (03)5701-065. žm OTROŠKO posteljo, 120 cm, kombiniran in športni voziček, avtosedež, tricikel in gorsko kolo, 16 col, ugodno prodam. Telefon 031 402-846. 1502 SAMOSTOJEČO blagajno sef in zlatarsko mizo pret prodom po ugodni ceni. Telefon 041 623-402. 1506 BALIRANO seno, teličke simentalke, neregistrirane in čelni nakladoč Univerzal 55 prodam. Telefon (03) 573-6702, 041 763-763. L 274 RABUENE dele za vozilo Opel vedra 1,8, letnik 1989 (motor, menjalnik, karoserijski deli) prodam. Telefon 041 759-704. 1516 Čepin Franc s.p., s sedežem v Celju, Mariborska cesta 87 - franšizna trgovina družbe Trgoavto d.d., katera je vodilna na področju avtostro-ke in blaga široke potrošnje v Sloveniji vabi k sodelovanju PRODAJALCA Kandidati/ke morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana šola za prodajalce - obvladovanje dela z računalnikom (okolje Win-dows) - dve leti delovnih izkušenj kot prodajalec avto ali tehnične stroke Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas, treh mesecev, z možnostjo poznejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8. dneh na gornji naslov. Informacije po telefonu 041/681 378. Proizvodnja, trgovina, storitve Mariborska 86, 3000 Celje Objavlja razpis za prosta delovna mesta na oddelku proizvodnje kozmetičnih izdelkov in dodatkov k prehrani a) za delovno mesto vodje trženja na domačem in tujem trgu b) za delovno mesto vodje proizvodnje in razvoja c) za delovno mesto v proizvodnji Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno strokovno izobrazbo a) VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri b) VI. stopnja kemijske, biokemijske ali farmacevtske smeri c) V. stopnja kemijske, biokemijske, farmacevtske smeri - dobro poznavanje programskega okolja VVindovvs, Office in dela s podatkovnimi bazami - znanje tujega jezika (angleški, nemški jezik) - organizacijske sposobnosti - komunikativnost, sposobnost odločanja, samostojnost FANTOVSKO obleko za obhajilo, znamka Here & There, zraven so bela srajčka, metuljček in modni čevlji Alpina, prodam. Telefon 5821-627. Š225 Novemu sodelavcu nudimo dinamično delo, možnost izobraževanja in strokovnega razvoja ter stimulativno plačilo. Vloge z življenjepisom in ustreznimi dokazili o pošljite na naslov podjetja. Za dodatne informacije smo vam na voljo na e-naslovu get.power@siol.net. STARINE: Schulz krožnike, šobijo in oljne slike z okvirjem, približno 150x 100, kupim. Telefon 041 622-700. 1136 V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,04! 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p STILL cofe v Žalcu zaposli dve urejeni in prijazni osebi za strežbo pijač in prigrizkov. Telefon 040 750-820, Marjan Staričs. p., Šlandrov trg 26, Žalec. Ž96 NATAKARJA (natakarico) zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Telefon 041 752-111, (03) 838-1030. Šport center Prodnik, Edvard Jurjevec s. p., Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji. n IŠČEMO ljudi za strežbo v znanem gostinskem lokalu v Celju. Lahko tudi študenti. Telefon 031 804-719. Delta d. 0. 0., Švabova ulica 6, Celje. 1456 ZAPOSLIMO natakarja z izkušnjami. Telefon 041 781-123. Hotel Žonta, Marjan Žonto s. p., Goje 44, Celje. n IŠČEM delo po 16. uri, tudi sobota: pomoč starejšim, likanje, čiščenje hiše... Telefon 031 579-085. ZAPOSLIMO naslednje delavce: 2 ključavničarja, 1 mizarja, 1 stavbnega kleparja, 3 za priučitev. Simer d. 0.0., Ipavčevo 22, Celje, telefon 4255-800. 1479 IŠČEMO izkušeno osebo zo delo v pisarni (Ce), gibljiv delavnik. Pogoji: SŠI, fleksibilnost, izkušnje v organizaciji, lasten prevoz, znanje računalništva (Word, Excel). Možnost redne zaposlitve. Samo resne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: BF d. 0.0., Obrežna 95, Maribor ali bf@siol.net. n NA območju Celja s širšo okolico iščemo nove sodelavce na področju finančnega svetovanja in mobilnega bančništva. Pogoji: SŠI, lasten prevoz, fleksibilnost, urejenost. Možnost redne zaposlitve. Samo resne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: BF d. 0.0., Obrežno 95, Maribor ali bf@siol.net. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,® 578-556. Kartagina d. 0.0., P£Ce'' Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d.°- ’ Miklošičeva 38,1000 Ljubljano. IŠČEM sovoznika-co za prevoz v služb0, relaciji Celje-Ljubljono-Celje zori adi $ tve stroškov. Telefon 041 751-81 ®- 123° lelj5^ Servis štedilnikov, priklop na zeim plin, servis sesalnikov SPEEDY in Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje. Tel: 03/548 82 14, gsm: 041/^LI- VARSTVO iščemo zo enoletno pu* okolici Pirešice, Žolco, Celjo-Hudini0-z četek v mesecu maju, zo tri dni v tednu' od srede do petka. Telefon 051 308- 663. 136« POZOR, graditelji! Po konkurenčnih«" izdelujemo strojne omete, tlake in ^ ^ de. Telefon 031 598-355, Tr-Gr°° 1508 KO se skupaj učimo uspeha v svetu prodaje, se lahko učimo od uspešnih in se držimo njihovih življenjskih načel. Če se želimo učiti in tako napredovati, moramo vedeti, kako in zakaj. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkovo 7, Celje. n RAZGOVORI za nov koder, sprejmemo pivih 150 klicev: telefonski oddelek, komerciala, 28 odprtih pozicij. Pokličite (03) 428-20Z2, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13, Celje. 1519 V RESTAVRACIJI Morco Polo v Celju zaposlimo kuharico z izkušnjami, dekle za delo v boru in natakarico za strežbo v restavraciji. Delavcu nudimo tudi možnost stanovanja. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 1510 ZAPOSLIM delavca za montažo gips plošč. Pogoj: lastni prevoz na delo. Andrej Kavka s. p., Ulica I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684-410. n 0., Ledina 40,8290 Sevnico. Ne veste, kako naprej? Po'^' 139« ZALA09042?! Plačilo preko položoice 03/81“ (100 sit/min odjUl^l- ' ZALA s.p., Piiom 26.Šma(iLgi jiMdL- MIZARSKE izdelke po naročilu izb°iuielf iške montiramo in izvajamo tudi n° n0 in ostrešja. Celeia projekt s. P-/ Ostrožno 6, Celje. Telefon 041 1446 SANACIJE kopalnic ter P°Pravilo.injji vanje vodovodnih naprav. ^ rek,BojanPesans.p.,Ul-*1®, gjl Ipavcev 46,3230 Šentjur. Tel^ ^1Č 206-503. HUjiAMi6 8 - 12 kg mesece )W2523255,01/51 9 35 5^ Dr. Pirnat d.o.o.. Razlag«*! 29j4ariW^ IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Porižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, 3000 Celje, Telefon 041 826-594.1267 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčni^0® izdelujem peči in bojlerjeza 0|je. ogrevanje. Možnost kurjenia* . Garancija zo peči je 5 let.Ve!l1 %9 °- 10 %. Anton Aplenc s. P-, j Škofja vos, telefon 5415-01 • ^jp NUDIM inštrukcije iz materna^ (e|je, mehanike. Petka, Peter Kosu n telefon 031 616-970. Živel si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili, čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 80. letu nas je tiho zapustil FERDO STOPAR iz Zvodnega 19 a v Celju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Grmada, lovskim rogistom, zvezi borcev," govorniku Janiju Sivki, Krajevni skupnosti Pod gradom, ge. Zinki Jazbec, pogrebni službi Ve-king, pevcem za odpeti žalostinki in g. župniku za lepo .opravljen obred. Žalujoči: sin Stanko z družino, sin Feri z družino, Silva s sinom Srečkom in Ladijem ter ostali sorodniki. Ostal boš v naših srcih! Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče, nikjer ni tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega POLDIJA KOZOVINCA iz Zvodnega 27 (26.8.1956-6.3.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Posebej družinama Ipšek in Hajmerle, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili Ustno in pisno sožalje ter darovali sveče in za svete Utaše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred in 8ospodu Janiju Sivki za ganljive besede ob slovesu. Hvala pevcem iz Kompol, planinskim kolegom, trobentaču in pogrebni službi Veking Celje. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji. 1488 Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Karoline salobir iz Suhega 3 Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in ^sedom, ki ste jo v tako lepem številu pospremili a njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja . r darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Iskrena hva-g ginekološkemu oddelku bolnišnice Celje in dr. Utidu za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. žup-iU za lepo opravljen obred, g. Leskovšku za po-siovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni. 1435 Htj IjLi vseh vrst šivalnih strojev in '%] n°V' -*ar^° *raln'ks- P-> Savinjska l08-Žalec, telefon 710-3144. Nte Ž114 H„i^vil°' brušenje, zaščita na-Miš' Si)OITIen'kov in okvirjev na poko-cu- Kamnoseštvo, teracerstvo Sreč- ko Sakelšek s. p., Brezova 2, Celje, telefon 492-9546,041 684-346. 14771484 CENJENE bralce obveščam, da sem 10.3. 2005 prenehal z dejavnostjo polaganje, obnova in čiščenje podov, Zdravko Pungartnik s. p., Kašova 1, Vojnik. 1520 Tako rada bi se še življenja oklenila, vonj doma še čutila, . kako boli, mama, ko te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, stare mame in prababice MARIJE SENICA z Rifnika 44 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri njenem zdravljenju, posebej osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni. Š216 Med zvezde je odšla naša KRISTINA VOLF roj. Ceršak (15.11.1941-11.3.2005) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni. 1466 Zastal ti je korak, utihnil je tvoj glas, v žalosti spoznali smo, da si za vedno odšel od nas. ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji smrti našega očeta in starega ata MARJANA ZALOKARJA iz Zagorja (3.1.1932 -1.3.2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, se poklonili njegovemu spominu, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen mašni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem in sopev-cem za poslovilno petje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janez in Silvo z družinama, hčerka Marika z Matejem in Miho ter ostalo sorodstvo. 1469 V SPOMIN Minevajo dnevi, meseci in leta in tako je minilo že 20 let, kar te ni več, RAJTMAJER iz Sončne ulice 5 v Šentjurju (24.2.1921-14.3.1985) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. JOŽEF Vsi njegovi domači. Š206 Ko uzrl se boš nazaj na svoje življenje, boš ugotovil, da so bili trenutki, ko si resnično živel, tisti trenutki, ko si nekaj storil v duhu ljubezni.. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi MILAN BOBNIČ (18.10.1937-5.3.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici za ganljiv govor in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Olga, hčerka Mateja z njegovima najdražjima Kajo in Ulo, sin Sašo s Klavdijo, sestre in bratje z družinami. Dedi, pogrešamo te! 1444 ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 4. 3.: Klementina PETEK iz Nove Cerkve - dečka, Maja BRODAR iz Prebold - dečka, Azra EJUP iz Celja - deklico, Mateja KIKELJ iz Celja - dečka. 5. 3.: Karmen GOTLIN iz Rogaške Slatine - dečka, Marija Mojca PIRH iz Celja - deklico, Lidija ZAJC iz Laškega - dečka, Milka VRSAJKOVIČ z Ljubečne - deklico, Breda ZIDAR iz Pristave pri Mestinju - dečka. 6. 3.: Simona ŠEŠERKO iz Celja - deklico. 7. 3.: Simona BORIŠEK iz Velenja - dečka, Maja ŠANTL iz Celja - dečka, Erna KUMPERGER iz Šentruperta - deklico, Nataša PUŠNIK iz Šentjurja - dečka, Simona REZEC iz Štor - dečka, Polonca VANTUR iz Rogaške Slatine -deklico, Ksenija ČEH iz Šmarja - deklico. 8. 3.: Lea KUZMAN iz Dobrne - dečka, Branka TERGLAV iz Polzele - dečka, Barbara VOVČKO iz Planine pri Sevnici - dečka, Elmedina UUTIČ iz Celja - deklico, Renata POKRIŽNIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Mateja MERNIK iz Zreč - deklico, Terezija PAVŠEK iz Rimskih Toplic- deklico, Sonja POLJŠAK iz Celja - dečka. 9. 3.: Alenka OKROŽNIK iz Dobrne - deklico, Miranda BEZLAJ iz Loč - deklico, Karmen GUBENŠEK iz Žalca - deklico, Marta STRAŠEK iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Melita SLADNJAK iz Celja - deklico, Alja GUZEJ iz Celja - dečka. 10. 3.: Katja GRADIŠNIK iz Celja - dečka, Lidija DOVE-ČAR iz Sv. Štefana - deklico, Janja POCAJT iz Šmartna ob Paki - deklico, Monika KOVAČ iz Šmartna v Rožni dolini - deklico, Tjaša OSOLNIK BULA-JIČ iz Velenja - dečka. SMRTI Celje Umrli so: Ana ARLIČ iz Pristave pri Lesičnem, 82 let, Leo- pold BUČER iz Zagaja pri Ponikvi, 68 let, Zdravka KOVAČIČ iz Zg. Selc, 52 let, Rozalija ŠMAJDEK iz Trbovelj, 77 let, Milan BOBNIČ iz Celja, 68 let, Jovan GOSPIČ iz Celja, 86 let, Polonca ČANDER iz Celja, 32 let, Marija BRILEJ iz Doble-žič, 84 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana JAGER iz Sv. Štefana, 70 let, Marija Terezija KNAUS iz Polja ob Sotli, 75 let, Ana PODGORELEC iz Cerovca pod Bočem, 97 let, Franc ŠKET iz Dreveni-ka, 76 let, Marija TACER iz Irenske Gorce, 90 let, Ivan GROBIN iz Dobležič, 73 let, Marija PETEK iz Rogatca, 81 let, Stjepan ANTOLIČ iz Rogatca, 64 let, Jurij BELE iz Žahenberca, 46 let, Željko HUMSKI iz Gostince, 69 let, Vincenc AMON iz Virštanja, 82 let, Cecilija AUGUSTIN-ČIČ iz Kunšperka, 95 let, Marija BOVHA iz Buč, 81 let, Frančišek HRIBAR iz Gorjan, 85 let, Ema KELC iz Bistrice, 96 let, Jerka KRAJŠEK iz Rogaške Slatine, 91 let, Marija KRUMPAK iz Lončenega Dola, 35 let, Dragica ŠPOLJAR iz Buč, 92 let, Angela VALENČAK iz Hajnske-ga, 92 let, Ana VOLF iz Kačjega Dola, 72 let, Hedvika ANTOLINC iz Završ pri Gro-belnem, 87 let, Alojzij BELAK iz Lesična, 91 let, Terezija SENICA iz Zagorja, 73 let, Jožefa ŠOSTER iz Sp. Ponkvice, 57 let, Rozalija VIDMAR TERPIN iz Rogaške Slatine, 90 let, Antonija CERŠAK iz Plesa, 80 let. Velenje Umrli so: Frančišek MEH iz Velenja, 79 let, Ana ŠTRUCELJ iz Šoštanja, 88 let, Ida KOREN iz Velenja, 78 let, Ferdinand STOPAR iz Celja, 80 let, Erna OKORN iz Trbovelj, 63 let, Frančiška FAJDIGA iz Mozirja, 79 let, Jožef ARISTOVNIK iz Velenja, 77 let, Jožef GORŠEK iz Trbovelj, 58 let, Jožef LAMPER iz Celja, 84 let, Ignac ALBREHT iz Laškega, 76 let, Jožef SITAR iz Šmartna ob Paki, 63 let, Stanislav TRUPI iz Hramš, 71 let. m 30 VODNIK NOVI • «11 PETEK, 18.3. KOLOSEJ Srhljive skrivalnice 14.40.17.00. 19.20.21.40 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 14.00. 16.30.19.00.21.30 Sivi kamion rdeče barve 14.30.16.50.19.10.21.20 Popotovanje cesarskega pingvina 13.30.15.30.17.30 Napad na policijsko postajo 19.30(razen srede), 21.50 Daltoni 14.20.16.40 Življenje pod vodo 18.40,21.10 Peter Pan 11.00 (sobota) LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo iiieinijHil VRANSKO PETEK 19.00 Zaplešiva VELENJE PETEK 18.00 Popotovanje cesarskega pingvina 19.45 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 22.15 Elektra mala dvorana: 19.00 Elektra 20.30 Stari SOBOTA 18.00 Popotovanje cesarskega pingvina 19.45 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 2215 Elektra mala dvorana: 17.00 Popotovanje cesarskega pingvina 18.30 Stari 20.30 Art kino: Rodi Omota (DVD projekcija) NEDEUA 1815 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 20.30 Elektra mala dvorana: 17.00 in 19.00 Popotovanje cesarskega pingvina 20(30 Art kino. Rudi Omota (DVD projekcija) PONEDELJEK 18.00 Popotovanje cesarskega pingvina 20.00 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega mala dvorana: 19.30 Zelo dolga zaroka 20.30 Lajf po liffe-u: Stari TOREK 18.30 Popotovanje cesarskega pingvina 20.15 Elektra mala dvorana: 19.00 Lajf po liffe-u: Stari SREDA 17.00 Medvedek Pu in Slovon 1815 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 20.30 Špangleščina ČETRTEK 18.00 Zadeta modela 20.45 Aleksander Od 8.00 dalje Petrovče 17. Jožefov sejem kjer so zvezde doma Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 12.00. 15.30.18.00.20.30.23.00 Punčka za milijon dolarjev 11.20 14.00 17.00,20.00,22.40 Lemonysnicket: Zaporedje nesrečnih dogodkov 11.00 13.30 16.00.18.20 Letalec 20.40 Njegovi tastari 12.30.15.00. 17.30.20.20.2250 Ruševine 14.20.16.30.19.00. 21.10.22.20 Stranpota 14.40.17.40 20.10.22./O Elektra 13.00. 15.40.21.20.22.20 Morje v meni 18.40 V iskanju dežele Nije 11.30.13.50.16.10.18.30.23.40 Zelo dolga zaroka 20.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo Od 8.00 dalje središče mesta Velenje Jožefov sejem 17.30 KD Gornji grad Slovesnost ob 50-letnici Smreke 18.00 Knjižnica za mladino Velenje Cool knjiga E. Hemingway: Starec in morje pogovor 19.00 Dvorana I. OŠ Celje________ Kariatide - premiera predstava sodobnegaplesaob 30-- letnici delovanja skupine Akt 19.00 Knjižnica Laško Vzgoja otrok za pohodništvo in gorništvo predavanje Urške Stritar 19.30 SLG Celje V. in O. Presnjakov: Terorizem abonma Petek večerni in izven 19.30 Zdraviliški dom Dobrna - ______dvorana_______ Nocoj je en lep večer območno srečanje malih vokalnih skupin PETEK 18.00 Rudi Omota: prezrto poglavje slovenske kinematografije 19.30 Groza jujitsu zombijev NEDELJA 19.00 Rudi Omota: prezrto poglavje slovenske kinematografije SREDA 19.00 Za božjo voljo SLOVENSKE KONJICE PETEK 18.00 Brigada 49 20.00 Alfie NEDELJA 18.00 Alfie 20.00 Brigada 49 ŽALEC NEDELJA 16.00 Tu pa tam 18.00 Njegovi tastari SOBOTA, 19.3. Od 9.00 dalje Tržnica Šentjur____ Jožefov sejem Razstave Osrednja knjižnica Celje - avla: Znamenja - pomniki za včeraj, danes in jutri, dr. BorisaSkalina, do 28.3. Hotel Vita Dobrna: prodajna razstava likovnih del, do 1.4. Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Albina Lugariča, do 24. 3. MNZ Celje - občasni razstavni prostori: Z malimi koraki do zdravega načina življenja, otroci Vrtca Anice Čemejeve, do 21.3. Galerija Borovo: olja na platno Jožeta Barachinija, do 12.4. Galerija sodobne umetnosti Celje: Peti evangelij, do 2.4. Špitalska kapela Celje: Peti evangelij, do 2. 4. Marijina cerkev Celje: Peti evangelij, do 2. 4. Galerija Volk: Poletni motivi, avtorice PoloneKitak, do 31. 3. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 31. 3. Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografa Vinka Skaleta: Portret, do 31.3.; Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: likovna dela otrok OŠ in vrtcev iz mesta Vraca, Bolgarija in razstava del Barbare Jurkovšek do 31. 3. Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005 Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v objemu voda - Poplave v Celju v prejšnjem stoletju, do 31.3. Stalne razstave Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Ceršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo- 10.00 KD Slovenske Konjice_____ Čarobni prah otroška predstava za abonma in 17.00 KD KUD Zarja Trnovlje - Celje Prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dne 17.00 Dom kulture Velenje_________ Lila Prap: Zakaj? Pikin gledališki abonma in iz- 19.00 KD Slovenske Konjice muzejska ustvarjalnica za otroke iz sklopa Predmeti iz muzejskega depoja spregovorijo 18.00 Župnijska cerkev Zreče Postne pesmi in pasjon koncert 19.30 SLG Celje__________________ F. Rame in D. Fo: Osamljena ženska in F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! abonma po posebnem razporedu in izven Srečanje ženskih pevskih zbo- 20.00 KUD KLjUB Celje rov 19.00 Skomarska hiša, Skomarje Jaz mam en stari znucan koš 46. literarni večer 19,30 Dom sv, Jožefa, Celje______ Recital ob dnevu mater in očetov ter koncert Komornega zbora sv. Jožef 21.00 Plesni Forum Celje Gorišek-Lazar 2 klavirja koncert 21.00 Mestni kino Metropol_______ Mi2 ~~ koncert 22.00 KUD KLjUB Celje____________ Thunderbabies koncert garažnegarock banda NEDELJA, 20.3. 10.00 Velenjski grad Velikonočna butara ali snop narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov., Klub gfe Smeh uš£ Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). IHTERHET KRVRRHR STRHE STFMETOVR UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij Narava v črno belem, avtor Janko Cahon. Info na www.filter-slovenia.org Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. adinski center ce Petek od 13. do 20. ure Korak do zaposlitve, delavnica Razstava Do 15. aprila je na ogled razstava slik Globočina mladega peljskega us-tvarjalca Davida Soštarja.______ S kolesom čez Himalajo potopisno predavanje PONEDELJEK, 21.3. 18.00 Osrednja knjižnica Celje - , Levstikova soba Univerza za III. življenjsko obdobje: Nilova dežela potopisno predavanje Nikole Klaš-nja 19.00 Narodni dom Celje _________ Pozdrav pomladi večer z mladimi celjskimi umetniki ob svetovnem dnevu poezije 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Temelji Evropske ustave predavanje mag. Janeza Pogorelca 19.30 SLG Celje __ ___________ V. Moderndorfer: Mama je umrla dvakrat izven abonmaja Sobota ob 20.00 v P2 Brucovanje Glasbeni gosti: Reptiles, Slon 'n Sadež in Hazard Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pešnici: vadba joge (mesta zapolnjena) Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek ob 19.00 Prostočasna delavnica Izdelava velikonočnih čestitk Sobota ob 21.00 Mega koncert: Orlek Redno: Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbin-ton, namizni tenis, razno MLADINSKI CENTER VELENJE Petek ob 18.00 Rusija, potopisno predavanje Urške Plazovnik in Uroša Ivančiča Petek ob 21.00 Študentska vročica koncert ob St. Patrick' s day - Irski večer Petek in sobota od 22.00 do 24.00 Razstava štirih videastov Sobota ob 22.00 Pozitive Circle, koncert, metalna noč iflHAiw.rad3Qceiie.coni ' Vli l . iSII™IWllKi!p5MS TRTAR, ODESA, TI, AG, TADEJA, pM, STARA, SA, E AMON, TEAN, KRISTJANI, IS-%VrERARD’ TC’ ST0K’ RE’ anAIZA, KA OČITEK, ČARA, VLCpr?EM’ T0> VIT’ LOGIKA, AMUDARJA, ORAČA, ANI, TINA maže, CA, LAT, REM, OBI, SMALTA, RAZ, L? | D’ IZET, IDILA, NAMA, KASAR. 0: Spomladanski sneg je bajtarski gnoj. 3.-5. nagrado - vstopnico za triurno kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Dragica Vodlak, Orla vas 31, 3314 Braslovče, Marija Krajnc, Koroška 31, 3320 Velenje in Olga Šumej, Pilštanj 40, 3261 Lesično. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 i- 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: , Izid žrebanja ttet^^Srado " bon v vrednosti 6.000 SIT za trgovino Mo-tec ’ Prejme: Štefka Avguštin, Slomškova 21, 3252 Roga- Hašl^rado " vstopnico za savno in triurno kopanje n 'ž?| A* Rivieri, prejme: Karolina Klepej, Mala Breza 2; s. entrupert. Naslov: Davčna številka: HOROSKOP Ona: Narobe je že to, da velikokrat ne zaupate niti sebi. Storite vendar kaj, da se boste popravili. Skrajni čas je - drugače vas bodo prehiteti tudi tisti, ki so nekoč pošteno zaostajali za vami. On: Primeren teden za začetek dolgo načrtovanega koraka. Ne čakajte na partnerkin namig, temveč naredite prvo potezo raje sami. Uresničite zastavljeni načrt, to je najboljša naložba za prihodnost! Ona: Ne pustite se zmesti osebi, ki ve veliko manj od vas. Je ž% res, da ste sredi problemov in težav, a je najhujše že za vami. Nek izziv vam bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boste z veseljem opravili. On: Jezik vas bo pustil na cedilu in noben izgovor ne bo kaj prida pomagal. Kar ste skuhali, boste morali tudi-pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenja vas čaka tam, kjer ga najmanj pričakujete. Ona: Privoščili si boste pošteno zabavo s prijatelji in se jim tako oddolžili za pomoč pri pomembnem projektu, ki vam je prinesel precej finančne koristi. Bodite pozorni na vroče poglede neznanca. On: Ljubezen, ki ste jo toliko časa zatajevali, bo postala nevarna za kariero, zato bo najbolje, da jo nemudoma prekinete. Je že tako, da ena stvar potegne za seboj cel kup posledic in nezaželenih stranskih učinkov. Ona: Ste na prelomnici v ljubezenskem življenju, saj se bo v vašem življenju pojavil neznanec, ki bo za kar nekaj časa osvojil vaše srce. Izkoristite priložnost in ne bo vam žal. On: Skušali boste nadaljevati s podobnim tempom, karpane bo ravno najlažje. Nikar ne precenjujte svojih sposobnosti, saj bo razočaranje preveliko. Bodite malce' pesimistični, da se boste toliko bolj potrudili. LEV Ona: V ljubezni boste igrali na karto presenečenja in tako dosegli tisto, kar se vam je tako dolgo izmikalo. Novi partner bo nad takšnim pristopom precej presenečen, vendar pa ne bo imel prav nič proti. On: Sprejeli boste prijateljevo ponudbo glede posla, ki si ga že kar nekaj časa prizadevate izpeljati. Zdaj bodo razmere več kot ugodne, kar boste tudi dodobra izkoristili. Ona: Povsem nepričakovano se boste znašli v prijetni družbi, ki jo boste očarali s svojimi domislicami in komentarji. Bodite pozorni na neznanca, ki se bo kot po naključju vselej znova znašel v bližini. On: Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih besed s strani prijateljice, a bo za kaj konkretnega treba še kaj več tudi z vaše strani. Na vsak način imate več kot dobro priložnost za precej resno zvezo. TEHTNICA Ona: Doživeli boste prijetno presenečenje, ki bo popestrilo drugače dolgočasen teden. Od-počijte se, privoščite si sprehod v naravo in si naberite svežih moči za nove podvige, ki so pred vami. Koristilo vam bo! On: Za kaj bolj konkretnega se bo treba še zelo potruditi. To velja zlasti za ljubezensko življenje, kjer ste trenutno sicer v zadregi, ki pa jo lahko povsem enostavno razrešite v svoj prid. ŠKORPIJON Ona: Bodite malo bolj odločni in ne iščite le na površini. Tudi pri ljudeh najboljše stvari niso opazne na prvi pogled, ampak seje za popolno sliko treba kar precej potruditi. On: Zaradi nepomembne avanture ste izgubili zaupanje partnerke, zdaj pa vam je žal. Poskusite se odkrito pogovoriti in z majhno zvijačo vam bo morda uspelo rešiti situacijo. Drugič raje dvakrat premislite! STRELEC jj} Ona: Obiskali boste nekoga, ki vas že pošteno pogreša in se vas bo več kot odkrito razveselil. Pogovor bo nanesel na prijatelja, ki vam je nekoč veliko pomenil in se bo kmalu znova pojavil v vašem življenju. On: Predvidevanja na poslovnem področju se bodo izkazala za povsem pravilna, kar vam bo omogočilo precejšnje napredovanje v službi in to v najkrajšem možnem času. Očitno ste na pravi poti. KOZOROG & Ona: Zadovoljstvo, ki ga boste občutili, bo nadoknadilo vsa odrekanja, ki ste jih vložili v dosego želenega cilja. Toda nikar se ne uspavajte, saj ni nič večno, predvsempa to velja za partnerjeva čustva. On: Kljub menjavi okolja boste spoznali, da niste prav nič pridobili, vseeno pa se boste prav prijetno zabavali. Povabite partnerko na krajši oddih, saj že dolgo nista bila sama. Odpo-čijte si! VODNAR W Ona: Če boste na celo zadevo gledali s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki se vam je pripetil. Za nameček boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila. On: Nikakor vam ne bo uspelo urediti čustev do nekoga, ki vam že dalj časa roji po glavi. Zberite se in trezno premislite, kaj res želite, šele nato pa naredite kakšen usoden korak. Ona: Še žal vam bo, da ste zamudili ugodno priložnost, saj se je izkazalo, da je to uspelo nekomu, ki vam ne seže niti do kolen. Skrajni čas je, da se nekaj naučite iz dosedanjih napak, drugače bo prepozno! On: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanji položaj. Zmernejši pristop k celi zadevi bo samo koristil, zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni! m Šarmantno osiveli Igor Praznik, predsednik Zdravniškega društva Celje, se je v družbi zobozdravnice Savke Finke izkazal za zelo dobrega soplesalca in možakarja, ob katerem ni ženskam nikoli dolgčas. Ko se je farmacevtka Lorena Hus, ženska, ki jo imajo stažisti izredno radi kot predavateljico na seminarjih socialne medicine, za trenutek zagledala v zelo postavnega zdravnika, je šlo njenemu možu Dušanu seveda na smeh, saj se dobro zaveda, da je njun zakon več kot idealen. Valček za zdravnike Narodni dom. Sobota zvečer. Polna miza dobrot. Dobra glasba. Fino vzdušje. Zvrhan koš dobre volje. In polna dvorana samih zdravnikov. Zdravnikov, ki so se v organizaciji Zdravniškega društva Celje udeležili tradicionalnega valč-kovega plesa in dokazali, da za zadetek v polno ne potrebujejo pomoči turističnega društva. IZTOK GARTNER Organizatorka večera Jana Govc Eržen, sicer lastnica najlepšega dekolteja večera, se ob svojem možu Ivanu vedno zabava več kot odlično, saj razume vse njene šale in skrite želje. Mladi, lepi in očarljivi zdravnik Matej Delakorda je na gala ples prišel v spremstvu svoje manekenske prijateljice in vsi so se strinjali, da sta bila najlepši in najbolj svetleči par večera. Ime: Alma Priimek: Hodžič Starost: 19 let Hobiji: poslušanje glasbe, druženje s prijateljicami Hrana: pomfrit in dunajski zrezek Moški, ki ji zavrti glavo: velenjski nogometaš, katerega imena ne bo izdala Dosežki: nagrajena za športnico leta 2002 kot članica celjske rokometne eki- pe, glavna natakarica v g° stilni Club Pentagon .. Prvi poljub: pri petnajst1 letih Za koliko denarja bi slikala gola: te cene ni Skrivnost, ki jo bo P1"1'1, izdala na glas: obožuje-ji moški 24 ur na dan polj1115 lja celo telo Inteligenčni kvocient: m’ sli, da ni kaj dosti pamet11 (smeh) ste bili POŠKODOVANI poravnava V PROM ETN! A Z NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA flOfl 14 PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel. številka: UoU I v * Glasbeniki na snegu Prejšnji četrtek so se na Golteh družili glasbeniki zabavne in narodnozabavne glasbe. V idilično okolje je prišlo skoraj dvesto članov skupin, pevcev, glasbenih avtorjev, aranžerjev, producentov, glasbenih menedžerjev, novinarjev in urednikov, tako da bo tekmovanje kmalu postalo uradno evropsko smučarsko prvenstvo glasbenikov v veleslalomu. Glasbeniki so tekmovali v deskanju, v vožnji s pležuhi in seveda v veleslalomu, najboljši med njimi pa so se uvrstili na svetovno prvenstvo glasbenikov, ki bo 2. aprila v Avstriji. Najbolj glasni v ciljni areni so bili Alya s svojo skupino, Marjan Smode, skupina Tabu, Claudia in Brendi. Absolutni zmagovalec v veleslalomu je bil Franci Podbrežnik iz skupine.Happy band, ki je postal zmagovalec v svoji starostni skupini, v celotnem tekmovanju in najboljši s svojo skupino, v kategoriji starejši moški, je zmagal pevec Matjaž Malešič, med ženskami pa je slavila Nika Marolt, No.l žena. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN ZprCL I AHACU 5 i w i 18.3.2005 | KULINARIČNI VEČER* SLOVO OD ZIME 03-764-6640 www.omizje.com Mitja Udavi, s.p„ Šlandrov trg 32. Žalec ADAMAS f,Celje FASA 041/651 056 in 03/400 0333 Okrogli muzikanti - so jedli in so pili, pa spet jedli in pili... Veste, kdo je drugi z leve? Ne, to ni kip svobode, temveč Marko, Billy's private parking - njega grejeta čaj in ----------------------------------- krof, njo njen črn pudelj. In kdo je koga grel. Ko ni v bližini nič in nikogar, se Vesele Štajerke ko je padla noč? Urška je bila skrivnostna... zadovoljijo tudi druga z drugo. Happy band, je na koncu odšel domov s tre li, če je z njim odšel še kdo, naj ostan