Slovenski cerkveni časopis. .V! *•». V Sabnto 9. It <> c »/»p/ v. ft n I* i*. \a sveto Dev ico. 1 Sonet. l V isoko bod . Marija, ti cescna: Zmed žen vsili milost božja je izvolila Te sinu svojimu Mater, ohranila r»evi >tvo .-i . brez madeža rojena. •le bih smert po Evi zadolžena; Življenja vir si ti nam podarila, Z nebeškim m i ram zemljo napolnila. In kroj: i» kro£ lepo je spreminjena. Tam £or m> truma angelov li uklarja, l'ojo zveličani duhovi hvalo. Nebesa te čas te svoio kraljico. Človeštvo, kter niu ni tu stanovanja. Je vtelej k tebi. J|ati. zdihovalo. V te vedno klice, svojo pomočnico. Iliclnger. kratki promisliki i z s. <• v a ti g e I i j a z a s t* d e m n a j s t <» n e d e I j o po bi n k oš t i h. (Mat. 22. 34-46. J Kakor nam je znano, so so farizeji vedno prizadevali Jezusa v besedi vjeti. de bi ga mogli po-gubiti. Vodili so. de se Sinu božjiga imenuje, toraj so ravno v tem želili ga dobiti in kakor človeka, ki Koga preklinja . obsodili. Praša ga tedej eden izmed njih. ktera je nar večji zapoved, ter je mislil. kakor pravi s. Krizostom. de bo Jezus to zapoved kaj prenaredil, ali ji kaj pridjal, in ker se Sinu božjiga imenuje, tudi od sebe kaj pristavil. Jezus, ki je vedil njegovo zvijačno misel, ga je prehitel, in po pravim odgovoru na prašanje. je on farizejem prašanje postavil: ..Kaj vi mislite od Kristusa? čigav sin je?" \jili odgovor je bil po zapopadkih . kakoršne so oni od .Mesija imeli. Vedili so. de bo 3Iesija iz rodu Davidoviga: de bo premagal vse sovražnike judovskiga ljudstva. Kimee in druge liejevernike: de bo tron kralja Davida spet v pervo čast postavil, in de bo judovsko kraljestvo obseglo eelo zemljo. De bo pa Mesija Kog in človek. in de bo njegovo kraljestvo le duhovno, tega niso mislili, ne pričakovali. Zato je Jezus na njih odgovor, de Mesija bo ..sin Davidov-, farizeje na pprotuikc. Zato popisuje David Mesija kakor mogočniga kralja, kterimu reče Bog: ..Vsedi sc na mojo desnico. de položim tvoje sovražnike tvojim nogam v podnožje-. Daljcj pravi prerok: ..Gospostvo, ktero je s teboj , se bo dan tvoje moči v svetlobi tvojih svetnikov pokazalo". Noben drug judovski kralj, ampak Jezus je premagal vse svoje sovražnike dozdaj. in jih bo vselej premagal. Kje so zdaj tisti sovražniki Jezusovi, tisti farizeji, tisti neje-verniki. tisti mogočni kralji in preganjavci katolške cerkve? Premagani so. Kavno tako bodo premagani vsi sovražniki, zoperniki in nasprotniki svetiga evangelija . kteri se še dandanašnji ustijo, in hočejo verne kristjane v žlici vode v topiti. Kader pride poslednji dan njegove moči. kadar sc bo prikazal v svotlobi svojih svetnikov . in bo prišel sodit žive iu niertve, takrat bodo vsi njegovi sovražniki podnožje njegovih nog. De jc Mesija sodnik, kažejo besede psalma: ..Gospod na tvoji desnici bo razbil kralje v dan svoje jeze. Sodil bo narode, bo napolnil prepade z trupli mertvib. Kaztrcšil bo glave mnogih na zemlji". Kako je Mesija s r e d n i k skoz tcrpljeiijc, ka-žejo besede v osmi vcrstici psalma, ktere pravijo: ..Na poti bo iz potoka pil. in potem bo svojo glavo vzdignil**. Povod nje, valovi, dcrece reke in potoki so v sv etim pismu podoba tcrpljenja. zopernost, britkost. preganjanja in bolečin. Te besede toraj hočejo reci. Mesija bo na poti svojiga živIjenja veliko nadlog in britkost prestal, bo pil kelih tcrpljenja, kteriga bo iz dna bolečin zajci iu izpil do zadnje kaplje. Pa ravno skoz to tcrpljeiijc bo postal pre-magavec, bo svojo glavo častitljivo povzdignil: dc-ree potok njegov iga tcrpljenja bo postal vir zdravja iu zvelieauja za ves človeški rod. Kako očitno, kako umevno nas toraj ta psalm, na kteriga nas Jezus v s. evangclii opomni, uči, ka j moramo oil njega misliti in verovati! Jezus se po mesu re> imenuje sinu Davidoviga. ker seje sam ponižal, iu podobo blapca nase vzel. in se nam v vsem. zunaj greha, cuakiga sturil. Pa vcnder jc 011 vit. kakor samo človek, on je naš Bog, on je Kralj eez vse kralje, on je nas Zveličar. in enkrat nas sodnik. O de hi pac pomislili to tisti modrijani današnjih dni. kteri Jezusa zaničujejo, ga le ueeniga moža ali modrijana imenujejo, in bi >1111 radi vso mor iu oblast, vso slavo in čast, in clo tudi božjo naturo vzeli! ..D zakaj neki iiejevcrniki razgrajajo, in ljudje nečimerne reči mislijo zoper Gospoda in zoper njegov iga Kristusa ?!** i* o t o č n i k. Koženkrane. (Dalje.) Kedarkoli molimo veseli del roženkranca, vidimo v duhu, kako Angel Gabrijel stoji pred nar čistejši devico, ki jo je kedej zemlja vidila, ter ji oznanujc, de ona bo mati Narvikšiga. Vidimo v duhu nebesa odperte, gledamo iu premišljujemo edino-rojeniga Sina Boga večniga. kako prečudno se 011 k svojimi! včlovečenju za nas ljudi na zemlji sklene. - - Slišimo bogahoječo Elizabeto, kako blagruje Marijo. mater Gospodovo, ter jo milosti polno imenuje. S perserčnim veseljem gledamo v bctlchemskib jaslicah s plenicami povitiga ediniga Ljubljenčka nebeškiga Očeta, ki je Kristus. Slišimo trumo angelov veselo pelje gnati: ..Čast bodi Bogu po višavah !** slišimo pogovor in glas veselih pastirjev: vidimo Modre iz Jutra se mu klanjati, in dari darovati. Vidimo starčka Simeona, kako ga duh božji v tempel žene, kjer Novorojenčka v naročje vzame, ter prerokuje, de on bo ..luč narodov, in slava Iz-racloviga ljudstva**. Vidimo nov ov človečeno modrost Očeta nebeškiga, začetnika noviga zakona - sedeti v sredi med postavodajav ci. kteri se ne morejo načuditi, in sterine nad modrostjo dvanajstlctuiga mladcnčka. Ob kratkim: v veselim delu roženkranca se že dani svitlost prave vere. ktera je prišla na svet temoto razsvetlit. — Veseli del roženkranca molijo katolški kristjanjc od Adventa do Posta. Ta del je podoben voljnim in dobrotnim jutrajnjim žar-kam solnca. Kakor pa za jutra jnjim voljnim solnemu nastopi opoldanska vročina , de od nje mehke zeljša ve-nejo: tako pride za veselim žalostni del rožnikran-ca. - - Žalostni del roženkranca nam v spomin kliče Gospoda Jezusa, kakor človeka bolečin, nam kaze. kako v silni stiski in smertnih težavah teče njegova nedolžna kri s potama z njegov iga obličja: kako žlahtno telo Sinu hožjiga z vozlatimi biči in šibami neusmiljeno lepo. Kako je njegova sveta glava z ojstrimi temi prebodena: kako 011 medli, in trikrat pade na zemljo, in težki križ čez njega: in po-slednjič razbojnikam perštet. med razbojniki na križi uiiicrje. de njegove lica oblede, in sc kri iz njegovih presvetih ran na zemlji sterdi. — Ta del roženkranca sc zlasti perleže za postni čas.— Žalostni razdelik roženkranca človeka z milovanjem napolni, in serce 11111 upade, ko misli, kako je mogel Gospod terpeti in umreti: pride pa za žalostnim častitljivi del, kteri v našim scrcu visoke ob-čulljejc in veselo živost budi. Kakor zgodnje soln e veličastno zad hriba pride, tako vidimo, ko častitljivi del molimo, Jezusa, prcmagavca smerti in sa- lana iz groba vstati / veliko močjo in vcličastjem. In, na nepremakljivi skali uterdivšigasvojo cerkev, vidimo, ko se k Očetu verne v nebesa, nam To-lažnika m. Duha poslat. In poslcdnjič premišljujemo. in v duhu gledamo, kako keruhi in Serafi na perotib neso v nebesa .Marijo, svojo častitljivo kraljico. ktero kralj časti. Jezus njen Sin ob svoji desnici z zvezdami krona. — Častitljivi del rožni-krauca se moli od Velikenoči do Adventa, ker sv. cerkev rano v tim času zlasti te skrivnosti premišljuje. Lepa je tudi navada, de s«; večidel še za duše v vicah moli na koncu vsaciga dela rožen-kranca , ker ravno po Jezusovim včlovečenji, terpljenji in vstajenji one pričakujejo in dosežejo milost in rešenje iz temnih vie. Celi rožnikrane. to je, vsi trije deli. veseli, žalostni in častitljivi se skupej imenujejo tudi ro-ženkranski psalter. Psalter se prav za prav imenujejo kukve vsili sto in petdeset psahnov, ktere še z druzimi molitvami in svetim branjem razmnožene . se imenujejo brevijar ali duhovske cerkvene ure. Iz njih opravljajo katolški duhovni po vesoljnim svetu dan na dan svojo domačo božjo službo za časno in večno, lastno, in vsili pravovernih kristjanov srečo, zlasti za blagoslov sebi podložnih duhovnih otrok. De bi pa tudi bogoljubni kristjanje podobno domačo božjo službo zamogli opravljati, jo zrastel rožnikrane do 15 očenašov. in slo in petdeset češenainarij , kolikor je namreč psalmov (ali pa elo do ISO češenainarij, in očenašev). ki se imenuje roženkranski psalter. in ki so ga mnogi sainostanei ali kloštcrski, in mnogi drugi goreči kristjanje skorej vsaki dan vsiga zmolili. Ker je pa ves rožeiikranc dolg. imajo po nekterih krajih bra-tovšiuo ziviga roženkranea. Po petnajst bratov ali sester se sklene v bratovšino, iu vsak ohmoli vsaki dan i«' eno pctiiajttcrih skrivnost, in tako. ker jih je petnajst, obmolijo vsaki dan ves roženkrane. Ako kteri odmerje, ali odpove, nastopi drugi v njegovo versto. Kn mesec, ali na kolikor časa se zgovorc. vsakteri eno skrivnost moli, iu po tem sc vsak naprej pomakne iu bližnjo moli i. t. d. Per tem ima vsak perložnost, tisto skrivnost veliko bolj živo premišljevali, ker jo dclj časa moli. (Konec na>le«tje. l Mojc misli zastran neožeiistva tCoeliba- tus). (Dopis iz H.ilm.uin-kiga.» Halje. | še ml podobomolcov je bilo licožcnstvo cenjeno kakor nar \.kši lepota mašuika. Egipčanje, Indijanci. IVrzijanci, Tracijanje, (ireki, Itimljanjc, in notri t je Peruanci so hotli imeti svoje duhovne služabnike (pope) neoženjene. Služabniki Izide iu Cibele niso samo čisto živeli, temne so si tudi prizadevali, se vse priložnosti znebiti, naravno čistost zgubiti: kar je v te reči bil ukazal Likurg. Platon in Bimljanjc z svojo postava Papia Poppca. Ako so se tedaj podohomolci toliko hvalili, de so njih duhovni bili ncožcnjciit, in so se v polni deviški čistosti ohranili, koliko bolj sc ta angelska čistost našim mašnikam spodobi!-- Recimo še ver. Zapoved deviške čistosti pri naših mašnikih ni samo sveta , ampak tudi modra. Alašniki brez zakonskih skcrbi, zamorejo veliko svelojši svoje duhovne dolžnosti in cerkvene opravila opravljati. Ko hi imeli žene, bi mogli za nje skerbeti, misliti kako hi otroke zredili, in ves čas, ki hi ga z družino polralili, hi bil cerkvi ukraden, ukraden pastirjev i duhovni čedi, po spričevanji sv. Pavla: ..Kdor je brez žene, skcrbi za to, kar je (Jospodoviga. kako hi Bogu dopadel. Kdor je pa oženjen , skcrbi za to. kar je svetoviga, kak«! hi ženi dopadel. in je razdeljen". (I. Cor. 7.) Jasnost te resnice je mogel sam Kalvin spoznati, desiravno je bil velik ueprija-tel častitljiviga ncožeustvn . kteri hvaleči rečene besede sv. Pavla, je tako pisal: -Besede: ..oženjen človek je razdeljen**, tedaj tako vzamemo, de se iz dela Bogu. iz dela ženi \da. ni pa m s edinimi! Bogu vdan**. (Calv. in ('omeni. Kpisl. ad torieth.) Spoznajmo: zenitov je dobra, ji' poštena: vrini: i* vsak. kije pri pameti, spozna, kako velika iu težka je butara zenitve: in torej ni za duhovnika: ..iv«io je tako (d> pamet peršel. de hi zakonskiga jarma no občutil?** pravi sv. Ambrož ( de Virg. e. S. ) (ij li p.<» tem našlo duhovnov, de hi otrok iu zone pozahl*ivsi, radovoljuo šli med neveree in neznabozce ozuatio-vat sv. e\angeli, iu pa z nevarnostjo življenja? Iti sc li našlo mašnikov. kakoršui so zdaj. ki« ri hi Ijuhczujivo hodiii okoli okuženih, okoli umirajočih, iu se celo dali v sužnost. rešiti sužnje, in za toliko družili del keršanskc ljubezni iu usmiljenja? Ko hi duhovni bili oženjeni. težko hi se najde!, kteri hi s«' podvcrgcl tako sveti službi. Tudi se ne more reči. dc iicozciistvo duhovnov v cerkev božjo ni bilo vpeljano pred dvanajstim stoletjem, kakor je potuhnjeno pisal pisav ce nekakih Judovskih bukev (liter. I0O.) Kdor hi to terdil. očituje. de je lucifcrjcv sin. Neozeiistvo ma.-— nikov ima svoj imenitni začetek sem od apostolskih časov. Vsak ve. koliko je Jezus Kristus ljubil in rad v misil jemal svetlo angelsko devistvo. Oeiluo ( razbornoj je tedej, de vsi aposteljui. ki so ga na-sledovali, so se ohranili v dcvislvu in čistosti od-ločivši sc od sv ojih žen , ako hi kteri ozenjen bil, kar še ni jasno dokazano: ..Aposteljui so bili ali deviški. alipazderžui v zakonu,** tako piše š. Ilioronim (epist. I. ad Pamach.) S. Pavi goreče pcrporoca Koriučauam zderžnost. iiCrazodeva uuiiii pravover- ram «»j.» zrl jo, tir hi hili vsi kakor jr on bil. ki sr ni hil oženil: r Zrli m namrrr, .tl 1'ctcr lli«-in^er. • ( Konec. • 22. Anton Kavčič, rojen v idrii 174IL On jo bil v (J u bovški službi por s. Štefanu na Dunaji. polom vodja škofijske kancclijc v Dunajskim Novim-mestu in v Sent- Pelinu, daljej še tudi korar tam-kej : od ondod je bil k Dunajski veliko-škofijski cerkvi prodjan: tam je bil korar. škofov namestnik in I. 1H k) mali škof. \a Ljubljanski škofijski sedež je peršcl I. 1S07. Drugo leto po tem je dal nov okrajšan ritual na svitlo. Njegovo pastirstvo je zadelo ravno v čase franeozke vojske. kjer je marsikaj mogel prestati. Svoj škofijski dvor je mogel fran-eozkimu dezclninm poglavarju prepustiti, in sam v duliovšnici stanovati, škofijski prihodki so bili pomanjšani . ker od grajšin na Štajerskim ni nič dobival : zraven je pa še Koroško stran . kar je je v francozki oblasti bilo. imel oskerbovati. Vonder vse te in druge leže je cnakovoljno in močnodušno nosil. Pa tudi za celo škofijo so bili takrat žalostni dnevi: prazniki so bili razun nedelj skorej vsi preklicani, božja služba se je mogla več časa bolj na lihim opravljati, število mašnikov ni bilo veliko, prihodki duhovšine so bili zmanjšani, in nekak ne bozji duh se je med ljudstvo zasejal. Dva blaga moža sla pomniti, ki sta v teli nepokojnih časih zlasti za mlado duhovšino veliko zasluženje perdo-bila . namreč J o ž e f \V a 11 a n d in >1 a t e v ž It a v-n i kar. pervi je potem Goriški veliki škof. drugi Tcržaški škof postal. Komej so spet mirni časi prišli, in je Avstrijanska vlada nastopila, je škof Anton umeri 1. iSf in ji' bil per s. Krištofu zakopan, škofijski sedež je zdej dve leti prazin stal. 5JJI. Avguštin (j ru bor. rojen na Dunaji 1. 17<>»i. je bil nar pred kaplan na deželi in na Dunaji : daljej je prišel k nemškim šolani za učcuika kersanskiga nauka, potem je postal svetovavee per deželnim poglavarstvu in per veliki dvorni kancelii. L. I>l.i je bil Ljubljanski škof imenovan. 1. ISI(> v Itimu poterjcu in poleni na Dunaji posvečen. Od tega časa. kar je škof Avguštin na Ljubljanski škofijski sedež prišel. je on z očetovsko skcrhjo in ljubezni polnim ravnanjem iskal hudo poravnati, kar ga jc poprejšnji čas napeljal. in rane zaceliti, ki jih je bil vojskin bruni vernosti in pobožnosti ljudstva napravil. Zlasti se je začela mladost bolj k soli perganjati, in odtod je bil tudi obilniši zarod za duhovšino upati, zlasti ker je bil bogoslov-ski uk za prihodnje duhovne bolj v red iljan : tudi je jelo vec krajnskih bukev v podučenje priprostiga ljudstva izhajati. Vonder škof Avguštin ni dolgo pascl ljubljanske cede. bil je 1. na visi se- dež v Solnigrad (Salcburg) poklican, kamor seje v začetku I. I^Jit iz Ljubljane vzdignil. Poprcd je se v lepi pridigi od sv ojih dozdajnjih ovčic slov o vzel. kjer je od poglavitnih keršanskih čednost, v ere. upanja in ljubezni gov oril. t. Anton Alojz \Volf. zdaj nji Ljubljanski škof. Rojeni so bili 14. Rožnicveta 1782 v Idrii, v mašnika posvečeni 15. Grudna 1804. Potem so bili več let v škofijski kancelii. in so tudi nekaj časa v modroslovskih šolah učili: potlej so postali korar in veliki ogleda šol per škofijski cerkvi v Ljubljani, leta IS 17 pa so prišli kakor svetovavee v duhovskih rečeh k deželnimi! poglavarstvu v Terst. Po odhodu škofa Avguština so bili od rajneiga cesarja Franca I. Ljubljanski škof imenovani. 12. maliga Serpana od papeža Leona XII. v Rimu po-terjeni. in Kozaperska v Gorici od tedajšnjiga škofa Jožefa "NVallanda posvečeni: z častjo so bili na škofijski sedež vpeljani 3 I. Kozaperska I. 1H24. Dolgo let že oni zročeno čedo vladajo, in veliko so v tem času za škofijo storili, ktera jc zdaj nov dorastik dobila. Leta IKK) namreč je bila po apostolskim listu papeža Pija VIII. Postojniska in Ter-nivska dehantija od Teržaške škofijo, in Vipavska 0.1 Goriške škofije vzeta, in Ljubljanski pcrdjaua; 1. |S.I*I je še Alotniška fara od Lavantinskc škofije sem prišla, /daj pa je Ljubljanska škofija Goriškima velikimu škofu podveržena. ko je bila poprcd vedno naravnost apostolskima sedežu podložna. Precej v začetku svojiga pastirstva so milostvi škof Anton Alojz celo škofijo obiskali, in vse fare in podfare sami obhodili, de so se od stanu svoje zro-čene cerkve z lastnini pogledam podučili: steni po-tam so marsiktero cerkev posvetili: potem so sker-beli. de bi se v božji službi povsod enak red der-žal, iu so zato svoji duhov šini kratko podučenje po zgledu poprejšnjiga veliciga škofa .Mihaela v roke dali. De bi se duhovni prid vernih ložej oskerbel, so si daljej perzadeli, duhovšnico povečati za veči štev ilo duhovnih učeneov ali bogoslovcov. tudi novih far in kaplanij osnovati. in stare bolj v red djati. Skcrbno še zmirej vsako leto svojo škofijo obiskujejo, iu zdaj te zdaj te fare zopet pogledajo, in mladosti zakrament s. birme dele. Daljej so pregledali in popravili cerkvene bukve: berila in evan-gclii so vnovič prestavljeni, ritual ali bukve za svete opravila in bukve za obhajanje lastnih godov Ljubljanske škofije so popravljene in pomnožene na svitlo dane. in sicer kar je posebno pomniti, z po-lerjeiijcm rimskiga papeža. Tudi na čednost in lepoto cerkva iu cerkvene oprave se povsod ozirajo; in po takim je tudi Ljubljanska škofijska cerkev dobila svoje doveršenje, ker je lepa kuplja na nji izdelana. Se so za izobraženje mladosti in njeno per-pravo v duhovski stan posebno bogato previdili; razun lepih šlifteng za svoje domače Idersko mesto, so za celo škofijo z velikimi troški mladenšnico (Alojzov še) v stanov ili, kjer jo zlasti manj premožnim zala pot odperta k pravimu izobraženju za vednost in pobožnost priti. Opomniti se pa tudi sme, do duhov sina v zadnjih časih kakor z novim duham na- polnjena v svojim poklicu dela: dosti izmed njej se jih tudi v šolah trudi, drugi si z pobožnimi bukvami versko podučenje razširali perzadevajo. In de ljudstvo za božjo reč ni merzlo, kažejo lepo ozal-šane cerkve, nektere tudi v novo zidane z zversteniin mogočnim zvonjenjcm, kakoršniga drugej ni kmalo najti, — res de se med pšenico tudi ljulika najde, in de v sercu ni povsod tista pobožnost, kijovnanje kaže. — Kaj bodo zadnji časi pernesli, ve le Bog: de bo za resnico in svetost treba vojske, se ve de duhovne vojske, ne z mečem, — je gotovo: zatorej je pa tudi orožje božje vzeti, čuti in moliti. Scdajni obšir katolške cerkve. Spisal Valentin Se/un. (Dalje.} XII. P r u š k o (P r a j s o v s k o ) kraljestvo. Stiska in povzdiga katolške cerkve na Pruškim v poslednjih letih. Enak vihar kakor ob Bajni se je bil tudi na jutrovi meji Pruškiga, v Poznavi v jeseni ISI17 zoper katolško vero vzdignil. Tukaj je bil od 1. I HI) I veliki škof Martin Dnnin, rojen v 1. 1744 iz plemenite Poljska hiše in nar starši med svojimi 23 brat ni i in sestrami. Do 12. leta je on hodil v Je-zuitovske šole v Bavi, potlej ga vzame njegov stric, ki je bil poprej sam Jezuit, k sebi v Bidgosc (Brom-berg), kjer je mladi Martin 2 leti v latinske šole, hodil, in odtod je on peršel v Bim v slavne šole imenovane Collegium (>ermanikum. in je bil tam v 1. 1797 od kardinala de Somaglia v mašnika posvečen. Ko je bil v I. 1831 veliki škof velike Gniezno-Poz-navske škofije postal, je mogel viditi, kako je kralj Friderik \Vilhelm 111. v I. 1833 še zadnje kloštre pruško-poljske dežele odpraviti ukazal. — Ker so bile ta Poljska in zgorej pod številko 3 imenovana Šlezka dežela že veliko več let kakor Bcnanskc (BajnskeJ v Pruški oblasti, in ker v tako dolzih in hudih vojskah, ki so se vi. 1793—179.>, 18D5 —1807, 1812—1814 iu v 1. 1830—1831 ravno v tih deželah ali v njih soseskah godile, prava pastirska paznost in spolnovanjc cerkvenih ukazil niste mogoči bile, — je bilo tukaj poročevanje ženinov in nevest, kterih je bil eden katolške vere, drugi pa protestanške s perpisanjem njih otrok za protestanško vero že zlo v navadi. Veliki škof Martin se trudi to nadlogo odverniti; on prepove svojim duhovnam take zakone blagosloviti (poročevati), in napove tim, ki bi tiga ukazala ne spolnili. od-stavo od cerkvcniga opravilstva (suspension). Du-hovšina in ljudstvo so se te serčnosti svojiga veli-kiga pastirja razveselili in korarji se svojima škofu še posebno za to ukazilo zahvalili. Ali protestanški kraljevi uradniki se nad tim togotč. (i o rje in kazni so bile zažugane mašnikam. kteri se bojo po uka- zilu svojiga škofa ravnali, unim pa, ki bojo zoper voljo svojiga škofa delali, varstvo deželne moči obl jubljeno. Po zgledu Martina Dunina sta bila tudi Er-melandiški in Kulmiški škof enake ukazila svojim vernim dala. — Le Brezlavški škof Leopold grof Sedlnicki se ni nič ganil. — Pruški ministri Alten-stein, Boho\v in AVcrther so zdaj škofa Martina spoznali kriviga velike nepokoršne zoper kraljevo oblast, in Poznavski poglavar Flottuell (Oberpra-sident) gaje imel inkvirirati (izpraševati). Aliskof Martin, kteri je bil le Bogu in papežu odgovor dolžan od svojiga pastirskiga vladanja, noče pred dc-želske (\veltlich) sodnike stopiti. Poklican je bil zdaj v Berolin, kamor je i>. Malotravna 1839 peršel. Sprejeli so ga bili tu s častjo. ali že mu 2o. .Malotravna kraljeve sodnice ((■cnchtskanmer) drugi predsednik (Viccprasidcnt) napove, de mu je služba otl kralja odvzeta, de bo G meseov v terdnjavo peršel (Festungsstrafe) in de more on \se potniške plačati, ki so jih kraljevi uradniki z preiskovanjem in z razsojenjem njegoviga zaderžanja derzavni denarnici storili. Ja prepovedano mu je bilo elo svoji duhovšiui kaj pisati in se brez perpušenja polieij-skiga ministerstva iz Iterolina kam podati. Tako je skerbin mož zdel v Beridinu kakor jetnik. On vidi, de vladarstvo tako njegovo stanovitnost le omajati hoče, torej popusti na naglim Berolin in hiti k svoji pobiti cedi v Poznavo nazaj, kamor 4. Kozaper>ka 1839 pride. Njegova perva pot je bila v stolno eer-kev, kjer je v kapeli sv. križa pred sv. Bcšnjim telesam zase in za svojo stiskano eedo persereno molil. Ali že 8. Kozaperska po noči pridejo Minu-toli in drugi policijski uradniki v škofovo stanovanje in veliki škof Martin je bil zdaj v Pomcransko terdnjavo Kolbcrg odpeljan in tam skerbno obvarovan. -— Papež Gregor XVI. je tožil glasno čez to novo nadlogo, ki jo je mogla katolška cerkev na Pruskim terpeti. — Cela Poznavska škofija je pa žalovala nad nesrečo, ki je bila njenjiga pastirja zadela, kakor de bi v vsaki hiši merliea imeli. Omol-knili so vsi zvonovi, orgle in petje po katolških cerkvah. Napravljali so protestanški vradniki in mo-gočniki na Poznavskim semtertje vesele kratkočase. Zastonj, katoleanov se jih ni nihče udeležil, zakaj vsi stanovi, plemenitniki (Adcl). iluhovšina iu ljudje sploh so žalovali. — Žugali so kraljevi uradniki fajnioštram jih kaznovati, ako od te očitne cerkveni žalosti ne jenjajo, to de ti, kakor postavim \ al-ciški (Deutschkron) deliant. so si pustili raj oblačila in drugo blago od sodniških hlapcov po sili jemati ( rubiti), kakor de bi bili nehali za svojim ško-fam žalovati. — Veliki teden 1S40 so bili z kraljevim pcrpušciijcm zavoljo sv. olja nekteri korarji in drugi duhovni k velikimu škofu Martinu peršli. in mile solze so vsim v očeh igrale, ko je veliki škof Martin nt* v svoji krasni stolni cerkvi v Poz-navi. ampak tukaj v protestanškim Kolbergu in seer v enim mu za stanovanje odkazanih hramov (Vimrov) sveto olje za Gniezno-Poznavsko škofijo posvetil. Ali 7. Kožnicvcta 1S40 uinerje kralj Friderik \\ iiliclm III.. minister Altcnstcin in več družili, ki so hili tiga kralja k tej ojstrosti do katolčanov napeljali. so hili se poprej ta svet zapustili, in tako je hilo sedajnjimu kralju Frideriku \Vilhelmu IV. lahko katolški cerkvi v svojih deržavah mir dati. On pošlje v Kini za svojiga poslanca katolškiga grofa llriihl-Pforlcn . kteri se je s papežem (Gregorjem \VI. pogodil, de smejo pruški školje brez poNrbniga kralje v iga pcrvolcnja s .svojim poglavarjem v llimii se posvetovati. — llcrmczianski liče-niki, so mogli llermezovim naukam se odpovedati ali nehati učiti, in kar poročevanje katolčanov z neka-toKkimi, kterih otroci bi ne bili katolški cerkvi per-pi>ani. zadene, je prusko vladarstvo dovolilo, de ne bo noben katolški duhuvin več siljen tacih ljudi porocevati. Martin Dunin je zdaj peršel 5. Velkiga serpana IS40 nazaj v Poznavo, Klemen Avgust pa je na svetovanje papeževo ostal v Ministru in dobil za pomočnika (Coadjutor) slavniga pridigarja in Spajcrskiga škofa Janeza Geisscl, kteri je po lepi Klemenovi smcrti 19. Kozapcrska IH45 Kel-niski veliki >kof postal: njegove zadnje besede so bile: ..Gospod Jezus! pridi, pridi kmalo-. — Klemenov tajnik Eduard Mihclis. je bil tudi iz terdnjave Magdcburg izpušen, in jc svojo mater . ktera je bila v tim času od protestauške h katolški veri stopila, s toliko večini veseljem sprejel. Tudi njegove do-zdaj protestauške dve sestre ste bile katoleanke poslale. Zdaj je Mihelis, ki je tudi dolitar sv. pisma, profesor Verne (Dogmatike) v Liikscmhurgii. Veliki škof 31 a rt in pa jc umeri v Gospodu 2(5. Grudna 1^42, obžalovan od svoje čedc tolikanj, de je se vladarstvo skozi 14 dni hilo vse kratko-cas,- prepovedalo. Kralji skorej nimajo tako lepiga pogreba kakor ga jc imel ta mož. brezštevilna množica vsib stanov je šla s solznimi očmi za mcrličcm. kteriga so nesli: 2 kmeta. 2 mestnjana (purgarja), 2 masnika, 2 oficirja, grof Miciclski in knez Sul-kovski. Ta serčnost in stanovitnost tih 2 vikšil« pastirjev je pa tudi po vsili družili straneh Nemškiga katolško življenje zbudila. Nikjer se več ljudje katolške iu protestanske vere, ako ne obljubijo vsili otrok v katolški veri izrediti. od katolških duhovnov m- poročujejo, temne taki ženini in neveste si More samo obljubo vpričo katolškiga fajmoštra. to de ne \ cerkvi. De po takim očetje ali matere, ki po nemarnim svoje otroke v protestanški veri rasti puste, ne morejo per spovedi vredne odveze dobiti in k Gospodovi mizi po vrednim stopiti. lahko vsak ve. Ta nauk sta bila tudi dala svojim vernim zgorej imenovan veliki škof Martin Dunin in Oz-nabrukiške škofije namestnik škof Anton Liibkc. (Dalje nasleJje.) Gorje lažnjivim prerokam! Tožijo, de se po Tirolskim goljufi iu zapeljivi sleparji po duhovsko oblečeni po deželi plazijo. ljudem lagati in jih dražiti: v kakošnih kožah se pa po naši deželi klatijo satanovvi. ker se tudi zmi-ram nove laži in zdražbe slišijo? Dve taki laži ravno zdaj med ljudi zdražbe sejete, in peklensko sovraštvo podkurjate. Ena je, de je Bisterški poslanec iz Dunaja pisal, de so hotli grofi in grajšaki vse poslanec podkupili, ile bi za njih stran bili govorili. - Tako debelo laž zainore le tisti verjeti, kteri ne ve, de se na Du-naji vse očitno v pričo ncšlcvilnih poslušavcov govori. in vse spričati mora. iu de se govori poslan-cov precej po dnevnikih razglase, de vsi poslaniki lahko vedo, kaj njih poslanci govore: se tedaj nič skrivno ne godi. — Druga še bolj kosmata jc laž, de so duhovni že pred štirnajstmi leti vedili, de je vsa tlaka in desetina odpravljena, pa ljudem niso hotli povedati. — Ko bi ne bil slišal , nikoli bi ne verjel, de je kdo toliko butast in zateleban. de bi mu kej taeiga po glavi hrcdlo! Vsi duhovni tedaj v celini cesarstvu, vsi škofje, vsi millihi i. t. d. bi .bili k takimu grehu štirnajst let molčali, in še greh zagovarjali, in med vsimi bi ne bilo ne cniga. de bi za svojo dušo bil skerbel. iu resnico spregovoril?! Kavno taki goljufi bi mogli biti skoz 14 let po vsim cesarstvu vsi deželski gospodje brez razločka: in vcrli tiga bi bili lažnik in nar veči kri-vičnik sam nas dobrotljivi cesar Ferdinand . ki so letaš postavo bili dali. de do noviga leta vse per starini ostane?! Tako debela je laž. de hi jo v gosti temi ošlatal, in vender se najdejo, ki jo verjamejo. menile le za to. ker žele. de bi res bilo, desiravno vedo. de kej taeiga nikakor ue mora biti! — Dd zapeljivca pa. ki se ne ustraši, s tako peklensko lažjo vse stanove černiti. ako se iz hudo-bije godi, bi djal. de je prav z zelenim obseden, in če koga gotovo njega bodo zadele besede sv. Duha: ..Kdor laži govori, ne bo ubezal: ampak bo pogubljen-. (Prov. IS). 5.) Ako je vsak ubijavec, kdor svojiga hližnjiga sovraži (L Jan. II. 15.); kakošin ubijavec je še le taki. ki med tako veliko množico ljudi žerjavco sovraštva trosi, in hi jih rad zdražil, de bi se med seboj morili in pobijali! — n. I s k r a. Z, dirja ni clorck. Krez ljubezni, in brez straha. Brez poštenja, brez pravice V černo noč prešerno maha: Lačen greha . žejn krivice Kiižiijiniu kali življenje. Sebi kuje pogubljenje. Vrednik in zalozuik Dr. Janez Kriz. Po<;acar. — Nutiskar Jožef Maznik v Ljubljani.