PoStntn« pintami ▼ RotovlnT.
Izhaja vsak dan zjutraj razven ▼ ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30‘—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 in 30-71.
Posebna izdaja
tm
krat.
Cena Din 1*
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
.V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana ir>.(?2'f.
St. 203
Ljubljana, četrtek, dne 3. septembra 1931
Leto II.
Kraljev preglas noredu
Beograd, 3. septembra. A A. Danes je N j. Vel. kralj izdal sledeči manifest:.
Mojemu drugemu nuvcdtul
 	_ Varstvo narodnega edinstva in državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji
cilj moje vladavine. To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929 leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil vse težkoče in nevarnosti, v katere sta zašla naše nacijonalno življenje in državna celota. Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla in je zato razumel, in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe. Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum je vrlina, ki jo je naš narod vsikdar kazal V resnih trenutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne sile mi je nudilo sigurno podlago za vse podvige pri urejevanju razmer v državi.
Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka razumel moje podvige in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pomočjo se je doseglo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršene velike nacijonalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega življenja. Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo od vsega jugoslovanskega naroda, so ustvarjeni potrebni pogoji za silen polet in veliko nacijonalno bodočnost. U ver jen da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne svesti in narodnega izkustva, da se pristopi k ostvaritvi in definitivni orga-, nizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolje ustrezala narodnim po* trebam in državnim interesom, sem sklenil,
da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.
Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije.
Dne 3. septembra 1931. leta v Beogradu.	ALEKSANDER	s.	r.
Nova ustava kraljevine Jugoslavije
Beograd, 3. septembra. AA. Danes so »Službene novinec objavile to-le ustavo:
Mi ALEKSANDER I. po milosti božji in narodni volji kralj Jugosla vije. predpisujemo in proglašamo ustavo kraljevine Jugoslavije, ki se glasi:
Prvi oddelek
Splošne določbe
Clen 1.
Kraljevina Jugoslavija je dedna in ustavna monarhija.
Cl. 2.
Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Na obeh glavah dvoglavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih orla je ščit, na katerem so dvotočje beli križ na rdečem ščitu s po enim ognilom na vsakem "Icraku. Poleg njega je ščit s 25. polji z rdečimi in srebrnastimi izmenično, pod njimi pa plav ščit s tremi zlatimi, 6 rogljastimi zvezdami in beli polumesec. Državna zastava je plavo-belo-rdeča trobojka v vodoravnem položaju ob navpičnem drogu.
Člen 3.
Službeni jezik kraljevine je srbsko-hrvatsko-slovenski.
Drugi oddelek
Osnovne državljanske pravice in dolžnosti
:	d. 4.
Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Vsi uživajo
enako zaščito oblaslev. Ne priznava se plemstva, ne naslovov in ne kakršnihkoli predpravic po rojstvu.
Čl. 5.
Zajamčena je osebna svoboda. Nikogar se ne sme poklicati na odgovor, zatvoriti ali ga kakorkoli oropati prostosti razven v primerih, ki jih zakon predvideva. Nezakoniti odvzem prostosti je kazniv.
Člen 6.
Nikomur se ne jme soditi pred nepristojnim sodiščem.
Cl. 7.
Nihče ne sme biti obsojen, dokler ni na pristojnem mestu zaslišan ali na zakoniti način pozvan, da se brani.
Cl. 8.
Kazen se sme določiti samo z zakonom in se sme izvajati samo za dejanja, glede katerih je -zakon naprej določil, da se kaznujejo s to kaznijo.
Čl. 9.
Noben državljan ne sme biti izgnan iz države. Ne sme se ga pregnati v državi iz enega mesta v drugo in ne internirati v kakem kraju, razen v primerih, ki jih zakon posebej predvideva. Ne sme se nikogar v nobenem primeru izgnali iz domovinske občine brez sodne razsodbe.
Čl. 10.
Stanovanjc je nedotakljivo. Oblastvo ne sme izvršiti nobene preiskave ali hišne preiskave v stanovanju državljana, razven v primerih, ki jih je zakon predvidel in na način, kakor je
zakon predpisal. Nezakonita kršitev te nedotakljivosti je kazniva.
Čl. 1L
Svoboda vere in vesti sta zajamčeni. Priznane veroizpovedi so ravnopravne pred zakonom in lahko svoje vere javno izpovedujejo. Uživanje državljanskih in političnih pravic ni odvisno od veroizpovedi. Nihče ne sme biti oproščen svojih državljanskih ali vojaških dolžnosti in obvez s tem, da se poziva na predpise svoje vere. Vere se sme priznati samo z zakonom. Priznane veroizpovedi samostojno urejajo svoje notranje verske posle in gospodarijo s svojimi fondi in s svojo lastnino v mejah zakona. Nihče ni prisiljen, da svojo versko izpoved javno izpoveduje. Nihče ni dolžan sodelovati pri verskih dejanjih, svečanostih, obredih in gestah, razen pri državnih praznikih in svečanostih in v kolikor bi zakon odrejal za osebe, ki so podvržene roditeljskim, varuškini in vojaškim oblastem. Sprejete in priznane vere lahko vzdržujejo stike tudi s svojimi verskimi vrhovnimi poglavarji v inozemstvu, ako to zahtevajo duhovni predpisi posamezne veroizpovedi. Način, kako naj se vzdržujejo ti stiki, bo uredil zakon. V kolikor so v državnem proračunu za posamezne veroizpovedi predvidena sredstva, jih je treba deliti med posamezne sprejele in priznane veroizpovedi po razmerju števila njihovih vernikov in stvarno dokazanih potrebah. Verski zastopniki ne smejo uporabiti svoje duhovne oblasti v molilnicah ali s pomočjo napisov verskega značaja ali sicer v svoje zasebne duševne ali strankarske svrhe. Ravnotako se ne sme dopustiti, da bi se vršila v molilnicah ali
ob priliki verskih shodov in manifestacij kakor šnakoli politična agitacija.
Cl. 12.	'
Vsak sme v mejah zakona izražati svoje mls!
z živo ali pisano besedo, s slikami in z drugim primernimi sredstvi.
Cl. 13.
Državljani imajo pravico združevanja, zboro vanja in dogovarjanja v mejah zakona. Udruže nja ne smejo sloneti na verskih, plemenskih al regijonalnih osnovah v strankarsko-politične svr he, kakor tndi ne zaradi telesne vzgoje. Na slio de se ne sme prihajati z orožjem.
Cl. 14.
Državljani imajo pravico prošnje. Prošnje sme podpisati eden ali več njih, kakor tudi vse prav ne osebe. Prošnje se lahko predlože vsem obla stem brez razlike.
Clen 15.
Znanost in umetnost sta svobodni.
Clen 10.
Razen državnih javnih šol lahko obstoje tud zasebne v mejah zakona. Osnovno šolanje ji obvezno. V državnih osnovnih šolah je poul brezplačen. Vse šole morajo dajati moralne vzgojo in razvijati državljansko zavest v duln narodnega edinstva in verske strpnosti. Vsi ustanove za izobraževanje 30 pod drž. nad zorstvom.
Člen 17.
Neprekršljiva je tajnost pisem, brzojava ii telefona, razen v primerih kazenske preiskave mobilizacije ali vojne. Vsi tisti, ki prekršijo tajnost pisemskega, brzojavnega ali telefon skega promet*, bodo kaznovani po zakonu.
Člen 18.
Vsak državljan ima pravico neposredno Jn brez vsakršnega odobrenja tožiti sodišču ali samoupravnim organom za krivice, storjene mu v službi. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki jo stori državljanu država ali samoupravni organ z nezakonitim ali nepravilnim vršenjem službe, odgovarja pred rednim sodiščem nameščenec kot izvršilec in država, odnosno samoupravno telo.
Clen 19.
Vsi poklici v vseh strokah državne službe so enako dostopni vsem državljanom pod zakonskimi pogoji.
Člen 20.
Vsak državljan uživa zaščito države v tujih državah. Vsak državljan lahko izstopi iz državljanstva, če je izpolnil vse obveze do države. Prepovedano je izdajanje svojih državljanov.
Tretji oddelek
Socijalne in gospodarske odredbe
Člen 21.
Zakon o rodbinah in otroci stoje pod zaščito države.
Člen 22.
Lastnina je zajamčena. Vsebina in obseg lastninske pravice se določi z zakonom. Eks-proprijacija zasebne lastnine je dovoljena v splošnem interesu na podlagi zakona ob primerni odškodnini.
Člen 23.
Svoboda dela in pogodb v privatnih gospodarskih odnošajih se priznava. Država ima v interesu celote in na podlagi zakona pravico in dolžnost, da intervenira v gospodarskih od-nošajih državljanov v duhu pravice in odstranitve družabnih nasprotij.
Člen 24.
■Kot posvetovalno telo v vprašanjih gospodarskega in socijalnega značaja se ustanovi gospodarski svet, ki bo dajal na zahtevo kraljevske vlade ali narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospodarstvenikov in strokovnjaki v gospodarskih in socijalnih vprašanjih. Način sestave in poslovanja gospodarskega sveta se uredi a posebnim zakonom.
Četrti oddelek
Državna oblast
Člen 25.	r
Državna oblast se izvaja po odredbah te ustave.
Člen 28.
Zakonodajno oblast vršita kralj in narodno predstavništvo skupno. Narodno predstavništvo
tvorita senat in narodna skupščina.
Člen 27. *
Ustavno oblast vrši kralj po odgovornih ministrih po odredbah te ustave.
Člen 28.
Sodno oblast vrše sodišča. Njihove razsodbe in .sklepi se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona.
Peti oddelek
Kralj
Člen 29.
Kralj je zaščitnik narodnega edinstva in državne celine. On je čuvar njunih interesov. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja dr-državne uradnike in daje vojaške čine po odredbah zakona. Kralj je vrhovni zapovednik vseh vojnih sil. On podeljuje rede in druga odlikovanja.
Člen 30.
Kralj ima pravico amnestije. Z amnestijo se uničijo pravne posledice kaznivega, dejanja, vendar se z njo ne morejo kršiti pravice zasebnikov do povračila škode. Amnestija sa lahko podeli pred začetkom kazenskega postopka, med kazenskim postopkom in po izvršeni razsodbi. Amnestija je splošna ali posamična. Kralj ima pravico pomilostitve, on sme prisojeno kazen ustaviti, znižati ali ublažiti. Pravico pomilostitve za dela, kazniva samo na privatno tožbo, določa zakon o sodno-kazen-skem postopku.
člen 31.
Kralj predstavlja državo v vseh njenih od-mošajih e tujimi državami. On proglaša vojno to sklene mir. Če država ni napadena, ali j:. vojna ni napovedana od katere druge države, je za napoved vojne potrebe« poprejšnji pristanek narodnega predstavništva. Če je državi napovedana vojna ali je napadena, se mora takoj sklicati narodno predstavništvo.
Člen 32.
Kralj sklicuje narodno predstavništvo na izredno ali redno zasedanje. Kralj otvarja in zaključuje seje osebno s prestolno besedo ali preko ministrskega sveta s poslanico ali ukazom. Kadar kralj otvarja ali zaključuje seje s prestolno besedo, zasedata senat in narodna skupščina obenem. Prestolno besedo, poslanico in ukaz sopodpišejo vsi ministri. Kralj sme vsak čas po državni potrebi sklicati narodno predstavništvo. Kralj ima pravieo razpustiti narodno skupščino in odrediti nove volitve. — Ukaz o razpustu, kakor tudi ukaz o novih volitvah sopodpišejo vsi ministri.
Člen 33.
Kralj ne more biti istočasno poglavar druge države brez pristanka narodne skupščine, Čl. 34.
Vsi pismeni čini, ki jih vladar izda, podpišejo * proti-podpisom pristojni ministri, oziroma ministrski svet. Za vea dejanja kraljeve oblasti odgovarja minister, oziroma ministrski
svet, ki je protipodipisal. Za dejanja za kralja kot vrhovnega zapovednika vojske odgovarja minister vojske in mornarice.
Čl. 35.
Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, ko dovršita 18. leto. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj se ne more postavljati za ničesar v odgovornost, niti ne more biti kralj tožen. To ne velja za kraljevo zasebno imetje.
ČL 86.
V kraljevini Jugoslaviji vlada kralj Aleksander I. iz dinastije Karagjorgjevičev. Kralja Aleksandra nasleduje njegovo moško potomstvo po vrsti prvorojenstva.
ČL 37.
Kadar kralj nima moškega potomstva, določi sebi naslednika iz pomožne Unije. V slučaju, da kralj do svoje smrti ne določi svojega naslednika, voli narodno predstavništvo v skupni seji kralja iz iste dinastije.
Člen 38.
Kraljev dom tvorijo:
Kraljeva soproga, živi predniki kralja v prvi liniji iz iste dinastije s svojimi soprogami, živi-potomci kralja v prvi liniji s svojimi soprogami in potomci, rojeni bratje in njihovi potomci s svojimi soprogami, sestre kralja vladarja, vse žensko potomstvo do poroke, stric kralja Aleksandra I. knez Arsen, knez Pavle s soprogo in potomci do poroke. Položaj članov kraljevega doma se uredi s statutom, ki ga predpiše kralj. Clen 39.
Stopajoč na prestol poda kralj pred narodnim predstavništvom prisego, ki se glasi:
>Jaz (ime) stopajoč na prestol kraljevine Jugoslavije in sprejemajoč kraljevsko oblast prisegam Vsemogočnemu Bogu, do bam čuval edinstvo naroda, neodvisnost države in celote državnega področja, da bom vladal po ustavi in zakonih in da hočem imeti v vseh svojih težnjah pred očmi dobro naroda kakor mi Bog pomagaj! Amen.«
Člen 40.
Kralj biva stalno v državi. Ako se pokaže potreba, da gre kralj iz države za kratek čas, ga zastopa po pravu nasledstva prestolonaslednik. Ako prestolonaslednik ni polnoleten in ako je preprečen, zastopa kralja ministrski svet. Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daje k ml j. To velja tudi za primer kraljeve bolezni, ki ne ustvarja trajne nesposobnosti. V času odsotnosti kralja ali prestolonaslednika ministrski svet nima pravice razpuščanja narodne skupščine. Zastopstvo ministrskega sveta more trajati naj-dalje 6 mesecev. Od tega roka dalje stopijo v veljavo ustavni predpisi o namestništvu.
Šesti oddelek
Namestništvo
Člen 41.
Kraljevsko oblast vrši namestništvo:
1. kedar je kralj mladoleten,
2. kedar je kralj zaradi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben, da vrši kraljevsko oblast. V primeru, ko je kralj trajno nesposo-beri, da vrši kraljevsko oblast, sklepa o postavitvi namestništva narodno predstavništvo v skupni seji. Kedar smatra ministrski svet, da je nastopil primer kraljeve nesposobnosti, objavi to narodnemu predstavništvu skupno z mnenjem treh zdravnikov z domačih medicinskih fakultet. Na isti način se postopa, kadar gre za osebo prestolonaslednika.
Člen 42.
Namestniška oblast pripada po pravu nasledstva predstolonasledniku, kedar je polnoleten. Kedar naslednik prestola iz vzrokov, naštetih v členu 41, ne more vršiti namestniške oblasti, vrše potem namestniško oblast tri osebe, ki jih kralj določi s posebnim aktom ali oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku po enega namestnika (zamenika). V primeru, da je mesto namestnika izpraznjeno ali namestnik noče vriiti svoje oblasti voli narodna skupščina s tajnfm glasovanjem v skupni seji novega namestnika izmed preostalih dveh za-menikov. Ako je živ samo en zamenik, potem pride brez volitve na izpraznjeno mesto namestnika. V primeru, da kralj ne določi niti z aktom, niti z oporoko namestnika ali v slučaju bolezni ali smrti določenega namestnika in njegovega zamenika, ni mogoča sestava namestništva od vsaj dveh namestnikov, voli narodno predstavništvo s tajnim glasovanjem v skupili seji potrebno število kraljevih namestnikov. Namestniki morejo biti samo državljani kraljevine Jugoslavije.
Preden prevzamejo kraljevsko oblast, morajo namestniki položiti pred narodnim predstavništvom prisego, da bodo kralju zvesti in da bodo vladali po ustavi in po državnih zakonih.
člen 43.
Ako je eden izmed treh namestnikov podal ostavko ali pa je zadržan, moreta ostala 2 namestnika tudi brez njega opravljati državne posle.
Člen 44.
O vzgoji mladoletnega kralja odločajo namestniki. O imetku mladoletnega kralja mora skrbeti varuh, ki ga določi kraljev testament. Ako umrli kralj ni določil varuha, ga imenujejo namestniki po zaslišanja predsednika državnega sveta, kasacijskega sodišča in glavne kontrole. •
Člen 45.
Do prevzema dolžnosti po namestniku ima ministrski svet kraljevsko oblast na lastno odgovornost.
Člen 46.
V	primeru smrti ali kraljeve ostavke prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vso kraljevsko oblast. To objavi narodu
s proklamacijo in položi predpisano prisego pred narodnim predstavništvom.
Člen 47.
Ako kralj po svoji smrti ni zapustil moškega naslednika, ali ako bi kraljica za kraljeve smrti bila noseča in v primeru, da kralj ni s posebno listino ali s testamentom določil naslednika, narodno predstavništvo izbere začasne namestnike, ki bodo opravljali kraljevsko oblast samo do poroda. Vlada je dolžna predložiti narodnemu predstavništvu pred izvolitvijo namestnikov izjavo treh zdravnikov iz domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. To velja tudi za primer, ako je prestolonaslednik preminul in je njegova žena bila noseča za kraljeve smrti.
Člen 48.
V	primeru, da ostane prestol po določbah te ustave brez naslednika, prevzame ministrski svet v svoje roke kraljevsko oblast in takoj skliče narodno predstavništvo k posebnemu zasedanju, v katerem naj se reši vprašanje prestola.
člen 49.
Civilna lista kralja se določi z zakonom. Že
določene civilne liste se ne sme povišati brez pristanka narodnega predstavništva, niti zmanjšati brez kraljevega pristanka. Kraljevi namestniki bodo za čas izvrševanje svojih dolžnosti prejemali iz državne blagajne znesek, ki ga določi narodno predstavništvo na predlog ministrskega »veta.
Sedmi oddelek
Narodno predstavništvo — Senat
Člen 50.
Senat sestoji iz senatorjev, ki jib kralj imenuje in ki so izvoljeni. Senator ne more biti mlajši od 40 let. Določbe o številu izvoljenih senatorjev in o njihovi izvolitvi, bo predpisal zakon. Kralj lahko imenuje ravno tolikšno število senatorjev, kolikor jib bo izvoljenih. Nihče ne sme biti istočasno senator in narodni poslanec.
Člen 51.
Mandat izvoljenih senatorjev traja # let. Vsaka tri leta »e senat z izvolitvijo novih članov obnovi za eno polovico izvoljenih senatorjev.
Člen 52.
Mandat od kraljev imenovanih senatorjev traja 6 let. Ta mandat se lahko na predlog predsednika ministrskega sveta razreši zaradi telesne nesposobnosti ali ako je bil senator po sodišču obsojen zaradi kaznjivega dejanja. Imenovani senator, ki je aktivni državni uradnik, ne sme obdržati uradniškega položaja.
Člen 53.
Senat se sestane obenem z narodno skupščino
in preneha delovati z narodno skupščino. Senat preiskuje pravilnost mandatov izvoljenih senatorjev in odloča o njih.
Narodna skupščina
Clen 54.
Narodna skuj>šeina sestoja iz poslancev, ki jih narod svobodno izvoli s splošno, enako in neposredno volilno pravico. Narodni poslanci so izvoljeni za 4 leta. Mandat narodnega poslanca lahko prestane tudi prej v primeru, ki ga predvideva volilni zakon. Določbe o številu in izvolitvi narodnih poslancev bodo v posebnem zakonu.
Člen 55.
Volilno pravico ima vsaka oseba po rojstvu ali po pri rojstvu, ako je dovršila 2L leto. Oficirji, aktivni, kakor tudi podnaredniki in vojaki pod zastavo, ne morejo v r Si ti volilne pravice in ne smejo biti izvoljeni. Z zakonom se bo rešilo vprašanje ženske volilne pravice.
Člen 56.
Začasno izgube volilno pravico: 1. osebe, ki so obsojene na robijo (temnico) ali na zapor 1 leta, dokler se jim ne vrnejo njihove pravice.
2. Osebe, ki se obsodijo na izgubo častnih pravic za čas, dokler traja ta kazen.
3. Osebe, ki so v konkurzu.
4. Osebe, ki so pod varuštvom.
5. Osebe, ki so s posebno razsodbo izgubile volilno pravico zaradi volilnih prestopkov.
Člen 57.
Za senatorja oziroma narodnega poslanca je lahko izvoljen samo oni, ki ima volilno pravico, ne glede na to, ati je vpisan v volilni spis. Od vsakega senatorja ozirom poslanca se zahtevajo tile pogoji:
1. Da je. državljan kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali prirojstvu.
2. Prirojeni državljan mora stanovati v n:;3i kraljevini najmanj 10 let od dne prirojstva.
3. Da je dokončal 40. oziroma 30. leto starosti.
4. Da govori in piše narodni jezik. Izguba volilne pravice vključuje izgubo mandata senatorja oziroma narodnega poslanca. Senator ali narodni poslanec ne sme biti istočasno državni dobavitelj ali državni podjetnik.
Člen 58.
Aktivni driavni uradnik ne sme kandidirati za senatorja ali narodnega poslanca. Policijski, finančni in gozdarski uradniki, kakor tudi uradniki agrrne reforme ne smejo kandidirati razen ako so prenehali biti uradniki eno leto pred razpisom volitev. Ministri, aktivni in na razpoloženju, lahko kandidirajo.
Člen 59.
Vsak senator in vsak poslanec predstavlja ves narod. Vsak član narodnega predstavništva položi prisego, da bo zvest kralju in da bo varoval nad vse narodno edinstvo, neodvisnost
države in ccloto državne oblasti, da bo spoštoval ustavo in da bo vedno imel pred očmi blaginjo naroda.
člen 60.
Narodno predstavništva se skliče s kraljevim
ukazom v prestolniški Beograd k rednemu zasedanju vsako leto 20. oktobra. Ako je za primer vojne prestolnica.preložena, se sestane narodno predstavništvo v kraju, ki ga kraljevi ukaz o sklicanju določi. Rednega zasedanja se ne more zaključiti pred sprejetjem državnega proračuna.
Člen 61.
Narodna skupščina odloča o izvolitvi' svojih članov in oklepa o nji.
Člen 62.
Narodna skupščina izbere iz svoje sredine svoje predsedstvo.
Člen 63.
Zakonske predloge vlagajo s pooblastitvijo kralja poedini ministri. Pravica predložitve zakonskih predlogov gre vsakemu članu narodnega predstavništva, ako njegov predlog pismeno podpre najmanj petina senatorjev, oziroma narodnih poslancev.
Člen 64.
Zakonsik predlog, ki ga skupščina sprejme, se pošlje senatu v nadaljno poslovanje in obratno. Ako jo bil zakonski predlog od narodne skupščine in od senata v celoti sprejet, se smatra, da ga Jo narodno predstavništvo sprejelo. Ako pa je aenat oziroma narodna skupščina izvršila kakoršnekoli izpremembo in dopolnitev, se zakonski predlog vrne narodni skupščini oziroma senatu v rešitev. Ako narodna skupščina oziroma senat te izpremembe in dopolnitve sprejme, se smatra, da je narodno predstavništvo predlog sprejelo. Za primer, da senat in Narodna skupščina ne sprejmeta zakonskega predloga v celoti ali v poedinostih, se smatra, da je bil predlog odbit in se ga ne sme več v istem zasedanju reševati. Kralj odloča o tem, ali naj predlog ponovno pride pred prihodnje zasedanje.
Člen 65.
Kralj sklepa pogodbe s tujimi državami, vendar je za potrdilo istih potreben predhodni pristanek narodnega predstavništva. V vprašanju čisto političnih sporazumov ni potreben predhodni pristanek narodnega predstavništva. Za pogodbo, da tuja vojska zasede ozemlje kraljevine ali da ga prekorači, je potreben pristanek narodnega predstavništva. — Narodno predstavništvo lahko, kadar to zahteva državna potreba, s posebnim sklepom v naprej pooblasti ministrski svet, da izda ukrepe za takojšnjo izvedbo predloženih pogodb. Državnega ozemlja se ne sme odtujiti ali zamenjati brez pristanka narodnega predstavništva.
Člen 66.
Zakone proglaša kralj z ukazom, ki morajo obsegati sam zaton in sklep narodnega predstavništva. Ukaz sopodpisujejo vsi ministri, minister pravde postavi na ukaz državni pečat in poskrbi za razglasitev v ^Službenih novinah«. Zakon dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novinahako zakon drugače ne odredi. Dan razglasitve v »Službenih novinah« se računa kot prvi dan.
Člen 67.
Narodno predstavništvo ima pravico ankete in preiskave v volilnih in čisto upravnih- vprašanjih.
Člen 68.
Vsak član senata in Narodne skupščine sme staviti ministrom vprašanja (interpelacije). — Ministri so dolžni odgovoriti nanje v istem zasedanju.
ČL (59.
Senat in narodna skupščina občujeta neposredno samo z ministri.
Čl. 70.
V	senatu in narodni skupščini imajo pravico govoriti žarno njuni člani, člani vlade in vladni poverjeniki, za to odrejeni s kraljevim ukazom.
Čl. 71.
Senat in narodna skupščina lahko polnoveljavno sklepata, če je na seji navzoča ena tretjina vseh senatorjev odnosno narodnih poslancev. Za polnoveljavnost sklepa je potrebna večina glasov prisotnih, če je enako glasov na obe strani, so smatra, da je predlog sprejet.
Čl. 72.
O vsakem zakonskem predlogu ee mora dvakrat glasovati na istem zasedanju, preden ja predlog končno sprejet.
ČL 73.
Sklepanje senata in Narodne skupščine na skupnem zasedanju se vrši samo v primerih, ki so izrecno omenjeni. Skupnemu zasedanju predsedujeta izmenično predsednik senata in narodne skupščine.
Čl. 74.
Senatorji odnosno narodni poslanci ne odgovarjajo za glas, ki so ga dali kot člani narod*«? skupščine. Za vse izjave in postopke in vršenje mandata, bodisi v dvoranah senata sili narodne akupščine ali v odgovorih ali v posebnih odposlanstvih ali v posebnih misijah po odredbah senata ali narodne skupščine odgovarjajo senatorji odnosno narodni poslanci senatu, odnosno narodni -skupščini po odredbah poslovnika-Za tiste izjave ali postopke, ki vsebujejo kazensko dejanje, odgovarja senator odnosno narodni poslanec tudi rednemu sodišču, če senat odnosno narodna skupščin« to odobrit«. Za u v rede, klevete ali zločine odgovarja «enator odnosno narodni poslanec rednemu sodišču tudi brez poprejšnjega dovoljenj« senata odnosno narodne skupščine.
Člen 110.
Prestopke in dejanja državljanov v družbi a
vojaki razsojajo civilna sodišča, za vojne pa vojaška sodišča.
Člen 111.
Nihče kdor je dovršil 20. leto, ne more biti v državni službi ali v njej ostati, če ni po odredbah vojnih zakonov odslužil vojaškega roka ali pa bil vojaščine oproščen.
Člen 112.
Za ohranitev notranjega reda se sme vojska porabiti samo na zahtevo pristojne civilne oblasti.
Člen 113.
Tuja vojska se ne more vzeti v službo naše države, vojska naše države pa se ne more staviti v službo tuje države brez poprejšnjega dovoljenja narodnega predstavništva.
Dvanajsti oddelek
Izpremembe v ustavi
Člen 114.
O izpremembah o ustavi odloča kralj z narodnim predstavništvom.
Člen 115.
Predlog, da se v ustavi kaj izpremeni ali dopolni, lahko stavita kralj in narodno predstavništvo. V takem predlogu se morajo izrečno imenovati vse točke -ustave, ki naj bi se »preme-nile ali dopolnile. Če je predlog stavil kralj, se sporoči senatu in narodni skupščini, nakar se narodna skupščina takoj razpusti in skliče nova najdelj v štirih mesecih. Če je tak predlog prišel od senata, odnosno narodne skupščine, se o njem sklepa na način, določen za sklepanje o zakonskih predlogih, z večino trj peline skupnega števila poslancev. Predlog gre nato pred senat odnosno narodno skupščino, ki sklepa o njem z večino treh petin skupnega števila senatorjev odnosno narodnih poslancev. Kedar je predlog tako sprejet, se narodna skupščina razpusti, nova pa se skliče najdelj v roku štirih mesecev od dne, ko je bil predlog sprejet I v prvem i v drugem primeru smeta senat odnosno narodna skupščina sklepati samo o tistih izpremembah in dopolnitvah ustave, ki jih vsebuje predlog, na podlagi katerega je bila sklicana. Senat odnosno narodna skupščina sklepata z večino ene polovice plus eden skupnega števila vseh članov. Če senat in narodna skupščina pri sprejemu predloženih izprememb ali dopolnitev ustave v celoti ali pa v posameznostih ne soglašata, je nadaljni postopek isti kakor za zakonske predloge (ČL 64.).
Člen 116.
V	primeru vojne, mobilizacije, neredov in po-bun, ki bi ogrožale javni red in varnost države, ali kedar so vobče ogroženi javni interesi sme kralj izjemoma z ukazom odrediti, da se začasno izdajo izredni neobhodno potrebni ukroji v vsej kraljevini ali v enem njenih delov neodvisno od ostalih in se zakonski predpisi in vsi izjemni ukrepi naknadno predlože narodnemu predstavništvu v odobritev.
Prehodne določbe
Člen 117.
Do dneva sestanka narodnega predstavništva
čl. 75.
Brez dovolitve senata odnosno narodne skupščine se njihovi člani ne morejo za prestopke, storjene izven vršenja mandata, klioati na odgovor niti ne oropati svobode, dokler traja njihov mandat, razen takrat, če se zalotijo pri samem dejanju, zločinu ali prestopku, vendar «e v tem poslednjem primeru, senat odnosno narodna skupščina, če sta zbrana, takoj obvestita, iin dasta ali odrečeta pooblastio, da se pristojni postopek nadaljuje za dobo zasedanja. Imunitetna pravica senatorja in narodnega poslanca nastane z dnem izvolitve odnosno imenovanja. Če kdo postane senator ali narodni poslanec, preden je nad njim zaradi kakega prestopka izrečena izvršljiva razsodba, obveat. oblast, ki vrši ugotovitve in preiskavo, o tem senat ali narodno skupščino, ki da ali odreče pooblastilo za nadaljevanje postopika. Član senata in narodne skupščine se sme poklicati na odgovor samo zaradi tistega dejanja, zaradi katerega je obtožen.
Čl. 76.
Senatu in Narodni skupščini pripada izključna pravica, da v svoji sredi vzdržujeta red po svojem predsedniku. Nikaka oborožena sila se ne more postaviti v zgradbo, niti ne na njeno dvorišče brez dovoljenja predsednika. Pravtako ne sme brez njegove privolitve noben državni organ storiti v senatu ali v Narodni skupščini akta oblasti. In noben oborožen človek ne sme stopiti v zgradbo senata in Narodne skupščine razen oseb, lci nosijo orožje po predpisih in se nahajajo v službi pri senatu, odnosno Narodni skupščini.
Osmi oddelek
Upravne oblasti
Čl. 77.
Kralj Imenuje in razrešnje predsednika ministrskega sveta in ministre. Predsednik ministrskega svela iin ministri tvorijo ministrski •vet, ki stoji neposredno pod kraljem. Ministri se nahajajo na čelu posameznih panog državne uprave. Minister sme biti tudi brez portfelja. Minister imenuje nižje državne uradnike po odredbah zakona. Ministri polože, preden prevzamejo dolžnost, prisego, da bodo kralju zvesti in da bodo delali po ustavi in zakonih.
Clen 78,
Kralj in Narodna skujiščina lahko obtožita ministre zaradi kršitve ustave in državnih zakonov, storjenih v službi. Za škodo, ki jo ministri store državljanom z nezakonitim vršenjem službe, odgovarja država, ministri pa državi.
Člen 79.
Minister se lahko obtoži tako za dobe ministrovanja, kakor tudi pet let po odstopu. Predlog za obtožbo ministra se mora predati pismeno ter mora , točno vsebovati obtožbo. Če ministra obtoži Narodna skupščina, se mora sklep o tem, da se minister izroči sodišču, sprejeti z večino dveh tretjin glasov od skupnega števila narodnih poslancev.
Člen 80.
Podrobne določbe o odgovornosti ministrov vsebuje poseben zakon.
Člen 81.
Upravne oblasti lahko izdajo uredi potrebne za izvajanja zakonov.
Banovine
Člen 82.
Uprava v kraljevini se vrši po banovinah, srezih in občinah.
Člen 83.
Kraljevina Jugoslavija ima 9 banovin in to:
1. Dravska banovina s sedežem v Ljubljani,
2. Savska banovina s sedežem v Zagrebu,
3. Vrbaska banovina s sedežem v Banji luki,
4. Primorska banovina s sedežem v Splitu,
5. Drinska banovina s sedežem v Sarajevu,
8. Zetska banovina s sedežem v Cetinju,
7. Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu,
8. Moravska banovina s sedežem v Nišu, in
9. Vardarska banovina s sedežem v Skoplju.
(Slede določbe o obsegu banovin.)
Clen 84.
Banovine so upravne in samoupravne edinice. S posebnim zakonom se določi razdelitev banovin na »reze in občine. Organizacija občinskih uprav in področje njihovega dela se določi s posebnim zakonom po načelih samouprave. Posamezne mestne občine morejo biti z zakonom urejene tudi na drugi podlagi.
Člen 85.
Mesto Beograd z Zemunom in Pančevom tvori posebno upravno področje. V to upravno po-področje spadata dva okoliška kraja, ki bosta izločena iz banovine ter prideta v sestav občine Beograd, Zemuna ali Pančeva.
Clen 86.
. Na čelu banovine stoji ban, ki Je predstavnik vrhovne oblasti v banovini. Bana postav-
lja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Clen 87.
Ban postavlja, premešča, upokojuje in odpušča upravne uradnike v mejah svoje pristojnosti določene z zakonom o banski upravi.
Samouprava
člen 88.
V	vsaki banovini kot samoupravnem telesu obstojita banovinski svet in banovinski odbor.
Clen 89.
Banovinski svet se voli na štiri leta s splošnim enakim in neposrednim glasovanjem po določbah zakona. Svet voli iz svoje srede banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ banovine. Ban postavlja in razrešuje banovinske uradnike na predlog banovinskega odbora.
Člen 90.
Banovinski svet more urediti gotove panoge banovinske uprave in življenja z banovinsko uredbo na podlagi zakona o ureditvi banovin in drugih zakonov. Banovinske odredbe imajo v dotičnih banovinah moč zakona. Oni ne smejo biti proti ustavi in obstoječim zakonom, ker se v tem primeru ne morejo uporabljati.
Člen 91.
Banovinski odbor pripravlja predloge banovinskih uredb ter sklepa o njih banovinski svet. Banovinske uredbe proglaša in objavlja ban, ki zahteva prej soglasje državnega sveta o njihovi zakonitosti. V primeru, da državni svet soglasnost odkloni, se uredba ne more objaviti. Državni svet je dolžan dati ali odkloniti soglasnost najdalje v roku meseca dni. Ako državni svet v tem roku ne izreče soglasnosti, se smatra, da je soglasnost podana.
Člen 92.
Državna centralna oblast skrbi, da vrše samoupravne oblasti svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in da ne kršijo splošnih državnih interesov.
Člen 93.
Ban, oziroma z zakonom določeni organ, ima pravico ustaviti vse sklepe banovinskega sveta in banovinskega odbora, ali občinskih zborov ali odborov, ki so proti ustavi, zakonom in uredbam. Proti odločitvi bana je mesto pritožbe na državni svet v zakonitem roku. Morejo se istotako ustaviti oni sklepi in izjave, ki so škodljivi za splošne državne interese. V tem primeru se pritožba predloži ministru za notranje zadeve v zakonitem roku. Banovinski svet se more s kraljevim ukazom razpustiti pred štiriletno dobo na predlog notranjega ministra, ki odredi nove volitve za dotično banovino.
Člen 94.
Banovinski svet sklepa vsako leto na svojem prvem sestanku o banovinskem proračunu za prihodnje leto na predlog banovinskega odbora.
člen 95.
Banovinski proračun odobrava linančni minister ter proučuje glavna kontrola njegovo izvrševanje, ki tudi pregleduje zaključne račune.
Člen 96.
Občine in samoupravna telesa. Njim se nalagajo s posebnim zakonom tudi akti upravnih oblasti, ki jih izvršujejo pod nadzorstvom določenih upravnih organov.
Člen 97.
Določila o organizaciji in pristojnosti banovinskih in občinskih samoupravnih oblasti se predpisujejo z zakonom.
Člen 98.
Za zadeve upravnega značaja se ustanavljajo upravna sodišča. Njihov sedež, pristojnost in organizacija se določata z zakonom.
Člen 99.
Državni svet Je vrhovno državno sodišče. S posebnim zakonom se določi način postavljanja članov državnega sveta, kakor tudi sestava, pristojnost in njegov postopek.
Deveti oddelek
Sodne oblasti
Člen 100.
Sodišča so neodvisna, pri izrekanju pravice ne sloje pod nikogar oblastjo in sodijo po zakonu. Sodišča in sodna pristojnost »e ugotovi samo z zakonom. Z zakonom se predpisuje, na kakšen način se volijo in postavljajo predsedniki sodišč in sodniki. V družinskih in dednih zadevah muslimanov sodijo državni šeriatski sodniki.
Čl. 101.
Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnikom se ne sme vzeti njih poklic, niti se ne smeoj iz kakršnegakoli vzroka odstraniti iz službe zoper njihovo voljo brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarnih razsodb kasacijskih sodišč. Sodnik ne sme vzeti njih poklic, niti se ne smejo iz ka-brez odobritve pristojnega sodišča. Sodnik ne more biti poslan niti ne začasno na druog politično ali nepolitično javno službo brez svojega
pristanka ali dovolitve'kasačijskega sodišča. Sod. nik »me biti prememščen samo s svojim pristankom. Sodnik more biti v službi do izpolnjenega 70 leta svjega življenja. Pred tem rokom se sme
sodnik vpokojiti samo na pismeno prošnjo ali pa, kadar telesno ali duševno tako oslabi, da ne more biti poslan niti ne začasno na drugo poli-v tem poslednjem primeru izda kasacijsko sodišče.
Deseti oddelek
Državno gospodarstvo
Čl. 102.
Vsako leto odobri narodno predstavništvo državi proračun, ki velja leto dni. Proračun mora biti predložen narodni skupščini najdelj mesec dni po njenem sestanku na redno zasedanje. Istočasno e proračunom se predlože narodni skupščini v pregled in odobritev tudi sklepni računi poslednjega minulega računskega leta. Narodna skupščina ne sme predloženih partij povečati, sme pa jih zmanjšati ali črtati. Proračun se odobri po partijah. Način sestave in izvršitve proračuna je predpisan z zakonom. Prihranki ene proračunske partije ali proračunskega leta se ne smejo porabiti za poravnanje postavk v drugih partijah ali letih brez odobritve narodnega predstavništva.
Člen 103.
Dokler ne odobri predloženega mu proračuna, mora narodno predstavništvo dovoliti dvanajstine za enega ali več mesecev. Če je narodna skupščina razpuščena, preden je proračun rešen, se proračun minulega računskega leta podaljša z ukazom najdelj za 4 mesece. Če se tudi v tem roku proračun ne reši, se lahko s kraljevim ukazom podaljša do konca proračunskega leta.
Člen 104.
Državni davki in splošne državne dajatve se odrede z zakonom. Vlada predloži narodni skupščini od glavne kontrole overovljeno poročilo o izvršitvi sklenjenih pogodb o državnih posojilih in njihovi porabi v zmislu zakona.
Člen 105.
Davčna obveza je splošna in vse državne dajatve so enake za vso državo. Kralj in prestolonaslednik plačata državni davek na privatno imovino. Nikaka podpora, stalna ali začasna, nikako darilo ne nagrade se ne morejo dati iz državne blagajne, če niso utemeljene z zakonom.
Clen 106.
Državno imovino upravlja finančni minister, v kolikor to zakon drugače ne odreja. O načinu odtujitve državne imovine se bo izdal poseben zakon. Pravica do monopola pripada državi, Rude, zdravilne vode, vrelci in prirodna sila so last države. Način podeljevanja rudarskih, industrijskih ali kakršnihkoli drugih ugodnosti se uredi z zakonom.
Člen 107.
Za pregled državnih računov in nadzorstvo nad izvršitvijo državnega in samoupravnih proračunov obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Predsednika in člane glavne kontrole voli narodna skupščina in kandidacijska lista, ki jo sestavi državni svet in na kateri je predlaganih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest. Odredbe o pristojnosti in postopku glavne kontrole predpisuje zakon. Z zakonom se uredi, v katerem primeru je proti sklepom upravičena pritožba na kasacijsko sodišče. Olavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune splošne administracije in vseh polagalcev računov nasproti državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači noben proračunski izdatek in da se nobena vsota ne- prenese iz ene proračunske partije v drugo. Ona zaključuje račune vseh državnih uprav in je dolžna zbirati vse potrebne dokaze in sporočila. Zaključene državne račune predloži narodnemu predstavništvu v sklep s pripombo glavne kontrole in to najdelj v enem letu, računajoč od konca vsakega računskega leta.
Enajsti oddelek
Vojska
Člen 108.
Vojaška obveza je splošna po odredlah zakona. Ustroj in velmost vojsi - in mornarice se predpišeta z zakonom. Formiranje enot v obsegu, ki ga določa zakon, predpiše kralj z uredbo na predlog vojnega ministra. Koliko vojske naj ba pod zastavo, določi vsako leto proračun.
Člen 109.
Vojaška sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodb ne stoje _ d nobeno oblastjo ne pod
sodiščem po zakonu. Sodnik prvostopnega vojaškega sodišča ne more riti ' ^en za svoje sodno delovanje brez odobritve vojaškega ape-laoijskega sodnika. Razsodbe vojaških sodišč presodi v poslednji instanci kasacijsko sodišče.
kralj izdaja in proglaša zakone z ukazom. Ukaz sopodpišejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister in minister za pravosodje.
Člen 118.
Vsi obstoječi zakoni razen zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi z dne 6 januarja 1929 ostanejo v veljavi, dokler se na reden način ne izpremene ali ukinejo.
Člen 119.
Odredbe čl. 101 te ustave se ne bodo izvajale v dobi pet let od dneva uveljavitve te ustave.
Sklepne odredbe
Člen 120.
Ta ustava stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ka'dar se razglasi v »Službenih novinah«. Za izvršitev te ustave bo skrbel predsednik ministrskega sveta in vsi ministri. Priporočamo našemu ministru za pravosodje, da to ustavo razglasi, vsem ministrom, da skrbe za uje izvršitev, in oblastvom zapovedujemo, da po rjej ravnajo vsem in vsakomur pa, da se ji pokorava.
V	Beogradu, 3. septembra 1931.
Aleksander s. r.
Dobrna
za srčne, živčne in ženske bolezni od 1. septembra do 31. oktobra — 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200 — (Avto-vožnja, stanovanje, štirikrat dnevno hrana, kopeli in zdravnik) — Prospekti zastonj
Delniška družba pivovarne »Union", Ljubljana
Pivovarna in sladarna, Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I., poštni predal št. 45 - Podruina pivovarna V Mariboru
Telefon: { ^arifeo«0 ^ Brzojavi: Pivovarna Union {
742
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer
svetlo in črno pivo# v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisto rafta, in gorilni špirit
Stran .4
JUGOSLOVAN
i93t.
S
ilnica Dravske banovine
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana št. 10.680
LJUBLJANA
Telefon Ljubljana št. 2483
prej Kranjska hranilnica v Ljubljani
Hranilnica Dravske banovine
r
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana št. 12.363
MARIBOR
Telefon Maribor št. 2281
Hranilnica Dravske banovine
Rač. Poštne hranilnice Ljubljana št. 10.727
CELJE
Telefon Celje št. 93
prej Južnoštajerska hranilnica v Celju
Pupilamo varni denarni zavodi Dravske banovine, katera tudi
iamči za vse njihove obveznosti z
vsem svoiim premoženjem in vso davčno močjo.
Sprejemajo vloge na knjižice in tekoči račun z najvišjim obrestovanjem
j , J	,.	.	■	•	;
Dovoljujejo kredite, posredujejo v vseh denarnih poslih
Najbolj vama naložba prihrankov!
S
Iidaja tiskarn« »Merfeur«, Gr**or8l?er* ali c« 88. Za listajmo odgovarja Otmar Mih&lok. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v I<jubljani.