253. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . pol leta tetri leta « mesec . . V Ljubljani, četrtek 21. oktobra 1920. *** 1**”*■ m. leto. K 240-- '^ačano do LiciJaJna knji iznica Za inozemstvo: celo leto . K 400’— pol leta. „ 2C0 — Sctri ieia . . . „ 150 — ra mesec „ 35'— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica fitev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu " štev. 8. Teleion štev. 44. — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolat polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino 00 nakaznici. p«rSalni frauke m Izhaja vsak dan zjutraj, FcsEmezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inceratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnico ali znamka. — Dopisi naj se iraniuraio. — Rokopisi se ne vračajo. 11 ' Pred resnimi dogodki v Italiji. Curih. 20. oktobra. (Izvirno poročilo.) Italiianske iblasti so v zadniih dneh do skrainnsti poostrile obmeino cenzuro. Nadziralo se pisma brzo-lavi in telefonski nosrovori. Tuii domeni -/e več časa ne moreio došI-liati nikakih poročil svoiim listom. Potni listi se izdaiaio le za nainuinei-še nritnere. Splošno se sodi. da se ie notrania kriza v Italiii tako ooostriia. da ie treba računati z resnimi nte-snečenii. Vlada izeublia svoto moč in nezadovoTistvo nroti niei narašča v vseh strankah od komunistov do na-ciionalnih imneriialistnv. Tudi vofoški krov] nastonaio vedno boli očito nroti Oiolittihi in niesrovi nolitiki. LDU. Zaereb. 20. okt. »Novosti« iav-liaio iz Bcotrrada. da so naši deleeati Prinrnvlien! odootovati na poeaiania z Italiio. Da nričakuieio samo še no-ziva italiianske vlade, ki va doslei še ni bilo. Gotovo Italila naših delegatov zato še ne nozove. ker le notranil po-ložai v Italiii zelo resen. Verietno te. da se bo nntpvanie naših deleeaiov ši za dva ali tri dni odložilo. LDU. Berlin. 20 okt. Kakor Poročajo listi se ie združilo več noslan-cev z Nittiiem na čelu. da izsililo de-misbo Giolittiieveea kabineta. Po dritvih vesteh se namerava Orlando oolastiti oblasti. l.DU. Beoerad. 20. okt. Potniki, ki nrihalalo iz Italiie. Drlnoveduleto. da le položni v Italiii *ak. da ie nriča-knvati vol.aške diktature. Asrrami Dekret ie povzročil da te veliko število kralievih posestev popolnoma oropanih. KOROŠCI PRI REGENTU. LDU. Beoerad. 20. okt. Danes dopoldne ie reveut snreiel v avdi-ienci koroško denytaciio Dod vodstvom liubHanskesra vseučiliškesta orofesoria dr. Rada Kušeia. Renneriu v odgovor. Slabi izgledi Jadranske konference. Beograd, 20. oktobra. (Izvirno poročilo.) Naši delegati za ]adraitsko konferenco tudi danes še niso odpotovali iz Beograda In ta kip ]e še negotovo, feedaj odpotujejo. Vzrok odlašanja ]e neznan. Po mesto se razširjajo najrazličnejše govorice. Baje le prosila rimska vlada sama, naj delegati še’ počakajo; druga verzija pa pravi, da so prispelo v Beograd važne vesti, vsled katerih bo morala vlada revidirati navodila delegatom. V splošnem se Je optimizem prejšnllb dni glede Izida pogajanj g Italijo umaknil pesimizmu. Vedno bol] prevladuje mnenje, da bodo ostala tudi ta pogajanja brezuspešna, ker trde Italijanska. poročila, da se Je vlada popolnoma uklonila nacljona-llstlčnim zahtevam In da bodo zato njeni pogoji za Jugoslavijo popolnomn rršr-fc-JemlJIvL IZROČITEV ANTANT1NE NOTE O KOROŠKI. Beograd, 20. okt. (Izvirno poročilo.) Danes ob 3. popoldne jo obiskal naše zunanje ministrstvo beograjski francoski poslanik Loulsvlconto Pontenai, kjer je preko pol ure konferlral z dr. Trumblčetii. Pri tel priliki Je izročil noto, v kateri zahteva antanta, da se naše čete umaknejo s koroškega plebiscitnega ozemlja. O te) noti so bo posvetoval ministrski svet nn svoji prihodnji seji. Usodne posledice rudarske stavke na Angleškem. London, 19. okt. Stavka rudarjev je popolna. V VValesu je bilo 8 zborovanj železničarjev. Sedem se Jih je izreklo za simpatijsko stavko z rudarji. Henderson upa, da se v prihodnjih dneb po razsodišču reši vprašanje delavskih mezd. Strojevodje In kurjači so se Izjavili proti slmpatljskl stavki, ker ne soglašajo s stavko rudarjev. Rotcrdam, 19. okt. (Izvirno poročilo.) Rudarska stavka na Angleškem se Ze močno občuti. Ako bo stavka trajala dalj Dva milijona delavcev brez dela. (Izvirno poročilo.) časa, bo mnogo tvoralc to veleobratov moalo zapreti. Vlada Je odredila vse- potrebno, da se zajamči preskrba z živili In da se prepreči dviganje cen. Rudarji se pripravljajo, da bo stavka dolgo trajala. Pariz, 20. okt. (Izvirno poročilo.) Is Londona poročajo, da le vsled rudarske stavke 2e tisočo In tisoče delavcev tudi v drugih podjetjih postalo brezposetnib. Ceni se, da bo koncem tedna počivalo na Angleškem preko 2 milijona delavcev. STALIŠČE VLADE DO ANTANTINIH GOSPODARSKIH ZAHTEV. LDU Beograd, 19. okt. Vlada je ponovno pozvala v Beograd Mato Boško-vlča, dosedanjega našega delegata v re-paracijskl komisiji v Parizu. Vlada zahteva poročilo o tem, kaj se Je dosedaj vse ukrenilo, da dobi Srbija vojno odškodnino. »Politika« dodale k tem vestem, da trdijo v,''poučenih krogih, da se vlada ne bo uklonila sklepu reparacljske komisije, naj naša kraljevina vrne del železniškega voznega parka to polovico monitorjev. Istotako tndl odklanja naša vlada, da bi Srbija prevzela na račun vojne odškodni-nedet vojnega gradiva, M ga Imajo naši zavezniki v Solunu In Franclji. STARČEVlCANCI ZA FEDERALIZEM. Zagreb, ‘ 30. okt. (Izvirno poročila) Današnji »Hrvat« Ju prinesel na uvodnem mestu članek, v katerem se odkrito zavzema za federalistično ureditev naše države. Pravi, da Hrvati ne bodo nikdar za- I dovoljuj, dokler no dosežejo v Jugoslaviji federalistične ureditve, ki jim edino more garantirati vse njihove pravice. Rcnner je v Imenu Avstrije pozdravil Izid ljudskega glasovanja na Koroškem. Poudaril je, da so tam Slovenci glasovali za združenje z nemško Avstrijo, da tore) pripade slovensko ozemlje nemški državi, Celo to je omenil, da bo narodno - zavedne Slovence gotovo bolelo, da se morajo odreči delu svojega narodnega ozemlja, toda za to bolečino je — po njegovem mnenju tolažilo v dejstvu, da so se tudi Nemci morali odreči svojim sonarodnlbom, ki so ostali v okviru Jugoslavije, In sicer v Mariboru, Celju ter v Kočevju. , . Pri nesreč), ki nas Je nepričakovano zadela v Korotanu, nam ta preudarek nl prav nič v tolažbo, pa tndl nl pravilen. Izguba, ki nas zadene s porazom na Koroškem, se ne da primerjati z nemškimi Izgubami v krajih, ki jih navaja Renner. Naše slovensko ozemlje na Koroškem Je kon-paktno narodno ozemlje, ki se na Jugu In vzhodu zdržema nadallnje v nepretrgano v ostalo Slovenijo. Maribor, Celje in Ko-čevje so le nemški Jezikovni otoki, ki Jih la pretežno vzdrževal le umetni avstrijski državni sistem pri življenju; njih padec le moral nujno slediti Iz dejstev splošnega narobnega preporoda, ki le zmagoval med Slovenci Zlasti pridobitev štajerskih mest za naše nazlranje ne pomeni pridobitve nemškega ozemlja, marveč pomeni le ustvaritev normalnih razvojnih predpogojev za popolnoma prfrodno narodno reasi-mflacljo napol ponemčenih krajev. Nasprotno pa pomeni Izguba Koroške za nas — nadaljevanje nasilne germanizacije, do-Hm bi pomenita nje narodna osvoboditev — Istotako prirodno zopetno probudltcv malo-številnih nomčurskih središč ter naravno nujno poslovenjenje. Pri koroškem porazu nas ravno to najbolj boli, da smo bili — deloma potom goljufije — poraženi od lastnih rojakov, od ljudi, ki bi v kratki dobi. v par letih, bili narodno tako zavedni In vneti Slovenci in Jugoslovani, kakor smo ml sedaj. V kratkem, najpozneje, v eni generaciji, bi bila vsa naša Koroška po srcu In po zunanjosti tako slovenska, kakor jo bivša Kranjska, — in vse to po najpripro-stejšem naravnem potu razvoja, brez najmanjšega nasilstva. Zato mi nimamo z nemške strani nl* kakega ekvivalenta za Izgubljeni Korotan, Zato pa Rennerju Jasno In odločno Izjavljamo, da mi Koroške ne bomo pozabili hi da je ne bomo pustili lz vidika. Ml stojimo na stališču narodne reasimllacljo glede o*"'ško ponemčenega ozemlja, zato gledamo v naši Koroški popolnoma slovensko deželo. MI Slovenci nimamo mnogo ozemlja, zato s posebno bolečino gledamo na Izgubo vsakega kosa njegovega, In zato se mu ne moremo In ne maramo odpovedati. Naj se zaveda Renner In £ njim nemška Avstrija, da mi ne bomo nehali misliti na sredstva, kako sl Izgubljeno zopet pridobimo. Ml Slovenci bomo šil med Srbe ta Hrvate • pozitivno propagando za svoje stališče In ne bomo odjenjall, dokler ne dosežemo cilja, dokler ne dobimo Korotana. Ako želi Avstrija z uaml prijateljstva, naj naše stališče uvažuje In na) ne račune a Koroško kot s svojo deželo. POLITIČNI PREOKRET AVSTRIJE | Dunal. 20. okt. (Izvirno ooročilo.) I Danes le Imel predsednik avstriiske I renuhlike dr. Seltz vtrvor. v katerem le nodal notranjepolitičen orevled. Povdarial ie. da te soc. dem. stranka norabilala vse svoie sile v reše-vanlu države, medtem ko te krščansko snciialna avitirala. Krščansko so-cifalna stranka bo sedai kot naiiačla stranka prevzela vlado In s tem odvzela odgovornost za državo z ramen soc. dem. stranke, ki bo stopila V strnem, a stvarno oonzicilo. Na kako koaliclio v kateri bi sodelovala tudi soc. dem. stranka, nikakor nl misliti. RAZDELITEV AVSTRIJSKIH MANDATOV. Dunai. 20. okt. (Izvirno Dotočilo.) Skrutinif preostalih vlasov bo končan danes ponoči ali lutrl. Računa se da bodo od 15 mandatov, ki odpadalo na preostale Vlasove, dobili krščanski sociialcl 6. sociialni demokrati 4 in kmečka stranka 1 trias. Tako bodo imeli v državnem predstavništvu ki bo štelo 175 članov, krščanski soclialci 82. sociialni demokrati 65. velikonemška in kmetska stran ka 26 ln meščanska stranka 1 zastoD nlka. RAD1KAI.NO-DEMOKRATSKI KOMPROMIS ZA BEOGRAJSKE OBČINSKE VO-LITVE. Beograd, 20. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor Izgleda, bodo pri novih občinskih volitvah v Beogradu nastopili radikalci In demokrati s skupno kandidatno listo. Pregovori o tem m vrše, pa še niso dokončani. OGROMNI FRANCOSKI DEFICIT. LDU Pariz, 20. okt. Po Izjavah II-nančnega mlnlstrst^* bo znašal Izredni proračun za leto 1921 pet milijard 499 milijonov frankov (okrog SO milijard naših kron J DELAVSKA STAVKA NA POLJSKEM Berlin, 19. okt. (Izvirno poročilo.) Na Poljskem Je Izbruhnila stavka delavcev. Stavka približno 100.000 delavcev, k| za htevajo boljšo preskrbo z živili. OSTREJŠI NASTOP ITALIJANSKE VLADE PROTI REVOLUCIJONAR-CEM. %• Berlin. 20. okt. (Izvirno poročila) Kakor poročalo iz Bazla. se le Ita-Hianska vlada odločila nastopiti orotl anarhistom ln sociialnlm revolndio-nariem z vso strosrosllo. Vlada ne bo več dopuščala zborovanl ki bi lahko prvedtn k nemirom’. Ministrski predsednik Giolitti le pozval k sebi uuver-nerla iz Milana bt Turina, da se do-povori z nitma o notranil Dolltiki In o odredbah, ki so potrebne za zagotovitev miru in reda. ANTANTA ZAHTEVA IZROČITEV RAZ-KRAI.JA FERDINANDA Bazel, 20. «kt. (Izvirno poročilo.) Be-ogradska »Politika« poroča, da Je antanta Izročila bolgarski vladi noto, v kateri zahteva Izročitev 807 vojnih krivcev. Na listi so nahaja tudi blvll bolgarski kralj Ferdinand, ministrski predsednik Radoslavov to generallshnus Jekov, ki ae val nahajajo sedaj v Nemčiji. sovjetska vlada z 2.13. večino odklonila Wranelove mirovne poeoie in sklenila z vsemi razpoložljivimi moč« mi nadaltevati volno. aOLJŠEVIKl ODKLONILI WRANGLOVO MIROVNO POGODBO. Berlin. 20. okt. (Izvirno naročilo.) Kakor poročalo Iz Curiha. le BORZNA IN TRŽNA POROČILA. (Izvirna poročila »Jugoslavije«.) 20. oktobra. Valute ln devize. C n r I h : Berlin 9.17, New York 831, London 21.76, Pariz 40.90» Milan 23.18» Praga 740. Badapešta 145, Dana) 2.15, avatrtjske krone 1.70. Dana); Zagreb 273—293, Buda« pejta 99—106, Praga 468—492, Varšava 115—137, češkoslovaške krone 465—482, dinarji 1130—1180. Pragat dinarji 247, marke 119.25, Ivlcarskl Iranki 1304.50, Ure 313, francoski Iranki 53540, luntl 277, dolarji 8040, avstrijske krone 2040, potiske marke 26. Beograd: luntl 117—120, dolarji 32 34 Iranki 223—226, lire 133—135. leji 65—67, levi 41—43, češke krone 44—46, narke 48—49, avstrijske krone 10—1040, Efekti. Zagrebi banka za Primorje 900, Eskomptna 1575-1600. Kreditna 1000, Jugoslovanska 681—687, Jadranska 2300, Ljubljanska kreditna 1050-1100, Prašte-dlonicn 9100—9400, Riječka pučka 420-43«. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) - 1e**‘ 10 zamrmrala Oizela. vsa prepadena in zmedena, »pomirim skrbi!«*3*0 Se vrnem* bodite brez Karel AtiKouiCmskl fe pokimal, voivodin.a ie šla. vlekoč Gizeio s se-boi. Priče, voivoda in Cina-Mars so se snoeledali. bledi in trepetajoči nad sliko strašne bodočnosti, ki se le oblikovala iz Violettinih besed. Voivodi se ie prvemu vrnila hladnokrvnost. »Gospoda.« ie deial s srditim ^Jasom »ne nonižuite me s tem. da bi se menili za eevoričenie umobol-Ufi ženske’« - Vidi se.« te pritegnil notar, »da 'tosna voivodinia AmroulSmska ni zdrave pameti.« »Poroka bo in mora biti. Markiz de Cina-Mars in iaz sva vezana s slovesno obljubo.«. »V kolikor smem. svetlost.« te detel mladi markiz »obnavljam zavezo svoleva očeta.« Te besede, čeorav zamolkle fn net>otove. so »oživile voivodo kakor solnčni žarek izza Črnih oblakov. Globoko si ’e oddehnil In položil roko na nismo. »Gospoda,« te povzel s krepkim glasom, »oriiatelli moli draei 1 Po strašnem prizoru, ki smo va baš preživeli. ie treba odložiti poroko za neka! ur dasi ie nočem in ne ntorem odlašati do iutri. Ako ste moti prijatelji. se zberemo nocoi opolnoči snet v tel hiši!« Nekal minut nato nl bilo v dvorani nikosar več razen voivode in Cina-Marsa. »Kako. Hubi sinko.« ie povzel An«otil6me. pomirjen do markizovem nastoou. »ste H uničili papirje, ki sem vam lih označil?« »Da. svetlost: snočl sem bil v vašem dvorcu v Dauohinski ulici ter sežval do naimanišeea vse. kar te bilo v skrinii.« »Hvala tl. Henri 1 Moi sin boš) Prvi boš na dvoru Karla X.. kakor sem obliubil tvolemu očetu.« Cina-Mars ie orebledel: toda vojvoda te mislil, da ea tlači le preobilic sreče. »Svetlost.« »e oovzel markiz, »dovolite ml. da vas spremim v Dauphinsko ulico « »Ne sinko moi.« se le uprl An-Kouieme, »sam moram biti nocol... Zboaoin. do svidenia ob dvanaisti uri!« »Do svidenia. svetlost!« se ie poklonil Cina-Mars in odšel. »Ob dvanaisti uri!« ie pomislil zunai. »Kdo ve. kakšen čudež se lehko zeodi do polnoči I« »Sam!« ie zamrmral voivoda An-goulčmski. »Da, potreben sem samote ...« Unjoen.il ie hrbet, kakor bi ea tiščalo težko breme. »O, strast mote mladosti.« te oovzel s trpkim vzdihom, »kie sl? Liubezen in konr-nen‘e. kam sta izeinili? Da. llubil sem io nekoč; umrl bi bil. da me te zavrnila... In zdai?« Trdo io stresel davo. stopil k sveči, .ki ie vorela na mizi. ootecnil iz nedrii pismo in prebral zadnil od^ stavek pač že stotikrat. Glasil se te takole: »Razumeli boste, da moram sori-Čo ieh deisiev odtevniti zaroti svufo nomoč ako ne izpolnite dane besede. Oprostite ml odkritost: kdo ie porok, da krali Kare! X. ne pozabi, kar te prisetrel voivoda AnKOulfim-ski? Ali zagotovite ooložai moleča s na na svolem dvoru s pravilno poroko ma in svobodo. Člen 64: Avstriia orioozna pravno brez vsake formalnosti kot avstrijske državliane vse osebe, ki ima-lo v dobi (času), ko Stoni ooeodba v veliavo domovinsko (oristoino) pravico na avstrijskem drž. ozemliu in niso nrioadnik? kake druve države. člen 65: Avstriisko državljanstvo se nridobi oo roisivu na avstrijskem ozemliu. člen 66: Vsi avstr, državljani brez razlike rase. iezika ali vere so pred zakonom iednoki in uživaio iste meščanske (državljanske) in politične pravice Nobenemu avstr, državljanu sc ne sme omeievat! svobodna »»poroba svoleva Jezika v Privatnem, poslovnem, v verskem časnikarskem ali drneačnem oziru kakor tudi ne na Javnih zborovaniih Nenem-ško BOvorečf državi?««! moralo dobiti tudi primerne olaišave nrl uporabi svoieva Jezika nred sodiščem In to v "ovohi in nlsavl. Člen 67: Vse avstriiske narodne manišine uživaio isto uorvštevanie in Iste »arauciie in sicer pravno in de* lansko (rechtlich und faktisch) kakor drtnri avstr, državljani. Pred vsem Imate pravico zidati šole. ustanav- ljat! dobrodelne, versko In socllalne naorave. iih oskrbovati In nadzorovati in sicer s oooolno uporabo svo-lega Iezika in vere. Koroško vprašanje v Beogradu. Beoerad. 19. oktobra. »Beocradski Dnevnik« ooroča. da sta včerai donoldne snreiela ministrski predsednik dr. Vesnič in zunanii minister dr. Trumbič deoutaciio 30 koroških Slovencev. Razvovor ie trajal celi dve uri o koroškem voraša-nht. predvsem o plebiscitu v coni A. Denutaciia ie ministroma onisala tež-koče. s katerimi ie treba računati, ter neoriiaznosti. ki moreio nastati, ako ostane s plebiscitom ustvarieno stanje. Razgovor se bo nadaiieval danes. orodno odideta dr. Vesnič in dr. Trumbič na oot v Italiio. »Politika« ooroča. da Je deouta-c'ia. ki ie bila sooči snreteta ori dr. Vesn'iu. zaprosila, nai ostane naša vnisjfa na Koroškem in varu'e slovenski Živeli pred nemškim nasiliem. pr* čemer naj bi vlada tudi poskrbela, da ostane ood Jmroslaviio vsai ozero-lle Južno od Drave, ker se ie večina Hudstva v teh kraiih Jziavila za našo kraljevino. »Politika« ooroča da sta zastopnika angleške in francoske vlade obvestila našo vlado o skleou vrhovnega sveta nai naša voiska evakuira Koroško. Ministrski predsednik dr. Vesnič ie odgovoril da te bilo Iubo-slovenskl voiski že pred sklepom vrhovnepa sveta izdano nodobno naročilo. Naše čete so odšle na Koroško z nalooo da vzdrže red in bodo zonet odšle kakor hitro prevzame plebiscitna komisiia uoravo tetra ozemlla ter bo dobila naša vlada Jamstvo za varstvo naših soroiakov na Koroškem. LDU. Novice iz Trsta. Trst. 19. oktobra. Po štiridnevnem nremoru le davi zonet izšel »Lavoratnre«. kateremu so. kakor le bilo že iavlieno. fašisti razbili tiskarno ter prostore uredništva in uoravništva. Ker so tržaški stavci tedaJ blU odločiH da ne izide noben Ust oreJ nesro bo moere! izha- I lati »Lavoratore«. so tudi druei tržaški listi Izšli šele danes. Tržaška skupina nacifonalistov te imela zadnio sredo svoi izredni občni zbor. kl »e sklenil poslati ministrskemu predsedniku GioIUt»iu naslednio brzoiavko: »Vsled vesti, da ori novih nopaianhh za rešitev iadranskeva vnrašanJa italijanska ootftlka namerava ponuščati. oošilia izredni občni zbor »Tržaške skupine nacionalistov*. poorvlnoma uverien. da bi taka politik« imela za našo stvar neore-crledno škodo. Vaši ekscelenci odločen protest da se ne sme dovoliti na-dejinte oslablienie naše zmave. Vaši ekscelenci izražamo nemiaino vollo. za vsako ceno braniti Italijanske zahteve na Jadranu. Iri so edina oot. da Se zaeotovi bodočnost države.« »lavoratore della Sera« poroča iz Milana: Aretaciia urednikov 'sta .Umanita Nuova* ter Malateste ie do-vzročila veliko osrerčenie ori delavcih ne samo v Milanu, amnak oo vsei Italiii. Muoeo Hudi soravlia to aretacijo v zvem z novim postopanjem mteistrsVceBa predsednika. Oiolitti do-staia torci mož železne oestl. Nekateri domnevalo, da te aretaciia Mala-testa nekaka varstvena odredba za aretaciJo Mussolinija, katereva baie nameravaio prileti nrihodnie dni. Javno mnenie meščanskih sloiev smatra, da način pisania lista »Popoln d'italia« iavno ščuva k meščanski volni. LDU. Vladni načrt ustave. Beoerad. 19. okt. »Politika« ooroča: Ker odidete triJe ministri v Italiio k oovaianiem elede iadranskeea vorašania ip se ne ve. kdai se vrnete v Beoerad. le ministrski predsednik dr. Vesnič predlaeal ministrskemu svetu, nai se ored volitvami za konstituanto načelniki vseh strank zastopanih v se-danii vladi, snnrazumefo o načrtu ustave in ureditvi naše države. Včerai se ie na seiah ministrskeea sveta, ki sta se vršili oooldne in ob osemnajstih oričeln n tem razDravliati. Vsi člani kabineta so se striniali s tem. da bodi naša država dedna in parlamentarna mtmarhiia z narodno dinastiio Karaetereievičev. Grb kraljevine bodi dvoedavi beli orel. ki imei na prsih vrbe Srbiie. Hrvatske in Slovenile državna zastava pa bodi mmdro-bela-rdeča. Kar se tiče narodnega predstavništva, so se člani ka- bineta iziavili za sistem dveh zbornic. parlamenta in senata. Proti senatu se ie iziavil samo 1 minister. Vsi ministri brez razlike strank so se izrekli za enotno državo z enim parlamentom in zakonodaistvom. s širšo lokalno avtonomiio brez leei-stetive. Trdi se. da ie zunan« minister dr. Trumbič Dri tel priliki Doseb-| no leno eovoril o potrebi edinstvene j države. istotako pravilo, da so hr-1 vatskJ in 'slovenski ministri iziavili .ia so niihove stranke nroti federalistični ureditvi države. Samo o velikosti samoupravnih enot. ki nai bi ne bila določena na Plemenski nodlaei. so bila mnenia različna. O tem bo končno-veliavno odločevala konsti-tnanta. »Politika« pravi, da bo so-vlasie v ministrskem svetu Blede vnrašanJa o načrtu ustave tn edinstvenosti države. liudstvo trotovo z veseliem pozdravilo. LDU. Isola Bella. (sola Bella, kier se bodo do nai-novei.ših vesteh vršila med našimi in Italijanskimi deleeati povajania za rešitev iadranskeea vprašanla. se na-haia v bližini Pallannze kler so pred meseci že začela ooeaianla o Jadranskem problemu z bivšim italijanskim Nittiievim ministrstvom. Isola Bella spada k takozvanemu borromeiskemu otočhi. Ta skupina otokov štele 4 otočife dva večJa in dva maniša Dva večia otoka sta Isola P-ella in Isola Marre. dva maniša pa Isola dei Pescatori in Isolino di San Giovanni. Na Isoli dei Pescatori prebivate samo revni ribiči. Sploh te borromeisko otočje šibko oblindeno. Do 17. stdletia ie bilo otočie ousto. Sele po letu 1700 so otoke tedanji lastniki BorromeJi iz milanske rodbine Borromeo Preuredili v krasna bivališča s palačami in vrtovi. Poslo-nie na Isoli Belli, kter se bodo vršila oneaiania obseva krasno valerito slik in kapelo z erobnico prvotnih ffospodariev. ____ Kerenski o bol jševizmu Prava. 19. oktobra. Kereoskii. ki Je dospel te dni v Praeo. se 1« l*rawl ooroCevatcem časopisov, da boljševizma ut movoče zlomiti brez ruskeva naroda in nroti niemu. Z belim teroriem car^iiih ee-oeralov se ne da oremavati rdeči teror. Kerenshii se te Izrekel odločno nroti vsakršnemu vmešavanju od zu-na! Glede oduošaiev med Ruslio In ; Češkoslovaško le delal, da si bodočih > razmer ne more druvače nredstav-Hati. kakor da nride med obema državama do naibliž.te zveze. Kerensteii te menil, da te orezvodai napovedovati katastrofe sovietske Rušile za bližnJe dneve ali mesece, čas likvidacije ie boli oddalJen. kakor nekateri misliio._______________LDU. Zinovjev o sovjetskem sistemu. Nemški neodvisni sociJalisti so v HaheJu ored kratkim raznravlial! o 21 tih točkah, katere Je postavit Lenin kot oredooBoj za vstop v III. «nter-nociJonalo. Te zanimive konference se ie udeležil tudi predsednik III. in-teracHonale Zinoviev. boliševiški unraviteli Petrovrada. Govoril ie na ' skupščini nad 4 ure in branil soviet-ski sistem nred parlamentarizmom. Temeli komunizma ie no Zinovie-vem nazirnniu vera v svetovno revolucijo. Ta vera sloni na trditvi da , so Bosnodarski fjrvBoi' za svetovno ' revolucijo dani v vseh evropskih dr-| žavah. Po svetovni voini fe lahko zrušiti svetovno kapitalistično eo-soodarstvo in postaviti na nlevovo tresto sociialistično nroduVciin | Zinoviev priznava da ie uničenie kapitalistične družbe v Rušili stalo ruski narod OBromnih žrtev. Toda to kar se te primerilo v Rušili. Je ne-izofibno povsod ki er se mora borba med delom in kapitalom izvesti do konca.. Zinoviev dalie priznava, da kliub Bosnodarskim DoBolem za svetovno rcvoluciio manjka za to revoluciio potrebna duševna oriientaciia. Za naivečieea nasprotnika čisteča sov-Jetskeca sistema in nrocrama ie Zinoviev označil amsterdamsko strokovno mternaciionalo. Oborožene nemške naciionabstične orvanizaciie so po nietrovi sodbi boljševizmu mani ooasne nevo »žolta« internaciionala. Ta primer se naiiasneiše Dokazuie v Italiii. kler bi bila že davno izbruhnila rcvolnciia da niso čistih pristašev sovtetskeca režima izdaiale »žolte« strokovne orBanlzaciie. Teror le do naziraniu Zinovieva sovietskemu sistemu ootrebea, Ruski boUŠeviki so bili prvi čas zelo blatri. ali protirevolucija oficirlev Jim te odprla oči. Radi prevelike mehkobe le »vjetski sistem propadel v Madžarski m Nemčiii. S posebnim ozirom na to te Zinoviev položil nemškim soci-iahstom na srce sledeče besede: »Ne nostopaite milo. ker se bo obzirnost nad vami maščevala. Koristi proletarske revolucije so več j vredne neco kri. prelita, v revoluciii Marčtiite se nad. izkoriščevalci, ne štedite sovražnikov! Računaite s te-roriem. katereva nismo krivi mi. temveč buržuaziia.« Nemška vlada ie Zinovievu na nodlavi teh Iziav nrenovedala nadali-no bivanle v Nemčiii in te odredila. t,a predsednik III. internaciionale čim’ prei izvine tia odkoder le nrišel. EDIN! SLOVENSKI DNEVNIK, K!POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. D’Anntnizlore naredbc, LDU Reka, 18. okt »Vedeta d' Itaiia« obžaluje Izgrede, Irt »o jih, kakor znano, v petek zakrivili faiistL — »Bollenino UfB-ctate« (Uradni list) reteace je objavil tri pomembne odloke. Prvi odpravlja vse omejitve, katerim je bil doslej podvržen Izvoz in uvoz s sosednjim kraljestvom SHS. Druga naredba prepoveduje na Reki razpečavanje listov »Avantl«, .Lavoratore« in »Lavoratore della Sera«. S tretjim odlokom se v reg ene i uvaja tiskovni zakon, veljaven v Italiji in se določa: Kdor Uska ali razširja na kakršenkoli način pisana anonimna sporočila, ki utegnejo povzročiti potrtost javnega mnenja ali drugače ošibltl stanovitnost prebivalcev, bo kaznovan po kazenskih določilih, predpisanih v prejjnjih naredbah. Židje bodo volili. LDU. Sarajevo, 19. oktobra. Kakor poročajo tukajšnji listi, je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se Židje vpišejo v volilne imenike za konstituanto. Ver je t- Potovaje Tako .Ionesca. LDU Praga, 19. okt. Kakor doznava »češke Slovo«, pride Take Jonesev 27. t. ■L v Pračo ter se po dvodnevnem bivanin v Pragi odpelje v Varšavo. LDU. Praga, 19. oktobra. Romunski minister za zunanje stvari Take Jonese« bo došei sem 27. oktobra ter 1» ostal dva dni v Prači, odkoder bo potem odpotoval v Varšavo. V Prači pričakujejo tudi prihoda poljskega zunanjega ministra kneza Sapiehe, Francija tat Anjtlfc proti žeUgovakemau LDU London, 19. okt Nota, ki sta Jo francoska in angleška viada hkrati poslali potiski vladi, izlavtla: Zavezniki so mne- j nja, da mora potiska vlada postopante generala ŽellgovSkega obsoditi. Ako se položaj v kratkem ne razjasni, bosta za-vzeli francoska In angleška vlada novo stališče. Bolgarski časnikarji proti Izročitvi vojnih krivcev. LDU Beograd, 19. okt. Bolgarski Usti prinašajo te dni poziv organizacije bolgarskih novinarjev, kl Je naslovljen na vse, zlasti pa na sosednje države. V pozivu prosijo bolgarski novinarji, naj se 600 Bolgarov,, k! Jih zahtevajo Srbija, Orška in Romunija radi obtožbe vojnih zločinov, pusti v domači državi, kjer bodo sojeni, kakor je bilo to dovoljeno tudi Nemčiji. Posebno je zanimiv oni del tega poziva, kl se obrača na nas, predvsem na sosede Srbe, kl so predložili najobšimejSl imenik krivcev. Bolgarski tisk opozarja na to, da je l. 1914. vstal ves srbski narod proti zahtevi avstro - ogrske monarhije, naj namreč -ogrska sodišča sodijo krivce napada prestolonaslednika Ferdinanda, ter da je ves srbski narod ogorčeno odbil to zahtevo. Čustva, ki so se tedaj pojavila v duši srbskega naroda, so bila sprejeta z odobravanjem vsega sveta. Bolgarija In njeni sosedje. LDU London, 18. okt. »Dali* Teie-grapb« Javila, da je bil predmet razgovorov, kl so se ta teden vršili med Take Jonescem in Lloydom Oeorgem ter razgovorov med L1oydom Oeorgem In Stam-bulinsklm najbrže določitev podlage za dogovor med Bolgarijo ta njenimi sosedi in prejšnjimi sovražniki. Končnoveljaven sporazum se preje ne bo dosegel, dokler Stambullnski ne obišče glavnih mest držav, ki pridejo vpoštev, posebno dokler ne konferira z Venizelosem. Boji na Irskem. LDU London, 19. okt Pri spopadih na Downlng Streetu Je bilo več kot 50 stražnikov težko ranjenih, izvršenih je bilo veliko aretacij, Beležke. /-Volilni orOBram demokratske stranke ... P1"?® Driobčuie skupni volilni oklic stranke;. Proeram se ne razlikuje od že znanih strankinih °b la v in iziav. Glede državne obIik5 povdarja državno edinstvo s Široko avtonomiio samoupravnih enot. ne označuie na nikakih podrobnosti V delavskem vorašaniu se hoče zavze-rnati za soudeležbo delavcev na ood-, ‘h v katerih so zaposleni. Naposled se oklic ostro obrača proti federalistom in separatistom nroti Ve-Iikosrbom in Velikohrvatom. nroti komunistom in republikancem ProBlas ie podpisal predsednik Blavneca odbora stranke Liuba Da-vidovič in za niim vsi demokratski poslanci. Besede nrav lepe. samo oo do, sedanifh Žalostnih skušniah nimamo vere. da bi iih današnli strankini predstavniki moeli in hoteli izvrševati no je, da se naredba nanaša samo na a*, tohtone Žide (zefarde), medtem ko bod® avstro-ogrski Židje (askemazt) Izključeni od volilne pravice, dokler se ne bodo po. služili opcijske pravice. Volilno gibanje muslimanov. LDU. Sarajevo, 19. oktobra. Med muslimansko inteligenco se opaža žlvahc gibanje, da bi se v volilni boj vstopilo z drugimi gesli nego doslej. V zvezt s terc s« govori o ustanovitvi nove stranke, ki bi izdajala tudi svoj list. Na čelu te stranka bt stal bivši minister Sefkija Gluhič. V stranko bi vstopili omladlncl in aktivui de-lavcl v boju za naše narodno zedinjenje. Olavni urednik novega Usta bi bB Avdo Hasanbegovič, bivši dobrovoljec in podporočnik. Ureditev poročevalske službo. LDU Beograd, 19. okt. V predsedstvu vlade se Izdeluje naredba o presbirojlh, ki bodo po tej naredbi spadali v resort predsedništva, kakor je to tudi v Angliji ta Franciji Demonstracije brezdelnih v Londonu. LDU Berita, 19. okt. »Deutsche A'J. čemerne Zeitung« javlja iz Londona: Tulca] so se vršile obširne demonstracije brezdelnih. Okoli 20.0D0 demonstrantov je korakalo proti White Halle. V ulic: Do\v. ning Street je prišlo do spopadov s po!I-cilo. Stražniki na konjih so napadli množico. Pri teh spopadih je bilo več kot 130 oseb ubitih in ranjenih. Angleški parlament. LDU London, 19. okt. Odgovarjajoč na razna vprašanja je zastopnik vlade v poslanski zbornici odgovoril, da vlada namerava obe zbornici prositi za dovoljenje zakonskega načrta glede vlade na Irskem. Poslanska zbornica ie nato obravnavala položaj. Id ga is povzročila stavka rudarjev. Trgovski minister Robert Home Jo taja vil, da se vlada ne more ulilo« it! željam rudarjev, ker noče dopustiti, da bi dobila javnost vtis, da je stavka cdtao sredstvo, da kakršne-koli zahteve prodre. Kraljevsko vprašanje na Madžarskem. LDU London, 18. okt. V razpravljanja , o madžarskih vprašanjih meni »Daily Te. legrapbs da Je sprejem Madžarske v malo antanto toliko časa izključen, dolder sa mir ne ratificira in se na Madžarskem na Izvrši oddaja orožja in dokler se Madžarska ne pokori prepovedi vrhovnega sveta glede Habsburgovcev. List meni. da bodo narodnega kralja težko našli, ker je medsebojna ljubosumnost onih, k! pridejo v poštev, prevelika. Tudi kak angleški aM italijanski princ ne bosta iinela veliko upanja. Kot najboljša rešitev vprašarua madžarskega kralja se zdi listu izvolitev skandinavskega ali belgijskega princa. Borza. LDU Dunaj, 19. okt.: nem. marke 571.50, švicarski franki 5775, franc, franki 2400, ital. lire 1475, angleški funti 12(50, amer. dolarji 350, madžarske žigosane krono 98—132, češkoslovaške krone 455—479, novi dinarji 1130—1180. + Brzovlaki Beograd - Budimpešta. Med našo viado in upravo madžarskili železnic se vodijo pogajanja radi uvedbe br« zovlakov med Beogradom in Budimpešto. . + Nove brzojavne proge. V soboto je bila otvorjena direktna brzojavna proga Praga - Beograd preko Madžarske ter proga Praga - Trst preko Avstrije. Te dni bo« sta otvorjeni direktni brzojavni progi Praga - Varšava ta Praga - London. Direktno brzojavno zvezo z Ženeve bo vsekakor vzpostavila Avstrija. + Dovoljen izvoz rogate živine. Gospodarsko finančni komite Je sklenil, da dovoli izvoz rogate živine. JE »JUGOSLAVIJA-. ClTAJTE JO! NAROČAJTE JO! Jugoslavija. Ra7#ia poročila. Dnevne vesti. *— H Koceuovi stoletnici. Hvaležni smo. da ie Severin v »Slov. Narodu« snomnil slovensko iavnost na stoletnico roistva Blaža Kocena, ki bo Driliodnie leto dne 24. prosinca. Severin ni*e: »Včasih so se Drireiale podobne proslave (stoletnice) z vzi-davaniem spominskih plošč na rodnem doniuc.. — Taka proslava za BI. Kocena res ne bo moeoča iz dveh vzrokov: 1. Ker ie nieeova roistna hišica v Hotuniah na Ponikvi lesena: 2. ker so mu ožii roiaki že leta 1898. vzidali spominsko ploščo na šolskem posIoptu baš zateeadeli ker ie na le- , seno rodno hišico ni bilo moeoče vzidati. Pri takratni skromni proslavi ie ime! slavnostni eovor v. Braeo-tin Hribar. Pripomnimo, da ima v ncnkovski šoli vzidano spominsko Dloščo tudi Kocenov roiak Anton Martin Slomšek. — Stalno stanovanle za regenta v Zavrebu. Zagrebška mestna občina ie dala hrvatski vladi v naiem hišo nn Katarinskem treu 6 da služi regentu Aleksandru za stanovanje, kadar pride v Zagreb. — Rok za Driiavo orlznanic o volnih nosotillh ood*llšan Finančna delepar^a v Liubltani obiavlia uradno: Rok za Driiavo začasnih nrizna-nic o voinih n^sorilih in za Driiavo rentnih kniižic le oodalSan do 30. t. m. — Francoski »ovlnarU obiščejo .lueorlavtlo. Se tekom tega meseca dospe v Beograd 20 zastopnikov raznih pariških listov, ki bodo vostie srbskega novinarskega udruženia. Obiskali bodo Važneiše krate v Juco-slavkijn oosetili tudi bivša boina oo-lia in nnnctnšene nokraMne. — Rektorska Inaugaraclja na ljubljanski univerzi so bo vršiia v soboto dne 23. t. m. ob 11. v zbornici (deželni dvorec). Vstop vsakomur prost. — Imenik poštnih. brzojavnih ta telefonskih uradov v kraljevini SHS Je Izšel in se naroča pri gospodarskem uradu poštnega In brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, Kongresni trg št 8. Eden Izvod stane 10 dinarjev. Razpis služb. Na državni licejski knjižnici v Ljubljani so razpisana nastopna službena mesta: za ravnatelja v Vil. činovncin razredu: za dva knjižničarja v IX. činovnetn razredu (oziroma za 2 asistenta ali za 2 praktikanta): za enega asistenta v X. činovnem razredu {oziroma praktikanta); za enega praktikanta; za enega definitivnega, oziroma provizor-»ega kanclista v XI. činovnem razredu. Interescntje sc opozarjajo na »Uradni list« 120. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo- v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Sobnn ie iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. oktobra 1920. dela 210 moških In 78 ženskih delavnih moči. Delodajalci s« pa iskali 173 moških in 82 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 480. — V delo se sprejmejo: hlapci, potiski delavci, dekle, drvarji, zidarji, tesarji, žele-zostrugarji, livarji, navadni ključavničarji, koti. kovači, pohištveni, modelni in strojni mizarji, pletarji, tehtničarji, betonski delavci-, šivilje, služkinje, kuharice, postrež-nlce, vajenci, valenke Itd. — Zborovanje okrajnega učiteljskega I društva za okraj Kočevje se vrši v soboto 23. t. m. po prihodu dopoldanskega vlaka (10.30) v Ribnici v I. razredu meščanske šole. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve! Zato naj ne manjka nihče, ker mora stati naš stan strnjen v čvrsto falango s ozirom na politični In gospodarski kaos v državi. Pazimo, da nas življenje ne prehiti in ne ostanemo osamljeni, zapljuvani in razočarani zroč na podrtijo, na razvaline šolstva, ki ga vse snubi, vse jemlje v kritično presojo, a ga nihče izmed kričavih demagogov ne ljubi in ne mara. Tovariši, tovarišice, na svkleuiel — Nemških ta nemškutarsklh stroje-vodlj j« še mnogo zaposlenih pri državni železnici. To samo na sebi ni nič hudega, lto bI možakarji obnašali tako, kot se je ugoslovanskim državljanom treba. Vrh tega pa 5e hočejo ti ljudje vedno najboljše službe, dočim se nam domačinom neprestano predbaciva. da nas je preveč ta da nas zalo pošiljajo na razne substitucije ■a Hrvatsko itd. Vprašamo torej merodajne činitelje, da nam pojasnijo, katerih ie preveč, domačinov ali tujcev in kdaj eaislijo poslati slednje tja, katnor spadajo ■— Državni železničarji. — Neznani dediči se iščejo. V neki ncwyorški bolnici je umrl Jugoslovan Peter Vidovič, ki je dela! v rudnikih v Aljaski. Njegov sin, dijak na vseučilišču v San Frančišku, je pade! kot dobrovoljec na Iranc. bojišču. V prtljagi pokojnega Vidoviča so našli 200.000 dolarjev in sicer «0-000 v hranilni knjižici glaseči se na San Francisco and Faire Bank, 54.000 dolarjev v ameriškem vojnem posojilu, 1900 dolarje V. T. gotovini ta raznih dragocenosti v. vrednosti nad 50.000 dolarjev. Ve* ta denar Je prevzel v varstvo skrbstveni urad v New Yorku. Mogoče se nahajajo dediči pokojnega Vidoviča kje na Slovenskem. — Zasilni drobiž Izda zagrebška mestna občina v višini 600.000 K, in sicer 2 milijona komadov po 20 vinarjev ta 400.000 komadov po 50 vinarjev. Veljavnost tega drobiža bo trajala do 31. decembra 1922. Ljubljana. _ Sprememba posesti. Bivše Mohor-čevo posestvo na Dolenjski cesti je kupil g. M. Jesih, veletrgovec z vinom v Florjanski ulici in Rudniku. V kupljeni hiši zida g. Jesih veliko moderno pivnico, kleti po amerlkanskem vzorcu, amerikansko točilnico, nadalje pripravlja velik senčnat vrt, zkla veliko stanovanjsko hišo itd. Domačemu podjetju želimo krepkega razvoja, ker je vinska veletrgovina drugače itak po večini v rokah žkiov in špekulantov. — Kaj Je s cerkvijo za Barjane? Pred kakimi 22. teti je zapustil pok. graščak Kosler 20.000 K za zgradbo podražne cerkvice barjanskim vasem. Ustanovo upravlja menda ljubljanska občina. Ker so sedaj in še dolgo ostanejo take razmere, da za ta denar ni mogoče postaviti najskrotn-nejše kapelice, « se .morda dala ustanova porabiti za druge dobrodelne namene on-dotnema prebivalstvu, a. pr. za revno šolsko mladina. — Nesreče ob GradaščlcJ. Predvčerajšnjem zvečer se je zgodila v Trnovem velika nesreča. Izvošček Ivan Ahlin je zadel z vozom na mostu čez Oradaščico ob trhlo ograjo, ki se je podrla, da je voz s konjem vred padel v vodo. Pri tem se Je Ablin pobil na glavi tako nevarno, da so nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Njegovo življenje je šc vedno v rosni nevarnosti. Z njim vozeča sc vdova kovača Weissa je dobila le lahke poškodbe, dočim ie bil konj tudi nevarno poškodovan, ter so ga morali pobtil. Ga. Welssova Je izgubila vrhutega v vodi dva prstana. —. Tlak med Zvezde In nunskim poslopjem je potreben popravita. Da pa ne bo drugačen, ko drugi ttakl v bližini, naj se napravi tndi ta dak ie asfalta, ki Je vsekakor najprimernejši. — Poštni nabiralnik na dvorišču glavne pošte. Svoječasno na tem mestu izraženi želji, da bi se nabiralnik pritrdil na dvorišču glavnega poštnega urada, kakor je bil pred vojno, je poštno ravnateljstvo ustreglo. Iz omenjenega nabiralnika sc pobiralo pisma tik pred odhodom pošte na kolodvor. Toliko v obvestilo ljubljanskemu občinstva. — K nedeljski kroniki. Policija le Izsledila in zaprla Bolaffljevcz« delavca Fr. Koširja, doma s Cmega vrha nad Polhovem gradcem, ki je v nedeljo zvečer baje brez povoda sund s nožem v hrbet ključavničarja Edvarda Nlullerja. Napadalec in poškodovanec sta bila vinjena. Drugi poboj v Dravljah pa je imel smrtno posledico. Posestnikov sin Jos. Breceljnik jc v pijanosti brez vidnega povoda zabodel v prsi svojega prijatelja in soseda, mizarskega pomočnika Ivana Pokorna, ki je drugi dan umrl v deželni bolnici. — Pod milim nebom «a travnika poleg zasilne bolnice ie prenočevala brezposelna Marija Petam. Policija Jo le aretirala. Pclhanova ie bila radi tatvine že večkrat kaznovana ta je bila L 1916. obsojena na 3 teta ta t. 1918. na 8 mesecev težke ječe. — Uboga ženska, U ti z rokami služi vsakdanji kruh, ie 6. t. m. Izgubila ročno torbico * večjo sveto denarja. Ker denar ni njena last, se pošten najditelj naproša, da istega vrne proti nagradi upravništvu Usta ali na policijo, 2ena Je Nemka ta tudi otroci so nemško vzgojeni _ Čuden kolporter je tukajšnji trgovec Jeglltsch. Vsak dan kupi namreč po 50 Izvodov lističa »Volksstimme«, Id ga potem brezplačno razdeli. Menda upa, da mu bodo socijatisti hvaležni, kadar pride njih čas. Razstavo kokoši priredi v vrtu »Gam- brlnove dvorane« 23. ta 24. t m. kmetil-I ska podružnica za Maribor to okolico. Vroča kri. 43 letna Fr. Cerček se Je j med prepirom z M. Pavleličevo tako razvnela, da je slednji od njenih klofut oteklo lice. Kokošji tatovi so odnesli 64 letni A. Skubetovi iz dvorišča 6 kokoši v vrednosti nad 300 kron. Neopznan tat je odnesel natakarici v gostilni »Zagreb« M. Volerjcvl nekaj obleke ta perila v vrednosti 1400 K. Osumljen je tatvine neki A Osman, ki se Je ob tem času nahajal v gostilni. Posledica alkohola. 67 letni bivši hišni gospodar J os. pl. Kotovitz se ga ie v pondeljek zvečer tako nalezel, da Je pri prehodu čez tračnice na Tržaški cesti padel, pri čemur se je na glavi tako pobil, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v tukajšnjo bolnico, Skl podčastniki. Dovolj somi molčali ta upali, da se nam bodo naše opravičene zahteve za povišanje plač Izpolnile. Ker smo pa videli, da ie vse zastonj, smo obupali. Ni čudno, da *o pri nas dezerta-cije na dnevnem rodu ta da se nihče več ne mara Javiti k orožnikom. Neznosne gmotne razmere in razcapane obleke, ki tih dobivamo, jemljejo nam ves ugled pri ljudstvu, kar nam našo službo zelo otež-koča. Poživljamo merodajne oblasti, da je že skrajni čas, da se naša beda neha, ker tako ne moremo več životariti. Maribor. Nemški napisi se po zadnji demonstraciji omožijo po tukajšnjih trgovinah, kot gobe po dežju. Naši ljudje se zgražajo nad objestnostjo Nemcev, naše oblasti pa spe, ali pa sl hočejo morda z popustljivostjo pridobiti naklonjenost Nemcev. Nova banka. Svojo podružnico ustanovi v Maribora Splitska zadružna banka, ki bna 30 milijonov delniškega kapitala ta je osnovana na popolnoma zadružni podlagi. Svoje prostore bo Imela nova banka v dosedanji Ptrhanovi trgovini, kjer bo pričela že v začetku decembra s poslovanjem. V Istem poslopju bo otvo-rila svojo podružnico tudi ljubljanska elektrotehnična tvrdka »Svetla«. Državni urad za zaščito dece sc preseli iz Koroške ul v Strossmayerjevo ni. št. 26 (Deško zavetišče). Uradni dnevi trgovske ta obrtniške zbornice se vrše v Mariboru dne 21. ta 22. t. m. v prostorih Trgovskega gremija v Mariboru. Prijet napadalec. Doznalo *e te ®a se je zadnjega napada na Slovence na Pobrežju udeležil tudi 23 letni mesar A. Bedenek. Plačilo mu je gotovo. Boljševiškl emlsar je baje tesar Fr. Stauber, ki nabira po Mariboru prispevke za komunistično stranko ta njeno glasilo. Pred kratkim je dospel iz Holandskega. Gospodarski shod ta shod županov se je vršil v nedeljo dopoldne v Celju. Po-setilo ga le precejšnje število kmetovalcev iz okoliških občin. Predavali so razni predavatelji o raznih gospodarskih zadevah, tičočih se kmetovalstva. Sprejela se je h koncu resolucija nn deželno vlado in finančno ministrstvo, naj se odpravi sploh vsaka trošarina na kmetijske Izdelke pri producontu, trošaTtae na posamezne špecerijske predmete pa se naj znižajo na minimum. Po resoluciji so se obravnavale še razne zadeve glede državne policije v celjski okolici, h čemur se jc sprejela tudi primerna resolucija. Ne nasedajte tujim agcntoml V celjski okraj so se priklatili minule dni trlle agenti te Dunaja, ki so hodili po okram brez dovoljenja obrtne oblasti in nabirali naročnike za povečanje raznih slik za nekega dunajskega fotografa Daxa. Celjska policija je enega temed njih v osebi Adolfa Papira aretirata, ker je pri svojem poslu obenem tudi hujskal proti državL Izročila ga je državnemu pravdntku. Ostala dva pa ie obrtna oblast milostno obsodila vsakega na 40 kron in Ju potem izpustila, mesto dt bi ju bila izročila policiji, da ju izžene. Temen slučaj. Celjska policija Je minule dni aretirata ta oddata v *apore Okrožnega kodIšča dr. Rudolfa Fohna, rodom iz Trbiža, ki je prišel spet v Celie. Svoj čas se je ta doktor proslavil s tatvinami v celjskem muzeju. Tokrat pa je nabiral denar, in ker so mu — kakor pravi — celjski Nemci premalo dali, je šel v Konjice, da tamošnje oskubi. Pod pretvezo, da zbira milodare za nemške dijake, jc nabral par tisoč kron. Ko so ga prijeli, je najprej dejal, da ie dal denar univerzi v Inomostu, pozneje pa zopet, da ga je dal svojemu bratu, k» študira v Inomostu. Preiskava bo pokazala, kaj je res. Začasna naselitev. Gosp. Karol Pečnik, pred volsko zdravnik v zimovlšču Kairo v Egiptu in poleti v Trstu, se naseli začasno v Celju. Za prisednlka ▼ celjski gerentsld sosvet je namesto odstopivšega dr. Fran ?ihpria vlada imenovala fin. svetnika dr Avg. Sedlarja, ki ga je kot svojega zastopnika nominirala JD5. Sodniški IzpH le napravil z odliko f. avSkultaut Felik* Verbič v Celju. Umrl ie na Spodnji Hudinji hišni posestnik Melhijor Kolar, star 60 let. Konec vsakterl obzlrnostil Svoj čas se je po Celju govorilo, da so se nekateri Nemci, ki niso k nam pristojni, trpeli v našem’ mestu, za *>• da bi ni* ta*«* škodoval naši stv8rl na Koroškem. Sedaj je samo po sebi umevno, da mora iz Celia vse, kar Je tule ta *lv* tu brez posla- Naši ljudje morajo pHtl končno do stanovanl! Vojaška patrulja ie v Narodni kavami aretirala nekega narednika ta enega vojaka. ker sta vkljub pozivu, naj nehata, navdušeno prepevala nemške pesmi. NA.1NOVE.ISA ŽENSKA MODA. Zimska sezona je prinesla modno novost visokih ta zaprtih ovratnikov, katero so zlasti londonske dame sprejele z velikim veseljem. Visokega ovratnika se bodo pač v prvi vrsti posluževale dame, ki niso več mlade to one, ki nlmaio lepib vratov, ker dekolte ne trpi nlkakšnega kompromisa. Ravnotako Imajo tudi ženski površniki visoke ovratnike, navadno iz krzna. Samo večerne toalete za gledališče ta restavracije imajo še vedno dosti znaten dekolte. Ta moda zahteva ohlapne bluze z dolgimi rokavi. N. pr. londonske firme Izdelujejo rokave po načinu te bidermajerske dobe. Samo toaleta za restavracijo še ima vedno rokave, ki se končajo med rameni ta lakti. Preveč pa se za to modo ne navdušujejo nikjer, ker so se dame preveč navadile na neizogibni dekolte, katerega se tudi v nai-hujšl zim! ne ustrašijo. Pričakujemo lahko, da se ta moda ravnotako ne bo obnesla, kot moda dolgih kril, ki jo hočejo zopet avestl ta kateri ženstvo vobče nasprotuje, češ. da je nepraktična, katera trditev Je deloma tudi opravičena. Nobena dama se ne bo več navdušila za to, da bi s svojim dolgim krilom brisala prah in Mato po ulicah. SE O RAZMERAH PRI OROŽNI-ŠTVIL (Iz krogov orožništva nam pišejo.) Naredba komandanta V. orožniške brigade v Ljubljani št. 47 navaja narečno komandanta celokupnega orožništva St. 117, glasom katere le prosil komandant celokupnega orožništva v Beogradu artln,-strstvo za vojno ta mornarico pojasnita, ka) Je storiti z orožniki, ki se nahaja » sodnljski preiskavi. Ministrstvo Je rešf.o vprašanje tako-le: Ker se orožniki sma- trajo za aktivne vojake, so v tem oznu pristojni divizijski oblasti ter se imajo m*-pirati v garnizijske zapore, dolder niso postavljeni pred sodišče. V tem oziru nas Imajo za vojake, pu plačah pa smo zapostavljeni. Ce nas v Kazenskih zadevah pripoznajo kot vojake yi nas po omenjeni naredbi lahko zaprejo v garnizijski zapor, dobro, toda zahtevamo zato tudi udobnosti, katere uživajo voja- G edamce in glasba. »Pohutšanle v dolini šentflorian-ski« te bilo sinoči vobče nrav zado-voHivn podano. Posebei ie vredno omeniti «r. Pečka (konkordat) in e. Poaro/a (mežnar) ki sta soivralce prekašala. Ansambel ie žel posebno na konca rev zasluženo oriznanle. Mariborsko gledališče. Ako motri« vzpored našega gledališča v zadnjih 14 dneh, moram reči, da je sudfl prav malo zanimivega. Vrstile so se povečini reprize Izza lanske sezone. Tndi »Brata Martina« v torek, 30. m. m. nc morem šteti med novosti, ker se rti zdi njegova pojava na odru tiki koncert, kjer bi Igrala naša mestna »lajnarica« svole tisočkrat pre-orgljane dolgočasne melodije, ki so prava muka človeškim ušesom. Mestnemu gledališča M bil v prvem leta obstoja slovenskega odra »Brata Martina« še opnstfl, v drugem letu iu pod egido narodnega gledališča pa je mučen občutek, da mora umetnosti želeče občinstvo pristati na take koncesije zahtevam blagajne ta sprejemati raz pozornlco izven ta nato šc skozi vse abonmaje tako duševno hrano. Domov smo prišli oni večer nekoliko kasno, ker si je g. Povhe kot Črviček ta kot režiser temeljito dal duška ta z veliko radodarnostjo stresal med občinstvo ocvirke svojega »humorja«. V celotnem Je bila predstava še dokaj dobra ta Je njen naslov privabil v gledališče mnoga občinstva. Vidi se, da le ta našo publiko velika privlačna tila godba te petje, vendar pa Imamo narodnega blaga dovolj, da JI ga nudimo ter nam ni ravno treba segati po drugih, ako tudi galeriji dobro znanih in dobro došlih delih tujega izvora. V torek, 5 t m. se Je Igrala Hebblova žaloigra »Marija Magdalena«. O predstavi tepresovorteio v kratkem. **• Pevsko društva Ljubljanski Zvon je priredilo pod vodstvom svojega pevovodje Zorka Pretovca ta * sodelovanjem Josipa Erjavca 1L oktobra v Unkmskl dvorani koncert. Na programu je bilo več le ne protavajanih pesmi, in g. Prelovca moramo le pohvaliti, da se tako rad zavzema za novejše. Dobro tevežban zbor je pod taktirko .svojega pevovodje zapel nad vse pohvalno več pesmi domačih skladateljev ta se posebno Izkazal pri težki Ravnikov! »Zenita!« in Lojavičevl »Medved z medvedom«. Josip Erjavec, na katerega smo res ponosni Je zapel pred kratkim izišle Lajovičeve »Pesmi samote« in 4 hrvatske, od katerih je Milojevl-čevo »Japan« ponovU. Koncert Je bil dobro obiskan. Vsi glasbeniki, (pevovodje, zastopniki pevskih društev, glasbeni učitelji Itd.) se vabijo na sestanek v petek, dne 22. t. m. k »Novemu svetu« v Prešernovo sobo ob petih popoldne. Pogovoriti se ie treba o založbi glasbenih knjig, ntuzikalil.dalje o raznih stanovskih zadevah In drugih vprašanjih, tikajočih se našega glasbenega življenja Vse liste prosimo, da to vabilo ponatisneta. •25 letnica Trboveljskega Zvona bo v nedeljo, dne 24. L m. Slavnost nameravajo posetiti dr. Kozinov kvartet in oktet Ljubljanskega Zvona te Ljubljane. Redko je število podeželnih društev, ki bi se zavedala svoje naloge, zato zasluži Trboveljski Zvon, da ga v nedeljo posotljo bližnja ta daljna pevska društva ta pozdravijo njegovo resno stremljenje po napredku. Pokrajinske vesti. S Slovenskih goric. Naše poštne raz, mere so naravnost obupne. Poštna zveza z Mariborom je samo 3 krat na teden, bt-zojav ozir. - telefon je sicer napeljan ie Maribora do Gornje Radgone, toda po-stajo imajo samo do Sv. Lenarta. Trg Sv. Trojica in Ivanjci prosjačita zamanj, dasi Je upeliana žica skozi imenovani občini ut bi torej ne bilo velikih izdatkov. Navezani smo torej le na mizerno poštno zvezo z Mariborom. O Gornji Radgoni, Ptuju itd. niti ne govorim. Seve Ribnica na Pohorju je dobila telefonsko postajo, ta kraj je naj-brže važnejši kot so Sl. gorice. Obljublja se nam sicer že dolgo dnevna avtomobilna zveza Maribor - Radgona — toda ostalo bo najbrže zopet samo pri obljubi, ker se ne more vse izvršiti po trmasti glavi gotovih ljudi. Ne glede na gospodarsko škodo, katero trpimo — dasi plačujemo tako visoke poštne pristojbine kot v kaki atrl-kanski naselbini. Poživljamo poštno ta brzojavno ravnateljstvo, da popravi čimprej te neznosne razmere. Dolnja Lendava. Pri nas je gospod gerent napravil odločen korak: maksimiral Je vinske cene pri nadrobni prodan. Vslcd tega velik krik v krščenem ta n«-krščenem Izraelu. Pod vodstvom znanega madžarona Lenariča so se korporativno pritožili, najbrže v zahvalo za to, da so brez kazni smeli v naših vinorodnih krajih po 9 K kupljeno vino prodaiati po 30 kron in s tem odirati naše uradnike, ki sa kot samci navezani nanje in brez kateri« bi prišlo najmanj */* oštarijašev na beraško palico. No, overjeni smo, da dobe e4 svojo predrznost zaslužen odgovor. V Murski Soboti imamo politično cenzuro, ki ne pregleduje samo pisem te Inozemstva, temveč tudi te tuzemstva, ce«s iz nezasedenih delov lepe kranjske dežele. Dokazi na razpolago. Ali politični uradniki nimajo drugega dela? Madžaronskta agitatorjev mrgoli, W hujskajo očitno, u« nič ne vemo, da bi katerega priJeH. In Kaj so že listi pisali, da Je cenzor« za tuzeur-stvo odpravljena. Narobe sveti Proda se: VILA se preda tik železniške postiti«. Natančna pojasnila daje T. Riegler, Pragersko. karbidne svetilke namizne, viseč« ta za kolesarje, karbid til gorivce ter baterij« priporoča Iga. Vok, Ljubljana, Sodna Ulica It t. ENONADSTROPNA ffl&A v Mariboru se proda za 278000 K, Pojasnila daje Joa. Gajšek, Poljčane. 1998 POZORI UGODNA PRILIKA I Proda se v Ljubljani vtika hiša z obsežnim vrtom, ležeča na periferiji mesto. Stanovanje s t. febr. 1921 za kupca. Cena samo TO tisoč din. Hiša pravkar temeljito renovlrana. — Vpraša se ta ponudbe poda •Koruna«, Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 9, IL nadstr. 1591 PROSTOVOLJNA DRAtBA se bo vršila 25. In 26. oktobra t 1. od A ti« 12. ta od 2. do 5. ure popoldne v Predilnici št. 39 v Kolodvorski ulici. Prodajala se bode nova ta stara hišna oprava, motorna kolesa (motoclkljl) ta mizarsko orodje s S skobeiuiki (Hobelbinke) ter več vrst različnih predmetov. — Pazite mizarski obrtniki, ženini ta neveste. Ne zamudit« •godne prilike. Ivan Goltes, mizarski mojster, Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. 1993 JE2IC več vagonov, lepih, suhih, dobavno te železniške postaje Stična, ima na prodaj til pa v zameno za usuje. Alojz Hotko, trgovec v Žužemberka. 1994 POL LETA STAR PES nordijske pasme, Izredno nadarjen, se ugodno proda. Vprašati na Lavi 27 pri Celju. 19,9 Kupi se: KUPIM AU ZAMENJAM AU v NAJEM VZAMEM dobro Idočo trgovino za svoja Cenjen« ponudbe prosim na upravo Usta pod »Ko- rOUn POSESTVO V SLOVENIJI t približno 1-8 glavami govele živin« kupim. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 194S Sluibe: IZURJENA GOSPODINJA Išče takoj službe pri kakem gospodu. Poizve se v upravi »Jugoslavije« v Ptuju. 1991 MIZARSKI POMOČNIK (preddelavec) za boljše pohištvo se prod dobri plači takol sprejme. Ig. Toplak, steoi* no mizarstvo, Trbovlje II. " Razno: SOBO S KUHINJO eventuelno tudi brez kuhinje ^rc'’” tudi v Šiško. Vič. Ponudbe pod št. 10 na upravo lista. 1896 INTELIGENTEN MLADENIČ h ugledne rodbine, čiste preteklosti, se želi v svrho ženitve seznaniti s čedno, pošteno bi značajno damo, blagega srca, ki mu za-more zagotoviti ali pripomoči do eksistence. Tajnost častna stvar. Ponudbe, če mogoče s sliko, je poslati na upravništvo »Jn* goslavije* pod »Sreča«. 3E Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil & Fr trna ševro ko.nJ?kJJs zajej, ^sam Zlate ura 2 zlattmi pokrovi in sla to verigo se proda vgostilnl Slov. Bistrica Jnlnl kolodvor. Žarnice (lletntldnJittiiEiipcii) ua debelo in drobno nudi po najbolj8e vrste, (tudi >/a Watt) ra 110, znižanih cenah Janko Potočnik, 120, 220 Volt od 10- 100 svef, raz-iikofja Loka, trgovina z, usnjem ‘ poSitja po nizkih cenah in čevljarskimi potrebščinami. ^an)! florjaHČiČ, Celje. hiš^, |Prodn se redi izselitve dobro idola zraven njiva in travnik na veliki cesti j gostilna s trgovino pri Mariboru proda po ceni B. Sor-Sak, Slov. Bistrica, jut. kol. Krom pira 30 vagona izbranog za jelo prodaje se nz najnižu cijenu, postavno vagon Zagreb ili tovarna slanica, NOVAK u Zagrebu, Maksimirska 64. Telefon 20—60. Odvetnik Dr. Leopold Boštjančič kitajte, razširjajte, priporočajte narodne - socialistično glasilo le otvoril svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. št 30, Nova Pravda. Zlatar (n jusellr Sionu fini umnim Mo L pripoioča svojo veliko zalogo ju-vclov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju priporoča izdelke svojega ffil n u n m D n ■ ■ čevljarskega, mizarskega, tapetniškega, struga rak ega, Ličarskega odseka. 1826 DRI AYI I LrI\Iri 1 | |p ||rt|| | 1 Pariš-Ljubljana. [ je naJbotiSB. I ■ S B z mešanim blagom V boposi ednl bližini premogokopa Trboveljske premo-kopne družbo v Kočevja. Hiša ima velike prostore, čedna stanovanja, kleti, • ledenico, verando, kegljišče in lepe hleve, okoli hiše jc lep senčnat vrl, zraven obširen sadni vrt. K hiši spada! 40 oralov gozda, polia in travnik. Več se izve pri Iv. Kresne, trgovec v Kočevju. 1801 f — so dospeti za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. JOSIP PETELI8C uun Sv. Pet« a nasip 7.1432 Oblast, konces. inforinačrti zavod Drago Beselfak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. fnniiiniltl ltsmrnilfrim naznanjamo s tem, da začnemo oddajati ItliJpilil lldlllllllfiUiii od dne 14 okt. 1920 kot izborno priznano črno sladno pivo varjeno na manakovski način. Z velespoštovanjem Tomaž G6tz, pivovarna Maribor. I I -J f"*'* .W ralata in tatih m lomili Sl Del Piero Cnmar & Debiasio Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, [ hitro in ceno ..Zvezna tiskarna” przeni ječam | . Ljubljani, Stari trg štev. 19. i uvoz icka trgovina j ,s ’5 7 9=3 Milan P InV/ltlAVt^ Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, tuiiail r. Juvanu Vil Mar..}n lrg g jn njene ptdruinlce v Mariboru, Glavni trg; v Mitroviča, Srem. 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. dlavua zaloga GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado) Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slon.. Pšenica, lečaun, asol». pasulj, kuliuroz, nmsl, slanina I »ve vala Je zeniaJj. proizvode te M {g mg|Q pjsgsli .. _ . t. r---------—T--------- .*•------ obstoječe 1» skoraj novozidane hiše In gospodarskega poslopja v bližin' Celja. Poizve se v Celju pri obč. uradu, Breg. Razpis. Pri velikem poletju se sprejme kot pOdlir&CfnfkG več pisarniških moči * in enega računovodja. primerna tudi za industrijsko pr0Bllcl morajo biti popolnoma vešči slovenskega in nemškega podjetje ali veletrgovino v ljub- jez|j{a< Reflektira se samo na izvežbanc moči Tozadevne poljanski periferiji, izven užitnin- nudbei ki naj vsebujejo poleg navedbe dosedanjega službovanja ®k«‘ga rajona E velikim dvoriščem :n f,RPhnih nndatknv tudi zahtevke nlnče. se nfli VLOŠlieio na f ga rajona x velikim dvoriščem ;n osebnih podatkov tudi zahtevke plače, so naj vposljejo na m gozdom se takoj proda. UpraVnlštvo lista pod geslo -Računovodja*. 1S19 Pojasnila daje dr. Viljem Krejci, B odvetnik v Ljubljani, Wolfova ulica 5. I. nadstroje. i mmm ob državni cesti z gozdom, oddaljen 5 mt od kolodvora v ljubljanski periferiji SO takoj BEBiakal«* Pojasnila daje proaa dr.Vilj.KrojčJ, odvetnik v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 5., 1. nd. 2 veliki železne pe či za mizarstvo. Matija Perko, Zg Siska, Celovška cesta Št 121. DANICA krema ra obutev ohranfa kožo TITA NIT d. d za VemiCku inefustriiu u Zaprebu Poziv na sabskripcija. Na temelju nabavljenih izuma, in patenata, te koncesije ministarstva vojnog i mornarice pod brojem AB ,678 od 4. kolovoza 1920., ministurslvu trgovine i indn-slfije pod bV. V 4841 od 5. decembra 191.9., te V. 3962 od 15. juna 1920. ministar-stva Šume i ruda pod broj B. 4356 od 25. maja 1920. te ministrstva unutranjih dela pod br. J B. 17.987 od 18. avgusta 1920L , za podignuče 2 tvornica eksploziva Sigurnosti (jedne u Hrvatskoj, a druge u Srbiji) zaključilo je podpisano društvo na svojoj izvanrednoj glavnoj skupštini od 17. septembra 1920. povisnosti svoj dionički kapital od K 1000.000’— izdanjem novih komada 39.750 dionica, kupon 1921, po nom. K 400’—- ili dinarjev 100’— na k runa 16,000.000 ili dinara 4,000.000 uz slijedeče uvjete: 1.) U to svrho otvorcn sindikat preuzima 24.750 kom. novih dionica po nom. K 400’— ili din. 100’—, t. j. K 9,000.000 - ili din. 2,475.000—. 2.) Ostatak od 15.000 komada dionica ukupno nom. K 6,000.000’— ili dinara 1,500.000’— stavlja se na javnu subskripciju uz nominalu od K 400’— ili din. 100’— više K 40’— ili din. 10’— po dionici za tročkove emisije. 3.) Upis traje od 16. oktobra do 6. novembra 1920. Prigodom upisa treba upla-titi K 240’— ili din. 60’— po dionici, a nadatjnih K 200’— Hi din. 50 — do 5. dec. o. g. Tko ne uplati drugi obrok do ustanovljenog roka, gubi več uplačeni iznos. 4.) Dionice če se izdavati i u kumul. komadima od 10, 25 i 100 dionica. 5.) Pravo reparticije pridržaje si ravnateljstvo u roku od 30 dana nak< n zaključene subskripcije. Uh nedodijeljene dionice uplačeni novac vratiti če se bez kamata. 6.) Uspjeh emisije ovih na javnu subskripciju izloženih dionica zajamčuje poseban sindikat 7.) Dionice se mogu upisivati kod: Zagreb; društva samog, Prve hrvatske štedlonice I svlh podružnica, Jugosla-venske banke i svih podružnica, Narodne banke d d. i svili podružnica, Banke za trgovinu, obrt i industriju d. d. i svih podružnica. Beograd: Prometne banke d. d. i svih podružnica. Ljubljana; Jadranske banke u Ljubljani i svih ostalih podružnica. Ljubljanske kreditne banke i svih podružnica, Slovenske eskomptne banke. Sarajevo: Hrvatske centralne banke za Bosnu i Hercegovinu i svih podružnica, Muslimanske centralne banke d. d. i svih podružnica. wSv'l I Proizvaja; Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah Jn brtvnicah / Pridobivajte narotnikovi 1 Brzojavi: .Cemia*. Zapreb, llfca 213, Ravnateljstvo. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trs 8, ttfotfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919 Prometa do srede junija 65,000.000 kron. 4 o/ o čislih brez odbitka rentnega davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom J amnaMM'1 **r* : atnsurpaa* Odgovoru! urednik Anton l'cseit Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.