8554
60100200
PRIL
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126 66001 KOPER
SKI DNEVNIK
Poštnin* plačana » gotovini /->	ctr\i\ ■ •
Abb. oostaie F grupo«.	ZUU lil*
Leto XXXIII. Št. 302 (9910)
TRST, četrtek, 29. decembra 1977
PRIMORSKI DNLVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO KD NADALJUJE S TAKTIKO ZAVLAČEVANJA DOLGO RAZPRAVO V «KNESETU» SO SPREMLJALE DEMONSTRACIJE PRED POSLOPJEM
La Malfa: KPI mora sodelovati v vladi
in zato naj Andreottijeva vlada odstopi IN PONOVNO PREDAL POBUDO EGIPTOVSKEMU PREDSEDNIKU
Signorile poudaril previdnost PSI - Donat Cattin za nove volitve
RIM — »Andreottijeva vlada naj odstopi čimprcj, tudi takoj in tako omogoči oblikovanje nove vlade za premostitev obdobja krize, ki bo v nasprotnem primeru katastrofalna,)) je kategorično zahteval La Malfa, njegove izjave pa uradno potrjuje tudi glasilo PRI «Voce repubblieana«. Kajti «brcz KPI ni mogoče najti izhoda iz krize,» nadaljuje republi-
kanski voditelj, »medtem ko je z nji hovim sodelovanjem to mogoče in zaželeno..
La Malfa svojo kategorično zahtevo utemeljuje z bojaznijo, da bi komunisti spričo stalnega zavračanja njihovih pobud ne spremenili linije ob pritisku lastne nezadovoljne baze. «Kakšno KPI bi imeli tedaj, če bi bila prisiljena vrniti se v opozicijo? Ali ni morda prav to največja nevarnost za usodo našega demokratičnega režima,* se sprašuje La Malfa in odgovor na ta vprašanja prepušča drugim strankam, vsem, ki so kakorkoli izrazile pomisleke o možnosti vstopa KPI v sfero oblasti in vladanja.
Na ta vprašanja bodo odgovorila srečanja in seje, ki se pripravljajo za prvo polovico januarja. Prvo bo na vrsto srečanje med predstavniki tajništva KPl in PSi 3. januarja. To srečanje sledi sestanku Craxi - Zaccagnini in predstavlja prvi resni poskus koordiniranja taktike o-beh delavskih strank v zapletenem razvoju drseče vladne krize.
Takoj zatem se bo sestal CK PSI, ki bo maral razrešiti predvsem spore, nastale zaradi domnevnega Litijevega oklevanja v odnosih do KD. Skupina Craxi - Signorile se bo na tem zasedanju centralnega komiteja morala verjetno pomeriti s skupino poslanca Mance, kateremu so se zadnje dneve pridružili še Mancinijevi pristaši.
Trenutno previdno in prožno usmeritev socialističnega tajništva je vsekakor še enkrat potrdi] Claudio Signorile, ko je dejal, da «se Italija približuje obdobju, ko mora Vsak, ki hoče spremenili politična ravnotežja, računati z vsemi možnimi posledicami.*
Po socialističnem se 10. januarja zbere centralni komite KPI, na katerem bo — po splošnem mnenju — Uradno potrjena nova, odločnejša politika komunistov, ki se jim sedaj mudi in čedalje glasneje zahtevajo takojšen vstop v vlado »na-rodne enotnosti*.
To usmeritev, je še enkrat potrdil Giorgio Napolitano, ko je na vprašanja časnikarjev spet odgovoril, da sedanji položaj terja neposredno prisotnost komunističnih in socialističnih ministrov v vladi. Napolita-no je potrdil pozitivno oceno sklepa PSI, da bo zavzemala s KPI skupna stališča in bo «ali skupaj s komunisti v vladi, ali skupaj izven nje*.
«Možna je vladna kriza brez travmatičnih prelomov, lahko se izognemo predčasnim volitvam, prj tem pa Se moramo predvsem sklicevati na julijski programski sporazum in nujnost njegovega doslednega uresničevanja,* poudarja Napolitano, ki o-benem naslavlja resno opozorilo Kvi-rinalu: «Predsednik Leone bi tudi
petdeset sodnih obvestil prav tolikim upraviteljem in vodilnim funkcionarjem družb, ki so bile povezane s SIR, in javnih bančnih zavodov, ki so bil; vpleteni v preiskavo. Imen oseb, katerim bodo poslali sodna sporočila, še niso objavili, kaže pa, da so osumljeni sodelovanja v prevari na škodo države. I-stega kaznivega dejanja so obtoženi tudi, kot je znano, predsednik SIR Rovelli ter predsednika IMI in ICIHJ Cappon in Figa.
Medtem pa se nadaljuje tudi pregledovanje materiala, ki so ga zaplenili predvsem na sedežu EUTE CO v Milanu. Del te dokumentacije je shranjen v treh sobah uradov finančne straže, ki jih je dr. Gal-lucci dal zapečatiti. Pregledovanje dokumentov bo verjetno terjalo še precej časa.
Danes seja vlade
RIM Vlada bo danes pod predsedstvom Andreottija letos zasedala zadnjič. Na dnevnem redu je odobri-
tev posebne finančne podpore nelikvidnim podjetjem, ki naj bi znašala 400 milijard lir. Kot so pristojni ministri potrdili sindikalistom v Palači Chigi bo posojilo verjetno dalo nekaj »kisika* tudi tekstilni in kemijski industriji v Ottani na Sardiniji. Verjetno pa bo vlada razpravljala tudi o ukrepih za krajevne finance, ki jih občine in pokrajine že nestrpno pričakujejo. Dekrete bo vlada še pred novim letom predložila zbornicam.
Novo ameriško posojilo Italiji?
RIM — Skupina ameriških bank je baje pripravljena izdati posojilo 450 milijard lir Italiji. O tem so v teku pogajanja, kj jih zakladni minister Stammati ni hotel ne deman tirati, niti potrditi. Vsekakor pa so v ameriških finančnih krogih poudarili, da bo verjetno sporazum podpisan pred koncem januarja.
Zanimivo je tudi, da je pred kratkim ameriški bančni sistem črtal Italijo s seznama držav, posojiia katerim predstavljajo »tveganje*.
IZRAELSKI PARLAMENT ODOBRIL BEGINOV MIROVNI NAČRT
O palestinskem vprašanju bodo v okviru politične komisije spet razpravljali 15. januarja v Jeruzalemu
Novoletna številka Primorskega dnevnika bo obsegala 28 strani
IZ VSEBINE:
STOJAN SPETIČ — Dolga pot k 'deželnim TV oddajam PAVEL STRANJ — Staranje Trsta
Aktivnost in razgledanost maturantov na slovenskih višjih srednjih šolah
BREDA PAHOR — Polemika o terapevtskem splavu MARKO VVALTfilTSCH — Tretja številka »Goriškega letnike« ELIO rORNAZARIč — Od ene do druge konference o tržaškem gospodarstvu
LUCiJAN VOLK — Gradbena razdelitev tržaške občine z ozirom no »urbanizacijska bremena«
BOJAN BREZIGAR — Martin Čedermac iz Kanalske doline VLADO KLEMŠE — Delovanje Dramatičnega društva v Gorici po zapisu režiserja - igralca Justa.. Košute ŽIVA GRUDEN — Planinski vodnik — star, a še koristen STANISLAV RENKO — O izkoreninjanju recidivov globokega nezaupanja
ANDREJ PAGON - OGAREV — Partizanski tisk no Primorskem BRANKO BABIČ — Ljudstvo vredno ljubezni (Odlomek iz še nedokončanega spisa o prvih dneh vstaje na Kozari) VOJMIR TAVČAR — Neofašistični terorizem na Tržaškem MARIJ ČUK — Stoletnica dolinskega tabora VID VREMEC — Dogodek v Gorici med 21. In 22. avg. 1928 Zamejski športnik leta
Program tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika Leto 1977 v veseli kroniki
TEL AVIV — Izraelski parlament je podprl pobude premiera Begina in odobri] njegove predloge za ureditev položaja na Bližnjem vzhodu. Ob predstavitvi mirovnega načrta i-zraelskim poslancem pa je bilo končno tudi uradno objavljeno besedilo, s katerim sta soglašala ameriški predsednik Carter in britanski predsednik vlade Callaghan, ki pa je za vse Arabce, vključno Egipčane, nesprejemljivo. Iz 26 točk kolikor jih vsebuje načrt jasno izstopata. predvsem dve težnji; Izrael nikakor ne namerava odpoklicati lastnih vojaških sil iz Cisjordanije in se ne misij odpovedati naselbinam na Sinajskem polotoku. Istočasno pa se lahko iz teksta razbere, da se Tel Aviv odločno zoperstavlja dvema temeljnima zahtevama arabskega sveta, ki jih je v Ismailiji Sadat še enkrat predočil Beginu: na zahodnem bregu Jordana bi morala nastati samostojna palestinska država, Izrael pa bj moral vrniti Arabcem vsa zasedena ozemlja.
Med enajstunio razpravo v izraelskem parlamentu je Dred palačo demonstriralo nekaj desetin ljudi, ki so vzklikali »Begin, ne razprodaj nas*. Udeleženci protestne akcije so v pretežni meri prebivalci tistih naselbin, ki jih je izraelska vlada po letu 1967 mednarodnim dogovorom v brk vztrajno ustanavljala in ki bi se po Begino-vem načrtu znašli na »upravno samostojnem arabskem področju*. Za osebno varnost izraelskih državljanov na «mešanih pasovih*, in varnost izraelske države bi morali skrbeti izraelski vojaški oddelki v Cisjordaniji in Gazi ter mogoče še na Sinajskem polotoku. Tako zelo ogrožujoči za splošno izraelsko varnost se torej delu izraelskega prebivalstva, seveda tistemu, ki je najbolj izpostavljen, dozdevajo Beginovi predlogi. Vendar pa je slično mnenje precej razširjeno tudi v političnih krogih, ki so načrt ocenili za največ, kar lahko Tel Aviv ponudi Sadatu in vsem Arabcem.
Med krajšim premorom parlamentarne razprave je izraelski premier dejal, da »je sedaj spet vrsta na Arabcih* in da jc egiptovskemu predsedniku poslal svoj načrt z nekaterimi popravki. Begin pa ni obrazložil kakšni so popravki, pristavil pa je, da je izraelski parlament razpravlja) o prvotnem osnutku. Zunanji minister Dajan, čigar odsotnost na vladni seji je povzročila celo vrsto ugibanj, od katerih je najverjetnejša tista, ki zatrjuje, da je bil Dajan v torek na krajši «tajni misiji*, pa je dodal, 1 da izraelska vlada zasleduje predvsem dva cilja: zagotoviti mora državno varnost, po drugi strani pa preprečiti, da bi «arabska večina vladala izraelski manjšini* na zasedenih ozemljih.
Po mnenju laburistične stranke, ki je bila do zadnjih volitev na vladi, se sedanja desničarska vlada ni najbolje lotila palestinskega vprašanja, kajti ustreznejša rešitev bi bila ustanovitev neke. «državne tvorbe*, ki bi sodila v okvir Jordanije. Tako bi, po mnenju strankinega vodje Peresa, iz izraelskih državnih meja izločili večje število Palestincev, ki tako ne bi več ogrožali izraelske varnosti. Zaradi takega stališča se je laburistična stranka vzdržala pri volitvali v »knesetu*, vendar je lahko Begin, kljub svobodnemu odločanju posa-mezhih poslancev, za katero se je Izrekla vladna koalicija, računal na zadostno število glasov.
Sicer se bosta Egipt in Izrael o palestinskem vprašanju pogovarjala spet sredi januarja, tokrat v okviru politične komisije, ki bo zasedala v Jeruzalemu. Po še nepotrjenih vesteh bi se razprave moral u-deleiiti tudi ameriški zunanji minister Vanče in to v skladu z odločitvijo Bele hiše, da bo k reševanju položaja na Bližnjem vzhodu «tvor-neje pristopila*. Baje bo egiptovski zunanh minister v Jeruzalemu
prinesel nov Sadatov osnutek, vendar se za enkrat o tem širijo samo govorice.
»Vedno nujnejše je prebiti zvezo Begin-Carier-Sadat*, je po poročanju bejrutskega dnevnika «As Safir* trden sklep članic «fronte zavračanja*. V ta namen naj bi tudi pripravljale nov sestanek »na vj-hu*. V začetku .januarja bi morali odpotovati v Al-žir predstavniki istih držav, ki so bile v začetku decembra zastopane v Tripolisu, razen Iraka, če se še ne premisli, in seveda palestinskega o-svobodilnega gibanja.
Na razvoj zadnjih dogodkov ne gleda preveč optimistično niti Saudska Arabija, ki ne odobrava vseli Sadatovih pobud, vendar bi se ravno nanjo in na druge petrolejske države egiptovski predsednik hotel nasloniti. Iz SZ pa je na račun božičnega srečanja v Ismailiji prišla še ena huda kritika, ki jo je izreklo vladno glasilo »Izvestja*. »Tel Aviv pojmuje Sa-datovo početje kot odločanje šibkejšega in zato še ni opustil govorice nasilja*, je trda sodba sovjetskega časopisa, (bp)
KONČAN ARAFA TOV OBISK V JU00SLA VIJI
Tito potrdil podporo palestinskemu ljudstvu
Brez rešitve palestinskega vprašanja in brez sodelovanja PL0 ne more biti trajnega miru na Bližnjem vzhodu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj končal dvo dnevni prijateljski delovni obisk v Jugoslaviji. Dopoldne ga je na Brionih sprejel predsednik Tito, poleg tega pa je imel še pogovore s tajnikom partijskega izvršnega komi teja Stanetom Dolancem, o obisku pa so objavili tud' sporočilo za tisk.
Predsednik Tito se je z Arafatom, kakor so sporočili, zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Jaser Arafat se mu je v imenu palestinske osvobodilne organizacije toplo zahvalil za podporo in pomoč, ki jo Jugoslavija daje palestinske-
...................................................m.iiimiMiiiimmniiiiimi
PONOVEN ČLEN V VERIGI PR0V0KAT0RSK1H ZLOČINOV
S TREMI STRELI V HRBET UMORJEN ZNANI FAŠIST ANGELO PIST0LESI
Leta 1975 je vozil avto fašističnega poslanca Sandra Saccuccija med krvavimi dogodki v jezze Romano - Odgovornost si lastijo tri teroristične organizacije
Volksvvagen Angela Pistolesija, pri katerem je bil fašist ustreljen
sicer ne mogel tik pred začetkom ......................................................................................................Miiii»|iiiiiiii«i>>'iii>iii"ii>iiii<iiiiiii>iiiiii<ii*iiii»i«i>i«MiiiiiiMiiiilliilii,iiii,«iiliiaiiiiiiiiii(alllMl|ll|||l|l|lll|l||ll,iii,iiIII|l,l|,lllll.
»belega semestra*, že tretiie razpu-
' ‘ — -------------------------------------------- PO DELNEM NEUSPEHU SINDIKALNIH POGAJANJ V PALAČI CHIGI
stiti zbornic, če tega noče večina demokratičnih strank in tudi po toembne skupine znotraj KD.»
Opozorilo velja predvsem demokristjanom, ki v zadregi iz dneva v dan zaostrujejo svojo nepopustljivost, ne da bi pri tem sploh povedali, kaj predlagajo drugega. Gal-loni pravi, da bi morale stranke hajprej «preveriti in poglobiti julijski programski sporazum*, nato pa »bomo videli*.
Zanimivo pa je, da so medlem že odložili za prve dni januarja predvideno sejo vodstva stranke, ki bo skoraj gotovo po zasedanjih CK PSI in CK KPI.
Pač pa str sklicali za prve dni po Praznikih skupščino parlamentarnih skupin KD, kjer se množi in širi odpor vsakršnemu sporazumevanju * komunisti. Posebno aktivna je delnica »mladih levov* De Carolisa *h Montelere. Ta sta že pred božičem zbrala pod izjavo, v kateri na bovedujeta oster boj proti »popustljivosti* vodstva do KPI, šestdeset Podpisov, zatrjujeta pa, da jili bo Je več.
Bolj previden je podnredsednik Parlamentarne skupine Pumilia, ki opozarja svoje kolege in še posebej De Carolisa, da so »odklonilna stališča vedno nepolitična dejanja* in da bi tako zadržanje KD lahko prepričalo komuniste, da je vsak sporazum nemogoč. V takem primeru bi prešli v onozicijo in s tem pahni ,li krizo do dna.
Tega mnenja ni minister Donat Cattin, ki meni, da bosta liniji KD *n KPI »sredi januarja nujno trčili*, saj demokristjani ne smejo sprejeti bovega dogovarjanja, ne da bj pred lem vprašali za mnenje svoje Volivce.
CANDIDA CURZI
Nova sodna obvestila v preiskavi o SIR
RIM — Šef preiskovalne sekcije rimskega sodišča Achi.le Gallucci, ki je prevzel v lastne roke preiskavo o delovanju petrokemijske družbe SIR, je sklenil odposlati še kakih
Z današnjim dnem zasedeni vsi obrati UNIDAL
IRI vztraja pri predlogu o odpustu skoraj 5 tisoč delavk in delavcev
MILAN — čeprav se srečanje vx palači Chigi s predstavniki vlade in IRI ni zaključilo v vzdušju nepopustljivosti so sindikati jestvinskih delavcev sporazumno z delavskimi sveti prizadetih obratov sklenili, da
zahlevali, naj jih vlada obravnava v okviru načrta za preusmeritev industrije in v okviru jestvinsko - predelovalnega načrta. Pri tem so tudi nakazali potrebrte smernice: bivši «Motta» in »Alemagna* naj bi ne
bodo delavke in delavci od danes1 proizvajali samo občasno praznično' dalje zasedli vse tovarne skupine pecivo, psč pa zagotovili ciklično
itxtttx»t __ -----• l- .	.. ..	1 in celoletno proizvodnjo jestvinskih
izdelkov. Pogoj sindikatov je v tem
UNIDAL, se pravi bivše «Motta» in «Alemagna». Prve skupine uslužbencev že piketirajo vhode v tovarne, kamor predstavniki javnega in političnega življenja prinašajo izraze solidarnosti.
Očitno je, da bo osebje skupine UNIDAL (približno cs-m tisoč ljudi) preživelo Silvestrov večer v zasedenih obratih s svojimi družinami, da tudi javno mnenje opozorijo na novo nevarnost odpustov z dela, ki bi prizadela v prvi vrsti žensko delovno silo brez vsakršnih perspektiv za ponovno vključitev v. proizvodno dejavnost.
Stališča med sindikati in lastniki UNIDAL, se pravi družbo SME iz skupine IRI, se tudi po celodnevnih pogajanjih v palači Chigi niso približala. Delavski predstavniki, ki so spremljali sindikaliste na pogajanja in so 1» telefonu poročali svojini delovnim tovarišicam in tovarišem, zbranim na tovarniških skupščinah v Nbaplju, Veroni, Milanu in drugod, so tako na lastne oči preverili predvsem brezbrižnost vlade do vprašanja. na katerega so sindikati opozarjali še pred napovedjo splošne stavke. Prav brezbrižnost vlade, ki sta \jo na srečanju zastopala minister Tomaso Morlino in podtajnik Castelli, je daJa predstavnikom državnega kapitala (SME in IRP po-tubo, 'da so zaostrili ■ svoja stališča jasno vedoč, da jih sindikalisti nikoli ne bodo sprejeli.
Sindikati so za podjetja UNIDAL
oziru bil kategoričen. Novo javno podjetje, ki bo prevzelo podjetja skupine UNIDAL mora prevzeti tudi vsa osebje. Morebitne odpuste oz. drugačno zaposlitev po načelih »mobilnosti), bi lahko sporazumno napovedali le potem, ko bo znan načrt reorganizacije podjetja Predstavniki SME in IRI so na to stališče odgovorili z nesprejemljivim
protipredlogcm, ki kaže na negativen odnos do sindikatov in njihovih zahlev: novo jestvinsko podjetje naj bi prevzelo naprave «Motta» in «A-lemagna* in približno 3 tisoč delavcev in delavk, ostalih 5 tisoč pa bi odpustili, čeprav postopoma v nekaj mesecih.
Da bi ne razbili pogajanj so sindikalisti sprejeli ponudbo, naj bi se vsaj še enkrat sestali. Dotočili so tudi datum 3. januarja. Dotlej pa se je TRI obvezala, da osebju UNI DAL nc bodo poslali pismenih odpustov. (st.s.)
NEAPELJ — Včeraj so z letalom premestili iz tukajšnje kaznilnice v jetnišnico Bade Carros pri Nuoru na Sardiniji znano pripadnico tako
imenovane teroristične organizacije »oboroženih proletarskih oddelkov* NAP Franco Salerno. Mlada ženska je pred tednom dni rodila sinčka
KAIRO — Med svojim uradnim tridnevnim obiskom v Egiptu je zvezni kancler Helmut Schmidt od ločno podprl sedanjo politiko predsednika Sadata in njegova prizadevanja, da bi prišlo do splošne pomiritve na Bližnjem vzhodu.
Schmidt je istočasno napovedal o-krepitev zahodnonemške gospodarske pomoči Egiptu. Za leto 1978 bodo finančno pomoč povečali od sedanjih 250 milijonov mark na 310 milijonov, predvsem z naložbami na področju prevozov.
RIM — V verigi nasilnih dejanj, katerih edini namen je povzročiti kar se da večjo zmedo v italijanski javnosti in tako destabilizirati politični položaj, so včeraj zabeležili ponoven člen. Neznanec je namreč včeraj zjutraj streljal na znanega misovca Angela Pistolesija, ki je komaj stopil iz svojega stanovanja ■n bi! namenjen na sedež ENEL. kjer je bil zaposlen, in ga umoril s trenil streli v hrbet.
Angelo Pistoles' je zaslovel, če se lahko tako izrazimo, junija leta 1975, ko so preiskovalci ugotovili, da je vozi. avto, s katerim je fašistični poslanec Sandro Saccucci odšel iz kraja Sezze Romano in iz katerega so streljali na mladega komunista Luigija Di Roso. Pistolesi je vozil od Sezze Romano do Latine, poleg njega in Saccuccija pa sta v avtu bila še Gabriele Pirrone in podča stnik SID Troccia. Kasneje so Troc cio aretirali in ga obtožili sodelovanja. Pistolesija so zaprli v zapor v Frosinoneju. od koder so ga julija premestili v bolnišnico zaradi globokega vhoda z nožem, ki naj bi si ga sam zadal, pa čeprav zgolj po naključju.
O Angelu Pistolesiju, pripadniku MSI (bil .je tudi sicer brez več-
POHITITE !
ČAS JE.....BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK !
NOVI NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA LETO 1978 BODO PREJEMALI DNEVNIK 2E TAKOJ IN BREZPLAČNO DO KONCA TEKOČEGA LETA.
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO DAN IN MALE OGLASE

(Telefoto ANSA)
jih uspehov kandidat na novofaši-stičnih listah), ima policija še kar obsežen dosje. Prvič so ga aretirali leta 1965, ki so ga agentje zasačili za volanom avta, ne da bi imel u-streznega vozniškega dovoljenja. Kasneje so Pistolesija obsodili na šest mesecev zaradi poskusa tatvine, do katere je prišlo 15. januarja 1975. Še istega leta ga je ENEL, pri katerem je Pistolesi bil zaposlen že tedaj, prijavil zaradi ponarejevanja dokumentov. Junija 1976 so ga aretirali zaradi dogodkov v Sezze Romano, dva meseca kasneje pa je bil že na začasni svobodi. Novembra 1976 pa so ga prijavili, ker je oborožen vdrl v neko stanovanje, vendar- so ga oprostili že med preiskavo.
Angelo Pistolesi je včeraj zjutraj stopil iz stanovanja in se napotil k svojemu avtu volkswagen. Še preden je utegnil stopili vanj se je približal neznanec, ki je proti njemu izstrelil tri strele. Vsi trije so ga zadeli, tako da je umrl, še predfn so ga odpeljali v bolnišnico. Po pričevanju očividcev kaže, da je na Pistolesija streljal en sam moški. ki je bil baje oblečen v temen, kratek suknjič in kavbojke. Po umore se je oddaljil in stopil v fiat 600. ki so ga našli nekaj sto metrov stran in za katerega so preiskovalci ugotovili, da je ukraden. Agenti političnega oddelka rimske kvesture so mnenja, da gre najbrž za umor političnega značaja, vendar ne izključujejo niti nekaterih drugih možnosti.
Odgovornost za umor Angela Pistolesija. ki je bil poročen in oče dveh deklic ,so si že prevzele tri teroristične organizacije, čeprav policija ne pripisuje temu dejstvu večjega pomena. Najprej so se v poznih popoldanskih urah oglasile samozvane rdeče brigade, ki so telefonirale v milansko redakcijo tiskovne agencije AN SA in si prilastile očetovstvo nad umorom V Rimu pa sta si odgovornost prevzele kar dve organizaciji in sicer NAP in pa tako imenovani »novi . partizani*. Obe sta napovedali letak s podrobnejšimi ixxiatki.
Kot je bilo pričakovati so misovci takoj izkoristili umor Angela Pistolesija in ga označili kot atentat proti desnici. (if) Gt» • .	i
mu ljudstvu in njegovemu pravičnemu boja za uresničitev zakonitih pravic. Arafat je Tita ob tej priložnosti seznanil tudi s stališči, položajem in dejavnostmi PLO v zvezi z najnovejširr: razmerami na Bližnjem vzhodu v luči obstoječih pobud, kar pomeni v luči egiptovsko - izraelskih stikov.
Tito je, kakor poudarja sporočilo, tudi tokrat izrekel svoje prepričanje, da je uresničevanje pravic palestinskega ljudstva, vštevši pravico do lastne neodvisne države, bistvo bližnjevzhodnega vprašanja. Brez rešitve palestinskega problema tudi ni mogoča rešitev celotne krize. T:to je tudi poudaril, da resolucije Združenih narodov ter dokumenti konference neuvrščenih držav v Colombu in drugih srečanj dajejo solidno poglado, ki omogoča konstruktivna pogajanja o iskanju pravične in trajne rešitve krize na Bližnjem vzhodu.
To pomen5, da mora PLO enakopravno sodelovati na pogajanjih, in sicer kot splošno priznan zakonit predstavnik palestinskega ljudstva.
Po Titovih besedah, nadaljuje sporočilo z Brionov, je rešitev krize na tej podlagi edina realna pot k resnični neodvisnosti, varnosti in svobodnemu razvoju vseli držav in narodov na Bližnjem vzhodu. v Pri tem morajo imeti Združeni narodi pomembno viogo v reševanju krize.
Tito je naglasil tudi pomen sistematičnih prizadevanj vseh neuvrščenih držav, da b; se stalno krepila njihova solidarnost in enotnost, zasnovana na načelih in ciljih neuvrščenosti. Tito je posebej opozoril na nujnost, da arabske države, vštevši PLO, vnovič dosežejo p«)trebno stopnjo usklajevanja in solidarnost5 na podlagi sklepov s srečanj neuvrščenih držav. Organizacije afriške e-notnosti in Združenih narodov. To je poglavitni pogoj za učinkovito iskanje pravene rešitve krize na Bližnjem vzhodu, takšna prizadevanja pa bodo brez dvoma naletela na vse razumevanje in podporo neuvrščenih držav in širše mednarodne skupnosti.
V pogovorih, ki sta jih imela Tito in Arafat na Brionih, so sodelovali tudi člani izvršnega komiteja PLO Faruk Kadumi. Abu Mejgar, Zulieir Mohsen in Abu Rabo, predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič in drugi. Tito je nato Arafata zadržal na kosilu, na katerem so bili tudi udeleženci jugoslovansko - palestinskih pogovorov na Brionih.
Sporočilo za tisk, ki so ga v zvo-zi z Arafatovim obiskom v Jugoslaviji objavili sinoči, povzema vsebino pogovorov, ki jih je imel palestinski voditelj s predsednikom Titom na Brionih in s predsednikom zveznega izvršnega sveta Dju-ranovičem v Beogradu. Tudi v tem sporočilu je poudarjeno, da je pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu mogoče doseči samo z enakopravno udeležbo PLO kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva, pri tem pa je palestinsko vprašanje bistvo krize na Bližnjem vzhodu.
Jugoslovanska stran je v pogovorili, kot pravi sporočilo za tisk, ia-razila zaskrbljenost zaradi razvoja položaja na Bližnjem vzhodu. V zvezi s tem sta se obe strani strinjali in poudarili, da sleherna rešitev, ki bi bila v škodo narodnostnih pravic palestinskega ljudstva in arabskih držav, lahko vodi le k podaljševanju krize na Bližnjem vzhodu in k ustvarjanju nove napetosti na tem območju, kar ogroža mir in varnost v svetu. Jugoslavija bo io naprej podpirala pravično arabsko stvar in v skladu s tem pomagala tudi palestinskemu ljudstvu v njegovem boju za uresničitev zakonitih narodnostnih pravic.
VLADO BARABAŠ
Atentat na stanovanje Alberta Moravie
RIM — Pozno zvečer so neznanci položili eksplozivni naboj pred vhod v poslopje, v katerem stanujeta mina italijanska pisatelja Alberto Mo-ravia in Dacia Mamini. Naboj jo sicer eksplodiral, vendar je povzročil, kljub temu da je bilo v njem, kot so ugotovili agenti znanstvenega oddelka, dober kilogram eksploziva, le pičlo materialno škodo. V trenutku atentata Moravie in Marainijeve ni bilo doma.
v
Življenjski jubilej Tončke Čokove
Naš povojni čas teče tako hitro, da tisti, ki so mu v prvih dveh desetletjih dajali ton in pečal, slavijo zdaj že visoke življenjske jubileje. Med temi je tudi Tončka Čokova, ki prav danes dopolnjuje 80 let svojega življenja. Nekoliko starejšim gotovo ni treba pripovedovati kdo je jubilantka Tončka. Vsi, ki so bili z njo kakor koli v delovnem stiku bodisi na šolskem, bodisi na ljudskoprosvetnem področju, se je spominjajo kot zagnane, vztrajne in odločne delavke, aktivistke našega obnovljenega narodnega, družbenega življenja na Tržaškem, ki ni poznala miru ne počitka. Bila jo je sama vnema in ni pretirana trditev, da se je pogosto razdajala preko svojih fizičnih zmogljivosti. In še bi se, neglede na upokojitev, če ji ne bi bolezen v nekaj zadnjih letih preprečila aktivno delovanje. Zato pa smo bili toliko bolj zadovoljni, ko smo jo pretekli teden srečali zadovoljno in razpoloženo v ozki družbi jubilantov - spomeničarjev, katerim se je naša osrednja organizacija Slovenska kulturno - gospodarska zveza hotela vsaj skromno zahvaliti za njihov delež v naših skupnih prizadevanjih.
Življenje Tončke Čokove je bilo življenje premnogih primorskih izobražencev. Rodila se je v družini Strletovih v Lonjerju, ki je bila izdatno obdarjena z otroki. V šolo je začela hoditi na Katinari, potem je hodila — peš seveda — v meščansko šolo v Ul. sv. Frančiška. Šolanje je nadaljevala na slovenskem učiteljišču v Gorici — in zaradi medvojne prekinitve — na posebnih tečajih v Trstu, kjer je leta 19J7 maturirala. Usposobijenostni izpit je opravila v Tolminu in še i-stega leta v septembru nastopila svoje prvo učiteljsko službo pri Sv. Ivanu kot suplentka. Vedno kot suplentka je potem učila v Trebčah, na Katinari, v Skednju, Gro-padi in Bazovici, ko jo je tržaška občina v šolskem letu 1922/23 odpustila, s 1. oktobrom 1923 pa jo je fašistični šolski skrbnik kot prvo slovensko učiteljico izločil iz vseh šol v državi. Ni ji preostalo drugega kot oditi v Jugoslavijo, kjer je po prizadevanju predsednika zveze učiteljskih društev Antona Grmeka in višjega šolskega nadzornika v Ljubljani Engelberta Gangla, dobila zaposlitev na Kočevskem v krajih Loški potok, Stara cerkev. Kočevje, Kočevska reka in zopet Stara cerkev, kjer jo je tudi zatekla italijanska okupacija.
Sredi leta 1942 se je začelo njeno drugo pregnanstvo, ko so jo okupacijske oblasti zaprle zaradi njenega delovanja v krajevni organizaciji Osvobodilne fronte, v katero se je vključila kot tajnica odbora že v avgustu 1941. Najprej so jo odpeljali v ljubljansko Belgijsko kasarno in od tam v taborišče za civilne internirance v Monigo pri Tre Visu, kjer je bilo zaprtih že toliko drugih slovenskih ljudi iz tako imenovane «Ljubljanske province». Iz Moniga so jo čez nekaj mesecev preselili v Brescio, kjer se je spet srečala z drugimi slovenskimi inter-nirankami. Ob preobratu septembra 1943 je bila njena skupina med redkimi, ki se ni rešila taborišč in tako je ostala zaprta še vse do maja 1945, ko se je preko Milana vrnila v Ljubljano in še isti mesec v Lonjer oziroma v Trst, kjer jo je takoj čakalo obilo dela in odgovornih nalog v obnovljenem slovenskem šolstvu in prosveti.
Vse to pa je le en del Tončkin$ življenjske poti. Njen lik narodno zavedne, napredne in angažirane družbene delavke bistveno dopolnjuje delovanje v raznih društvih od rane mladosti. Predvsem je treba vsaj omeniti, da je bila v mladosti ena prvih slovenskih kolesark pri lonjerskem kolesarskem društvu, predvsem pa prva pevovod-kinja na Tržaškem, kar je bilo za tiste čase prava senzacija. Vodila je ženske in moške zbore s tako avtoriteto, da se je celo Albert širok čudil njenim sposobnostim. Od leta 1915 do 1923 je bila farni organist "na Katinari, v Trebčah je vodila cerkveni pevski zbor, nato šolski zbor na šoli Gropada - Padri-če in nazadnje še moški zbor v Padričah, s katerim je nastopala po rdznih krajih, med drugimi v Narodnem domu pri Sv. Ivanu in na proslavi 25-letnice društva »Lipa* v Bazovici, kjer so jo po pesmi rSlovan na dan» karabinjerji skupno s predsednikom društva *Slo-van» Jožetom Kalcem odpeljali na postajo na zaslišanje. Zbore je vodila tudi v emigraciji v Jugoslaviji, poslednjega med njimi moški zbor em<arantske ornanizacije rOrjem» v Kočevju. V Kočevju je bila od leta 1928 do začetka voine tainica jugoslovanskega učiteljskega zdru ženi a za kočevski okraj.
Po osvoboditvi je bilo nieno prvo učiteljsko mesto na slovenski osnovni šoli pri Sv. Ivanu, še vre j je vodila počitniške tečaje v. Rojanu. Poučevala je za krajšo dobo v Planjah, potem pa je vse svoje sile posvetila šoli izven same šolske
strukture. Dolga leta je vodila šolski oddelek pri Prosvetni zvezi in se zavzemala za vpisovanje otrok v slovenske šole, kar je bilo še zlasti naporno po tragičnem letu 1948.
Z vsem srcem se je posvečala tudi Dijaški matici in bila dolgo let njena predsednica. Veliko svojih energij je potrošila za vzdrževanje dijaških domov v Trstu in Gorici in sploh lahko zapišemo, da ji šlo-venska šola in naše prve povojne šolske generacije mnogo dolgujejo. Mnogo pa ji dolguje tudi naša prosveta, ki je srečno prebrodila najhujše povojne krize prav po zaslugi predanih ljudi, kakršna je bila in je še danes naša jubi lantka Tončka.
S ponosom in zadovoljstvom lahko gleda na leta. ki so se ji iztekala v delu in boju vedno le za koristi naše mladine, našega človeka in naše narodnostne skupnosti. Zdaj, ko živi v mirni odmaknjenosti po vsem hudem, kar jo je doletelo v zadnjih letih, naj ve, da smo ji za vse hvaležni in da jo i-margo v mislih in spoštovanju kot vzor slovenske primorske razumni-ce, ki je v vsakem trenutku vedela kje je njeno mesto in kakšna je njena dolžnost.
Še na mnoga leta, Tončka!
JOŽE KOREN
Danes v Trstu zasedanje odbora za izseljenstvo
Danes se na sedežu deželnega odbora v Trstu sestane deželni odbor za izseljenstvo, ki bo razpravljal o sklepih in zaključkih raznih komisij, ki so bile imenovane v sklopu odbora. V prvi vrsti gre za obravnavo predlogov, kako zagotoviti nova delovna mesta v naši deželi in omogočiti na ta način povratek izseljencev. Posegi v tej smeri morajo seveda upoštevati potrebo po obnovi in preporodu naše dežele, ki jo je tako hudo prizadel potres.
Razpravljali bodo nadalje o predlogih za izpopolnitev pravilnika odbora za izseljenstvo, ki jih ie izdelala posebna komisija, ravno tako pa bo na današnjem zasedanju tekla beseda o pripravah na drugo deželno konferenco o ižse ljenstvu, ki so jo odložili za nekaj mesecev, da bi se nanjo lahko bolje pripravili.
Seje, ki ,ji bo predsedoval deželni odbornik za delo Dal Mas, se bodo udeležili tudi številni predstavniki emigrantskih organizacij tako iz evropskih kot izvenevropskih držav.
26. trn. je družino Neve in Edka Jogana osrečilo rojstvo male
TJAŠE
Prijatelji prisrčno čestitajo staršema in želijo Tjaši vso srečo v življenju.
FLORENTINSKI DIJAKI SPET NA OBISKU V NAŠEM MESTU
Poglobljen zgodovinski prerez Trsta ki razkriva mnoge zakrite probleme
Sad poletne rusiskave - V ponedeljek v Kulturnem domu predstava florentinskih gostov
Skupina mladih iz Firenc, ki je na pobudo tržaške pokrajine letos poleti obiskala Trst ter se seznanila z njegovo zgodovino, lepotami ter neštetimi problemi, ki pestijo naše mesto, je v teh dneh spet med nami. Florentinski mladinci so letošnje poletne šolske počitnice izkoristili za to. da spoznajo Trst v vseh potankostih, izvedli so več raziskav in s tem pokazali, kako se da uporabiti izvenšolski prosti čas. Prav to je značilnost obiska v našem mestu, saj'konstruktivna izven-šolska dejavnost spodbudi pri mladincu čut za samostojnost, kreativnost, v katero se je vključila tudi tržaška mladina in sovrstnikom iz Firenc pomagala pri njihovem delu.
Sad poglobljenih raziskav so florentinski šolarji pokazali včeraj v veliki dvorani znanstvenega liceja sGalileo Galileh. številnemu občinstvu so prikazali diapozitive, ki so bili opremljeni s tehtnim komentarjem in prikazali Trst v drugačni luči, kot smo ga navajeni gledati. Zgodovinski kompleksi so v pripovedi gostov iz Firenc puščeni vnemar, soočanje z našo stvarnostjo
je pristno in problemsko. Mladinci so svoj oris pričeli s prikazom Trsta pod avstro-ogrsko upravo, ko je bilo mesto glavno pristanišče in vrata za vzhod. Z iredentizmom, ki je sprožil v naših krajih krvave bitke v prvi svetovni vojni, pa se je začel gospodarski propad Trsta. Kras je bil prelit s krvjo nepotrebne vojne, ki so jo vodili od zgoraj, plačali pa so proletarci, delavci. Z nastopom fašizma so bili v glavnem prizadeti Slovenci, ki so jim sežigali knjige, časopise in gledališča, iz tega pa je nastal upor, ki ga ni bilo mogoče ustaviti. To se je videlo predvsem med drugo svetovno vojno in prav Slovencem se ima Trst zahvaliti, dd je v mestu samem nastalo odporniško gibanje. Florentinski dijaki so dali v svoji raziskavi velik pomen bolnišnici Franji, ki jim pomeni čisto nekaj novega, enkratno doživetje, in je simbol življenja in svobode. Iste občutke jim je zbudil obisk v šoli v Cerknem, medtem ko pomeni Rižarna smrt in represijo.
V poglavju Mesto, ki umira» so dijaki iz Firenc analizirali propada-
nje Trsta, kar je v glavni meri odvisno od slepe in neracionalne pristaniške politike. Izhod je samo v izvajanju osimskega sporazuma, ki odpira mestu nove gospodarske dimenzije. Svoj prikaz -so gostje zaključili z raziskavo o pokrajinski psihiatrični bolnišnici, ki odpira nove možnosti pri zdravljenju umsko prizadetih ljudi.
Ob koncu lahko ugotovimo, da je bil to enkraten prikaz Trsta, ki je pokazal mnoge trpke probleme in resnice mesta.
Florentinski dijaki bodo danes ob 17.30 v dvorani trgovinske zbornice orisali rezultate svojega dela. Na sedežu socialnega, centra «Palutan» bodo ob 18. uri ponovili današnjo predstavo, ob 20.30 pa bodo uprizorili dramski prikaz cFantje so pripravljeni na vse» (II morale della truppa e alto), v ponedeljek, 2. januarja, pa bo ista predstava v prostorih Kulturnega doma.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO
niiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiHMiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiHiii
VPRAŠANJE, KI Sl GA VEDNO ZNOVA ZASTAVLJAMO
Kje in kako se bomo poslovili od hudo zdelanega leta 1977?
Cen« so poskočile, zaradi česar se bo marsikdo odpovedal ^Silvestrovi^ večerji v restavraciji
Vedno ista zgodba. Na tisti dve ali tri ure, ki jih predivjaš preden ti ugasnjene luči in pokanje zamaškov penečega se vina naznanijo konec starega in začetek novega leta ter na preostali čas po tem »čarobnem* trenutku, dokler te u-trujenost ali pa pijanost (če že ne drugi razlogi) ne zapodi v posteljo, se običajno pripravljamo s precej večjo vnemo kot na vse ostale dogodke v letu. Že nekje sredi novembra se vname prepir o tem, ali bi bilo bolje zapraviti zadnje ostanke trinajste plače v Maestosu ali pri sosedovih. Nato pride sin, ali vnuk, ali kdorkoli, ki bi rad nove smuči za novoletne počitnice na snegu v Dolomitih.
Problemi se stopnjujejo prav do trenutka,v ko te prevzame vrtinec vesele glasbe in smeha in vonja po klobasah. In v teh mrzličnih pripravah preidejo drugi problemi (toliko .jih je, da bi jih še prešteli ne vseh) v podrejeni položaj, če že ne v pozabo. Na muke in tegobe življenja, na hude skrbi, ki nam kradejo spanje, in na vse ostalo bomo že pomislili s prihodnjim letom, si malomarno dopovedujemo in naše skrbi že obrobljajo prijazni občutki in fantastični upi. ki te prijetno zažgečkajo po vsem telesu.
Vedno ista zgodba tudi za kronista, ki mu ob teh skrbeh naprtijo še nadležno nalogo, da sili v lastnike lokalov kot kakšen detektiv ali preiskovalni sodnik, naj mu povedo. kaj bodo njihovi gostje jedli na Silvestrovo in kaj bodo pili, predvsem pa, koliko bodo za vse to plačali. Ta preiskovalni posel postane še nadležnejši, če je kronistu usojeno, da bo zadnje vzdihljaje Silvestrovega prebil kar lepo doma, ali še huje v avtomobilu, ko bo po še najbolj nadležni kro-nistični dolžnosti moral poizvedovati (spet po detektivsko), kako se ostali smrtniki veselijo.
Vedno ista zgodba, torej Le s cenami je vsakp leto drugače. Rastejo in divjajo, da jih težkoi dohajamo. Kjer smo lani plačali za Silvestrovo »požrtijo* 10.000 lir, bomo morali letos primakniti še vsaj pet tisočakov, marsikje pa v tej ceni ni več vključena pijača. Se , veda je 15.000 lir najnižja cena, ki jo lahko plačamo. Takšne cene si lahko dovolijo naša športna in prosvetna društva, ki so se po stari tradiciji tudi letos odločila za organiziranje Silvestrovega. Športno društvo Kras bo svoje članstvo in nečlanstvo gostilo po omenjeni ceni v Križmanovi gostilni v Repnu. Športno društvo Breg je najelo sam kulturni hram »France Prešeren* ter v pravem konkurenčnem duhu znižalo ceno na 12.500 lir. Še cenejše silvestrovanje sta si složno omislila športno društvo »Sokol* in prosvetno društvo »Igo Gruden*. Nabrežinci bodo za popolno večerjo (plus ostalo zabavo z vstopnino) plačali 20.000 lir za par, proslavljali pa bodo v društvenih prostorih. To silvestrovanje bo (kot zatrjujejo) neposredno prenašala tržaška slovenska radijska postaja.
Kaj pa druga društva? Nad vsemi ni pregleda, lahko pa rečemo, da se večina ne spušča več v zahtevno organiziranje silvestrovanja. Ljudje se raje v večjih ali manjših skupinah porazgubijo po raznih lokalih. Tu se poprečne cene vrtijo okrog 20.000 lir na osebo. To je na primer cena repentabrskih; gostiln. Kdor bi rad kaj bolj izbranega in ima seveda tudi debelejšo denarnico, gre lahko v hotel Sa-1 voia, kjer bodo delili po polnočni I predjedi, prvem »krožniku*, dveh \ drugih ^krožnikih*, sadja, slašči- j cam in kavi še »špagete* (ko bodo' ljudje spet lačni). Vse za 35.000 lir (za pijačo bo treba posebej pri makniti).
V hotelih onstran meje, kjer si poleg večerje in glasbe lahko tudi napa šemo oči ob pikantnem pro-
gramu v nočnem baru, se cene vrtijo okrog 40 do 50 tisoč starih dinarjev.
Pozabiti ne smemo tudi na vse tiste, ki bodo silvestrovali daleč od doma. Nekateri v zimskih leto-viščarskih krajih, drugi (in teh je, kljub stalnemu tamapju o krizi vedno več) pa celo izven Evrope v kakem tropskem ali subtropskem kraju na sončenju.
In končno naj omenimo tudi tiste. ki bodo na Silvestrovo doma, pa četudi v družbi prijateljev. Marsikdo mora ostati doma, ker mu položaj (predvsem finančni) ne dovoljuje, da bi kam šel. Marsikdo je po drugi strani prisiljen, da gre rvekam, ker nima doma. In tako dalje. Vendar to so žalostne stvari. Kaj bi si z njimi grenili te zadnje kance ne ravno najbolj posrečenega leta 1977? O tem bomo raje razpravljali v- novem letu, kot o tolikih drugih neprijetnostih.
za vključevanje handikapirancev v normalno življenje seminar o gledališki dejamosti in problemih gledališča sploh. Seminar, ki bo od 2. do 7. januarja prihodnjega leta, bo vodil francoski igralec Jean Pierre Marrg iz Pariza. Na seminarju bodo sodelovali tudi gledališki operaterji tržaške pokrajine in vsi listi, ki jih gledališka tematika zanima. Za vpis naj interesenti telefonirajo na telefonsko šte. vilko 749-589.
• Drevi ob 20. uri se bo v Ul. Ran-cheto 77 sestala rajonska konzulta za škedenj in čarbolo. Na dnevnem redu je razprava o šoli v Ul. M. Praga, psihopedagoškem centru in o etno-KraCsJiejn muzeju, ,
NAPOVED VREMENA ZA PRIHODNJE PRAZNIČNE DNI
Dež bo v nižinah prešel v sneg na Primorskem pa bo pihala burja
Končalo se je obdobje zmernih zilm, brez velikih temperal urnih razlik
V tem obdobju, ko marsikdo načrtuje letovanje v zimskošportnih središčih, se večina sprašuje, kako bo z vremenom v teh dneh, ki nas ločujejo od novega leta. Točen odgovor je skoraj nemogoč, v glavnih smernicah pa lahko na povemo, da bo prevladovala oblačnost z vmesnim sneženjem skoraj do nižin, izboljšave bodo kratkotrajne, saj se valovi frontalnih motenj pomikajo eden za drugim. V presledkih med enim in drugim poslabšanjem pa bo megla, razen na Primorskem, kjer bi morala pihati umerjena burja.
če seda j pogledamo, kako se je pričela letošnja zima, lahko ugotovimo, da se vračamo -v stare kolesnice. Zadnje desetletje nam je namreč nudilo liolj tople zime brez prevelikih temperaturnih razlik,
Molotovke v vrata stanovanja A. Grilza
Včeraj ponoči malo po 2. url so neznanci zagnali tri zažigalne steklenice proti vratom |x>slopja v Ul. Rossetti 45, v katerem stanuje tajnik tržaške sekcije misov-ske mladinske organizacije »Fronte della gioventu* Almerigo Grilz. Lesena vežna vrata so se vnela, vendar so' požar gasilci kmalu pogasili. Grilza v teh dneh ni doma, ker je baje na Švedskem.
V Trstu seminar o gledališču
Italijanski center za gledališko raziskovanje organizira v sodelovanju s posebnim oddelkom< EGS |
lllilltiiilillii lili iiiiiiiii il lili ii lil lili iiiiiiiii tt lliMiiiiMiiiiiiti iiii iiiiiiiui tli iii n umi iiiiiii iilllllii lil lili iiilliiif minil ■"rntiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiiiiillllil
Razpokana zunanja stena poslopja v Ul. Festo
VČERAJ OKOLI 5.15 V UL. FESTO 3
Silovita eksplozija razdejala enonadstropno hišo v Skednju
Hudo opečena 25-letni- Fabio Sancin in 42-letni Adriano Colla Vzrok eksplozije: pozabljivost ali okvara na plinski napeljavi
Silovita eksplozija je včeraj navsezgodaj zjutraj razdeljala enonadstropno hišico v Ul. Festo 3, strmina,' ki povezuje Ul. Carpineto z Ul. Vigneti v Skednju. Lastnik hiše, 25-letni Fabio Sancin in nje-

Gasilci in karabinjerji v Sanci-
novem stanovanju
gov 42-letni* prijatelj, Adriano Colla iz Ul. D’Alviano 84 sta zadobila močne opekline, vendar sta kljub temu lahko zbežala iz hiše, ki so jo zajeli plameni.
Eksplozija je bila tako silovita, da so jo slišali daleč naokoli. Prestrašeni prebivalci sosednjih hiš, ki jih je močan pok prebudil (do eksplozije je prišlo ob 5.15), so nemudoma poklicali reševalce in v nekaj trenutkih so prihiteli na kraj gasilci z dvema črpalkama, rešilni avto Rdečega križa, obhodnica letečega oddelka tržaške kvesture in karabinjerji s škedenjske postaje. Sancina in Collo, ki sta se v zadnjem trenutku umaknila iz hiše na dvorišče, so prepeljali .v glavno bolnišnico, gasilci pa so po razmeroma kratkotrajnem delu po: gasili plamene, ki so zajeli stanovanje.
Po kratkem zaslišanju obeh ranjencev, ki ju je eksplozija omamila in sta zato podala le nekaj zmedenih izjav, in po ogledu stanovanja, so gasiler kaj kmalu ugotovili, kaj se je zgodilo. Sancin in Colla sta verjetno predsinočnjim pozabila zapreti ventil plinske napeljave in je metan uhajal vso noč, možno pa je tudi, da je plin uhajal zaradi okvare na napeljavi. Okoli 5.15 je Sancin baje prižgal cigareto in plin, ki je medtem na-
sičil stanovanje, je eksplodiral. Hiša se .je močno stresla, notranje stene so popokale in šipe so se razbile. Velika omara v spalnici se je prevrnila na posteljo, na kateri sta spala Sancin in Colla. V trenutku so stanovanje zajeli plameni, vendar sta se oba moška izvlekla izpod omare in se zatekla na dvorišče.
V bolnišnici so oba sprejeli na dermatološkem oddelku: Sancin se bo moral zdraviti 60 dni zaradi o-peklin L, 2. in 3. stopnje, medtem ko je Collg zadobdl lažje poškodbe-in bo okreval v mesecu dni.
Škoda, ki jo je povzročila eksplo zija, je ogromna in po prvih ocenah presega 10 milijonov lir. Pohištvo je skoraj popolnoma uničeno, prav tako notranje stene, močno pa je pritličje oziroma kletni pro-stena na vzhodni strani poslopja, ki jo je eksplozija »potisnila* za pol metra navzven. Nepoškodovano pa je pritličje, oziroma klenti prostori, v katerih ni prebival nihče. Tisti odsek Ul. Festo so včeraj zaprli za promet, v popoldanskih urah pa so s stebri podprli zunanjo steno, da bi se ne zrušila.
Sancin je živel sam v še kar novi vili, odkar so mu pred nekaj leti umrli starši. Sicer se je mladenič pred desetimi leti težko ranil pri padcu v Slivenski jami.
burja pa je bila skoraj odsotna. Ta december pa so bile razlike kar precejšnje, saj .je znašala maksimalna temperatura dne 9. kar
13.3	stopinje C, minimalna pa 1.4 stopanje C (13.); poprečna temperatura pa je v teh 28 dneh znašala
6.3	stopinje C. Prevladovalo je
suho vreme z burjo, ki , je dosegla svojo maksimalno hitrost 2. t.m., s sunki do 97 km na uro. V tem mesecu smo imeli tudi najvišji pritisk v zadnjem desetletju, in sicer 16. t.m. s 3037.3 milibara. Že ti skopi podatki nam zgovorno potrjujejo napoved, da bo v zadnjih dneh decembra precej padavin, ker se celotna količina padavin na mesec statistično spreminja le za malenkosti, prav tako hi morala temperatura nihati v mestu okoli 5 stopinj, na Krasu pa bi. morala biti nekoliko nad ničlo, kar bi omogočilo snežne padavine tudi v bližnji okolici.	...	.a, u
Pri vseh podatkih, ki nam dokazujejo, da se vračamo na staro pa nekoliko moti dejstvo, da je vedno več megle na Krasu. Naši očaki namreč trdijo, da nekoč skoraj ni bilo megle in še ta je prihajala navadno od morja in je trajala le nekaj ur. Sedaj pa je postala megla kar običajni spremljevalec v dneh zatišja in visokega pritiska. Njeno prisotnost pa lahko pojasnimo z razlikami, ki so nastale zadnja leta na našem območju. Nekoč skoraj v celoti goli Kras .je danes zaraščen z grmičevjem in nizko podrastjo, kar do skrajnosti poveča vlago. Dovolj je, da je v višjih plasteh nekoliko toplejši zrak, pa je megla tu z vsemi nevšečnostmi za promet.
Medtem ko pišemo sneži skoraj v vsem alpskem loku od nadmorske višine 600 - 800 m, da lahko brez strahu napovemo, da bo novoletno vzdušje v znamenju obilnih snežnih padavin, tudi v tistih zimskih krajih, kjer je sneg zadnja leta precej skoparil.
Obvestilo pokrajinskega konzorcija za prevoze
Avtomati na avtobusih pokrajinskega konzorcija za prevoze od 1. januarja dalje ne bodo več izdajali vozovnic za dva in za tri odseke, ampak samo vozovnice za en odsek (po 100 lir). Potniki, ki se bodo vozili na daljših progah, bodo morali zato nabaviti dve ali tri vozovnice zaporedoma. Vsekakor pa vodstvo konzorcija priporoča tistim, ki se ne poslužujejo mesečnih abonmejev, naj raje pred-1 hodno kupijo vozovnice pri okencih konzorcija v Ul. Genova 6 ali v trafikah, časopisnih kioskih in mlekarnah.
Napadla sta
lastno rojakinjo
Včeraj dopoldne sta dva jugoslovanska državljana ponudila 59-letni Sežančanki Emiliji Pirjevec, da ji bosta zamenjala dinarje v lire. Vsi trije so se umaknili v vežo poslopja v Ul. Zonta 4, kjer pa sta oba moška surovo napadla Pirjevčevo Snela sta ji uro, ko pa sta ji hotela strgati torbico, ju je ženska s kričanjem prestrašila. Zbežala sta, mimoidoči pa so enega ujeli in ga izročili obhodnici mestnih redarjev, ki je prav v tistem trenutku prišla mimo. Redarji so ga pospremili na kvesturo, kjer so ga identificirali za 25-letnega Zagrebčana Ivana Curtilo; prepeljali so ga v koronejske zapore in prijavili sodišču zaradi roparske tatvine in povzročitve telesnih poškodb, Pirjevčevo pa so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi udarcev po obrazu zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Drugega napadalca še ni so izsledili.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE
Sindikat slovenske sole sporoča, da bo prihodnja seja glavnega odbora, v torek, 10. januarja, ob 17. uri na sedežu sindikata. Ul. Fabio Filzi 8.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
Danes, 29. decembra, ob 20.30 «Bunker» Alviera Negra. Predstava bo v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v Nabrežini.
ROSSETTI
Sobota, 31. decembra, in nedelja, 1. januarja klasični balet z Liliano Cosi in Marinelom Stefanescom. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. Abonenti 30 odst. popusta.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultni ni doni
ALVIERO NEGRO
BUNKER
komedija v dveh dejanjih
Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi	Marija Vidau
Lektor	Božo Zuanella
Režija in scena JOŽE BABIČ
Danes, 29. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v NABREŽINI.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 29. decembra TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 9.43. Jutri, PETEK, 30. decembra EVGEN
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 9,8 stopinje,' najnižja 8,8, ob 13. uri 9,8 stopinje, zračni tlak 1007,3 mb nestalen, vlaga '94-odstotna, nebo po-oblačeno, veter 12 km na uro zahod-nik, dežja je padlo 15,6 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEIJ VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
trsi	ria 196-301
Viale XX Settembre št. 16/111
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefbntane 39 Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a prila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) ,
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z. .uovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 27M24.
DRAMSKI STUDIO STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
pod vodstvom Maria Uršiča in s sodelovanjem režiserja Zvoneta Šedlbauerja z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane priredi v petek, 30. t.m.,"ob 20. uri v prostorih SPZ v Ul. sv. Frančiška 20/11.
PREDAVANJE O OSNOVAH DRAMSKE IGRE
Vljudno vabljeni!
Ariston 16.30—18.25-22.00 »Aldila d el bene e del male*. Režija Lilian* Cavani. D. Sanda, E. Josephson, B-Povvell, V. Lisi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 15.30 «La grande avventur**-Barvni film za vsakogar.
Nazionale 15.30 «Le avventure dl Bianca e Bemie*. Barvna^ risanka. Grattacielo 15.30 «1 nuovi naostri* Vittorio Gassman, Omella Muti, Al' berto Sordi in Ugo Tognazzi. Excclslor 15.30—22.15 »Guerre steli*’ ri». Mark Hamill, Carrie Fishef* Eenice 16.00 «L’orca assassina*. Bi' chard Harris in Charlotte Ramplink' Eden 16.00-20.00. «11 gatto*. Ugo To-gnazzi, Mariangela Melato.
Ritz 15.30—20.00 «Sandokan alla & scossa*. Kabir Bedi. Barvni fi!*"' Filodrammatico 16.15 «Condannata piacere*. Prepovedan mladini P°* 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Ecco noi per esenr pio*. A. Celentano, R. Pozzetto-Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film.
Aurora 16.30—19.45 «New Vor k, Ne'*' York». Liza Minnelli. Barvni fi!**' Capitol 16.30—20.00 »Pane, burro e marmellata*. Enrrco Montesano. Ban vni film. Jutri ob 14.45—22.00. Moderno 16.30 «11 Corsaro dell'is0^ verde*. Burt Lancaster. Barvni f*k® Impero 16.30 «Abissi». J. Bisset, B-Shaw. Barvni film.
Ideale 16.00 «11 magnate*. Lando Bu*'
' zanca. Barvni film.
Vittorio Vencto 16.30 «11 giustiziere*^ George Kennedy. Ral' Vallone. Prepovedan mladini pod 14. letom.. Ban' -vni film.
Radio 16.00 «L’invasione: Marte att*®1 ca terra*. Barvni film.
Astra 16.30 «Maciste alfinfemo*. Kitk Morris. Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 »Giuseppe venduKJ-dai fratelli*. ■ Belinda Lee. Barvni film.
Namesto novoletnih voščil dan*' jeta Alma Reschitz in Marica Ška' bar 8.000 lir za Glasbeno matic* in voščita vsem prijateljem, zna**' cem in sorodnikom srečno in zdr®' vo novo leto.
Namesto cvetja na grob Andr®!* Metlike daruje družina Petaro*, (Boršt 60 - gostilna) 10.000 lir l* Skupnost Družina Opčine.
Družina Okretič (Kostanjevica na Krasu 39) in I. Urdih (Trst/| darujeta v spomin na teto štefkfft jo Špacal iz Trsta 10.000 lir za Di'lf jaško matico.
Ob priliki nabiralne akcije d*’ ruje zlatarna Mikolj 10.000 lir ** ŠD Sloga.	j
V	spomin na po-k. teto Franck" Verginella vd. Potočnik daruj®1* -Anica in Drago Štoka 10.000 lir ** pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Milana RuP1* darujeta Anica in Drago Štok*
5.000	lir za pevski zbor Vasnd Mirk.
Urama in zlatarna Malalan “*’ ruje 7.000 lir za ŠD Polet. ,
V	počastitev spomina Lidije St°/ kovič daruje Terezka SkrlaV«
10.000	Jir za prosvetni dom ** Opčinah.
Dne 27. decembra 1977 nas je zapustil naš dragi
62. letu starosti
PETER GRILANC
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na skedenjsko pokopališče.
Žalujoči: mati Ivanka, žena Pavla, sin Emil z ženo Marizo in vnučkoma Fabijem in Darijem, brat Ivan In drugi sorodniki
škedenj, 29. decembra 1977
Dne 27. decembra nas je za vedno zapustil naš dragi
STANISLAV VIČIČ
Pogreb bo danes, 29. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnic^ v cerkev na Opčine.
Žalostno vest sporočajo: žena Slavizza, sinovi, snaha, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 29. decembra 1977 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgub* naše drage
FRANCKE VERGINELLA vd. POTOČNIK
Posebna zahvala darovalcem cvetja, prispevkov in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
A
SVOJCI
Prosek, 29. decembra 1977
GORIŠKI DNEVNIK
PRED POMLADNO DEVETO IZVEDBO
Pevski zbori se že pripravljajo na revijo «Primorska poje 78»
Prireditelja revije, Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske, pozivata zbore, naj se iimprej prijavijo
Slovenska prosvetna zveza in druženje pevskih zborov Prihior-'ke sta pred nedavnim objavila ®#*iv vsem odraslim pevskim 'bo-na Primorskem, tostran in '»stran meje, naj se prijavijo na !radicionalno zborovsko revijo «Pn Gorska poje* do 31. decembra. |kz nekaj dni bo ta rok zapadel. Mto se organizaciji še enkrat o 'racata ria vse zamudnike, naj po 1'iti.jo s prijavami. Zamejski oev-'ki zbori lahko pošljejo prijave na jl»dež Slovenske prosvetne zveze v wstu, Ul. sv. Frančiška 20 ali pa j* Gorici, Ul. Malta 2. Na pri »vrvici je treba napisati pet pes »1. ki jih namerava zbor pred Kaviti na reviji, ime in priimek jtevovodje in število pevcev Obe-pa zbor lahko izrazi željo. !<li želi nastopiti v soboto ali v iktfeljo. Prireditelji si vsekakor Mdržujejo pravico, da sami določijo kraj nastopa posameznih pev-’-kih zborov.
Čeprav bo revija šele spomladi, priprave, kot vidimo, že v teku. •n to ne le s strani osrednjih or-(»nizacij. Slovenske prosvetne zve j» in Združenja pevskih zborov Timorske, ki to priljubljeno kul kirno manifestacijo prirejata, tem l*č tudi s strani samih zborov, ki *» izbirajo pesmi za svoj nastop 'a tej reviji in izbrane pesmi va
Prešlo je namreč že v navado. ^ je sodelovanje na reviji »Pri-lirska poje» za naše zbore ob-
TECAJI VALliT V MILANU DNE 28. 12. 1977
Ameriški dolar: debeli	870.-
drobni	840,—
funt šterling	1650.—
švicarski frank	430.—
francoski frank	182.—
Belgijski frank	25.-
Nemška marka	410.—
Avstrijski šiling	57.—
Kanadski dolar	770,—
holandski florint	377,—
Banska krona	145.—
Avedska krona	180.—
Norveška krona	163.—
Brahma: debeli	21,50
drobni	19,50
Binar:	debeli	42.-
drobni	42.-
vezen nastop. Doslej je bilo osem revij, ki so bile razčlenjene v po samezne zborovske predstave v raznih krajih Primorske. Če se omejimo le na preteklo revijo, to je «Primarska poje 77», vidimo, da je nastopilo nad osemdeset nev skih zborov, porazdeljenih v osem skupin. Skratka 'ahko računamo, da je na tej reviji aktivno sode lovalo okrog 2.51X1 pevcev in oevk iz vseh krajev Primorske, nadvse zadovoljiv in spodbuden je bil tudi obisk občinstva. Če je bili. množičnosti torej zadoščeno, je bila pretekla zborovska revija tudi nekakšna prelomnica z vidika kakovostne rasti zborovskega petja. Pokazala je sicer, da je treba v tem pogledu še veliko naporov in prizadevanj, vendar je tudi dokazala, predvsem s prilivom številnih mladih svežih sil, da smo na dobri poti.
Kaj torej lahko pričakujemo od prihodnje, devete izvedbe «Primor-ska poje*? Predvsem bo priložnost, da znova preverimo, ali smo ohranili. oziroma še razširili množičnost na zborovskem področju ter
istočasno še izboljšali kakovost zborovskega petja pri nas, v zamejstvu, in v matični Primorski.
Na prvi pogled se za prihodnjo revijo obeta rekordna udeležba zborov. Predvsem je to najboljše znamenje, da se je število nevskih zborov pomnožilo (predvsem na Vipavskem ter v nekaterih drugih krajih matične Primorske, v nekoliko manjši meri pa tudi v zamejstvu). Po drugi strani pričakujejo prireditelji ve Mo udeležbo katoliških pevskih zborov, ki so bili vsaj na Tržaškem cdsotni s te pomembne revije.
S številnejšo. udeležbo ,se za prireditelje odpira tuui vprašanje povečanja posameznih prireditev. Govori se o devetih nastopih v okviru revije »Primorska poje 78». od katerih naj bi bili kar štirje v zamejstvu, in sicer v Trstu m Gorici, kot je že navada, ter v Beneški Sloveniji (prvič bo zborovska revija segla še v videmsko pokrajino) in v Krminu, ali pa v novem Kulturnem domu v Boljun cu (četrti kraj namreč še ni bil dokončno določen).
im tu im umih n umi iiiHHi! 111111111111 itn im ih ih mini m i tva usti iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii 111111111111111 miiitiiiii
l ovor «zdrsel» s prikolice
PREDSTAVUATA GA PODŽUPAN ZUCALLI IN NAČRTOVALEC COSTA
Osnutek revizije regulacijskega načrta v razpravo članom rajonskih skupščin
Sinoči je bila razprava v Podturnu, drevi pa bodo o tem razpravljali v Standrezu Jutri srečanje v Ločniku tudi za prebivalce Podgore, Pevme, Oslavja in Štmavra
MENJALNICA
vseh tujih valut
Verjetno zaradi slabo natovorjenih premičnih 'podstavkov z a kontejnerje ali pa zaradi pretežkega tovora so sinoči na Ul. d’Alviano na blagem ovinku pri plinarni trije podstavki za kontejnerje zdrseli s prikolice tovornjaka iz Benetk, ki je bil namenjen proti pristanišču. Tovor se je zrušil prav ob avtobusnem postajališču, na srečo pa tedaj ni
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1978
29.000 lir 2.900 lir
Celoletna .......
Mesečna......................
NAROČNINE SPREJEMAJO:
. Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašale!
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO , «DAN» IN MALE OGLASE ZASTONJ
nihče čakal avtobusa. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so po večurnem delu odstranili le podstavek, druga dva pa bodo odstranili šele danes.
OBČINA REPENTABOR (Trst)
Občinska uprava razpisuje javno dražbo za razširitev zgradbe otroškega vrtca na Colu — osnovni dražbe-ni znesek lir 51.160.493.
Dražba bo po postopku predvidenem v 3. členu zakona št. 14 z dne 2.2.1973.
Prošnje za vabilo na dražbo — na kolkovanem papirju — morajo prispeti v občinsko tajništvo najkasneje do 12. ure dne 9.1.1978.
Do tega datuma bo obvestilo za dražbo na ogled na občinski oglasni deski.
Župan
(dr. Pavel Colja)
Kot smo že včeraj napovedali, so v teh dneh srečanja arhitekta Ro berta Coste in občinskih upraviteljev s člani krajevnih konzult. Na njih prikazuje tržaški arhitekt, ki mu je goriška občina poverila na logo izdelati revizijo splošnega re gulacijskega načrta, kaj je njegova skupina strokovnjakov napravi la. Vod'a ekipe je že imel pred časom sestanke s člani krajevnih konzult in ponekod tudi s prizadetim prebivalstvom, v zadnjih dveh rac secih so bile na vrsti seje občinske komisije, kateri je načrtovalec o-brazložil napravljeno delo. O stvari so razpravljali tudi v političnih strankah in strokovnih združenjih.
Vprašanje revizije je važno, ker so zmanjšali dosedanje površine, k so bile na področju Štandreža, Loč-nika in naselja Sv. Ane namenjena gradnjam ljudskih hiš, našli so v mestu samem ustrezna zemljišča za manjše ljudske gradnje. Spremenili so tudi prvotne načrte za nekatere povezovalne in krožne ceste. Zmanjšali so predvidevanja za naselitev od 80.000 na 60,000 prebivalcev in zaradi tega tudi zmanjšali možnost gradnje na vsem področju občine.
Sinoči je bila skupščina za člane konzult Podturna - Sv. Ane in mestnega središča v zavodu Lenassi, drevi ob 21. uri pa bo v Domu Andrej Budal v štandrežu seja za člane konzult Standrež in Rojce. Sestanek pa je javen in mu lahko pri sostvujejo vsi. Predsednik štandreš-ke konzulte zato vabi domače prebivalstvo, da pride polnoštevilno na sejo.
Jutri pa bo podobna javna skupščina za člane konzult in prebivalstvo Ločrvika, Podgore in Pevme -Oslavja - Štmavra v kinodvorani San Giorgio v Ločniku. Tudi ta sestanek se bo pričel ob 21. uri. Vprašamo se zakaj je občina prisilila člane konzulte iz Pevme, Oslavja in Štmavra, da morajo v oddaljeni Ločnik? Saj bi načrtovalec in strokovnjaki ter zastopniki občine lahko prišli v Pevmo.
Prihodnji teden, v četrtek, 4. januarja, pa bo, vedno ob 21. \ uri, podobna skupščina za člane konzult in prehivalec severnega dela mesta in Piacute ter Stražic v socialnem centru v Ul. Carducci 34 (bivši hotel Pri treh kronah).
Smo torej pred skorajšnjim zaključkom dela strokovne ekipe arh. Coste, ki mu je občina poverila pred več kot letom dni nalogo izdelati revizijo regulacijskega načrta. V nekaterih točkah bo revizija precejšnja. V krogih krščanske demokracije in goriške nadškofije so nezadovoljni s to revizijo, kajti ponekod nameravajo graditi šolska poslopja ali ljudske hiše v mestu na zemljišču, ki je last nekaterih verskih zavodov. Prizadete naj bi bile predvsem uršulinke in nunski red, ki je lastnik poslopja v Ulici Brigata Pavia, kjer je bila nekoč civilna bolnišnica. Prizadeto pa naj bi bilo tudi slovensko sirotišče. Zaradi teh posegov je prišlo tudi do polemik v tukajšnjem verskem tedniku Voce isont:na, ki odraža mišljenje goriške kurije.
Govor je bil tudi, da so prav zaradi tega prišli na dan spori znotraj krščanskodemokratske stranke in govor je bil zaradi tega o od' stopu sedanjega župana in izvolitvi novega, ki bi bil bolj navezan na poglede kurije
Po dosedanjih pogovorih z rajon skimi konzultami je upati, da bo načrtovalec upošteval dodatne predloge. ki jih bo dobil na teh se-stank h. Zatem pa pride spet do sestankov s komisijo občinskega sveta in morda že v prihodnjih mesecih bo prišlo do razprave o tem načrtu v samem občinskem svetu.
V UPRAVNEM SVETU IACP
Mrli za gradnjo stanovanj v Gradau in Vitešu
Upravni svet zavoda za ljudske hiše (IACP) je na zadnji seji, 20. t.m., odobril izvršilni načrt za gradnjo 16 ljudskih stanovanj v
občinah Vileš in 6radež. Kolikor bodo v kratkem zagotovljena sredstva za finansiranje, bodo v kratkem tudi oddali dela na dražbi.
V Vilešu bodo zgradili blok s šestimi stanovanji z 80 kv. metri koristne površine. Začetni gradbe ni strošek je predviden v višini 26 milijonov lir za vsako stano vanje.
Drugi poseg se nanaša na občino Gradež, kjer bodo zgradili dve hiši. V Fossalonu bodo postavili hišo za štiri stanovanja, v ožjem mestnem predelu Gfradeža pa blok z desetimi stanovanji. Po sedanjih izračunih bodo dela veljala okrog 300 milijonov lir, ah 25 milijonov lir za vsako stanovanje. Tudi tu se bodo posiužili tako imenovanega modularnega sistema gradnje, kar naj bi pocenilo gradbene stroške.
Novost pri objektih v Gradežu pa je v tem, da bodo v streho vgradili naprave za izkoriščanje sončne energije za segrevanje vode;
Zavod za ljudske hiše pripravlja* te dni načrte za gradnjo nadaljnjih 120 stanovanj, v občini Gorica, Ronke in Gradež.
V OKVIRU REDNEGA ŠOLSKEGA DELA
USPELI GLASBENI PRODUKCIJI V GORICI IN V SOVODNJAH
Gojenci so pokazali lep napredek - Še pred 10 leti so bile glasbene produkcije dogodek v glasbenem in prosvetnem življenju
Glasbena šola v Gorici je priredila prejšnji teden dve interni produkciji svojih gojencev, v Gorici in v Sovodnjah. Kakor nam je kasneje dejal ravnatelj šole oro-fesor Silvan Križmančič. produkcije niso namenjene javnosti. Še pred desetimi leti so bile takšne produkcije dogodek, zapažen v našem prosvetnem življenju, je dejal. Takšno važnost smo glasbenim na stopom gojencev pripisovali zaradi tega. ker je bilo malo prireditev, ki bi privabljale naše rojake in so zato nastopi gojencev med šolskim letom služili temu namenu. Danes imamo dovolj koncertov, ki zadovoljujejo glasbene potrebe občinstva, tako da sb produkcije gojencev postale predvsem priložnost, da gojenci pokažejo svoje znanje, da se starši seznanijo z napredkom svojih otrok in da se glasbena šola utrdi kot resna, v glas beni pouk usmerjena strokovna šola.
Seveda pa sta obe šolski rnoduk ciji opozorili tudi na obstoi dveh močnih in že dolgo let delujočih šol. Na sovodefijski se 35 gojencev uči harmonike, klavirja, violine in kitare. Učijo jih Dorina Kante in Adrijan Rucchini (harmonika),
................................................UHlIlIHIIIIIIIIIIIIIIItllllHIIIIIIIHiniHIIHIIMtlHtlHHIIIHHIIIItHIHIIHHIHHHHHIHHHI
Namesto pričakovanega snega - dež
O S M 1 C A
V Dolini na štev. 37 je odprl osmi-co Zorko Jurjevič in toči pristno belo in črno vino.

m
pl
M
VVCVItr
~	^	v M
.	juASSUStHtM i *
TRIESTE
PIANCAVALL0
Piancavallo
7.A TRGOVCE (IN TUDI ZA VSE, KI Sl TO ŽELIJO) Zveza športnih, kulturnih in rekreacijskih krožkov v Trstu (Fe.ci.s.cu.r.) “	v sodelovanju s podjetjem Ediltur
Vam nudi sledeči paket:
. . _.	,	ediltur
Potovanje z avtobusom Trst-Plancavallo In povratek (odhod Iz Trsta-Trg Repubbllca v nedeljo ob 6. url Iz Tržiča (Monfalcone) - Ul. Fratelli Rosselll ob 6.30; odhod iz Piancavalla v ponedeljek ob 17. uri) dvodnevni skl-pass eno kopanje v bazenu večerjo v nedeljo zajtrk v ponedeljek nedeljski zabavni večer, ki ga prireja ekipa Iz Piancavalla prenočišče v 3-4 posteljni sobi v hotelu »Park Hotel- Lit 29.500 (razen poviška tarif avtobusnih prevozov).
Opisani paket bomo nudili od 15-16. januarja 1978 dalje do konca ugodnih snežnih razmer. Rezervacije naslovite na zvezo Fe.ci.s.cu.r. v Trstu - Ul. Mazzini, 32 tel. 60303 najmanj dva tedna pred Izbranim ■•weekendom».	___________________________________________________________
Poslabšanje vremena ni prineslo snega, kot so pričakovali predvsem smučarji, ampak dež. Po vsej deželi in tudi v gorskem svetu, kar je za smučarje sedaj, tik pred prazniki vzrok za hudo nezadovoljstvo, prevladuje vlažno in za ta čas preto-.plo vreme. V nižinskih predelih Kanalske doline dežuje, včeraj čez dan je deževalo tudi na Nevejskem sedlu, prav tako tudi na Lokvah, kjer je pihala burja. Kakor so nam po-
IIIIIIIHHHIHinilHHIHHIHIHIHIIIIIHIIIIHIHIlllllHIIIHIIHIIIIIIIHHHIHHHHHIIIIIIHIHIIIIIIIHHIMHIHHHniU
Umrl je tigrovec
Zvonimir Lasič z Goč
V petek, 23.12.1977, smo so pošlo vili na goškem pokopališču pri Vipavi od dobrega rodoljuba Zvonimira Lasiča. Rodil se je v Gorici 1.8.1898, v letu, ko smo Slovenci po ostrih borbah z lastnimi sredstvi zgradili prvo slovensko šolo v Gorici. V tedanjem borbenem vzdušju je dozoreval in si izostril značaj ob narodno zavednih starših, zlasti pri očetu, upoštevanem pedagogu in šolskem nadzorniku Andreju Lasiču. Šolal se je v Gorici in se še mlad pridružil prc-porodovcem. Leta 1915 mu je vojna prekinila šolanje in odšel ie z družino na materin dom na Goče Moral je naslednje leto v vojsko in prebil na soški fronti dve leti. Ko je napravil maturo leta 1920, ni dobil učiteljske službe zaradi svoje narodno zavedne družine. Tudi očeta so fašisti predčasno u-pokojili. Zvonimir pa se je odloč no spustil v borbo proti fašizmu. Sodeloval je z A. Rejcem in Z. Jelinčičem. Podžigal je odpor proti poitalijančevanju, agitiral proti fašizmu na volitvah, se toMiel za izvolitev zavednih slovenskih župa nov leta 1922. Z ustanavljanjem nogometnih klubov v Vipavi in po vipavskih vaseh je v mladini budil odpor proti fašizmu. Proti uki-
nitvi slovenskih šol je razpredel gosto mrežo razdeljevanja slovenskih abecednikov, organiziral tajne •slovenske šole po vaseh in nadzoroval pouk slovenščine. Z inženir 'jem Majerjem je združil kmete, da so skupno po tovarniških cenah in brez davka nabavljali žveplo in škropiva za lastne potrebe. V svoji vnemi je zaoral v ilegalno usta navijanje tajnih celic in- širjenje tigrovske literature, ki so Jo oborožene trojke prinašale čez mejo iz Jugoslavije. Goriška kvestura je leta 1928 izdala za njim tiralico, a ga je Z. Jelinčič pravočasno ob vestil, da je ušel policiji, ki je Iz Gorice pridrvela na Goče V Jugoslaviji, kamor se je zatekel, je sodeloval s tigrovci. Pripravljal je matrice in razmnoževal ilegalno literaturo. Zaposlil se je pri Jugo slovanski matici in pri železnici. Vodil je ilegalce čez mejo ter na Rakeku hranil v skrivališču njihovo orožje in razne fašistične uniforme, ki so jih rabili Dri prehodu meje. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano je bil aretiran 26.4.1941 in zaprt v Trstu z obto ženci 2. tržaškega procesa. Ker mu niso dokazali krivde, je bil inter niran v CittA Sant’Angelo in v Piz zoli, kjer je organiziral odbore OF in v Pizzoli pridobil za OF 150 slovenskih fantov posebnega bataljona ter jih povezoval z italijanskim odporniškim gibanjem.
V začetku leta 1944 se je vrnil na Primorsko in se takoj pridružil partizanom. Bil je referent okrož ne finančne komisije. Med borbo .je bil ranjen in odlikovan z re dom za zasluge za narod. Po vojni je bil zaposlen pri finančnem od delku v Trstu, kjer je slednjič de lal pri slovenski banki do leta 1952, ko je bil premeščen k IstrsKi ban ki v Koper. Zaradi bolezni se je moral upokojiti leta 1954. a ni več ozdravel. Nad 18 let je bil priklenjen na posteljo. Kakor je bil ne popustljivo vztrajen v dolgoletni borbi, sta se njegovo telo in duh žilavo upirala bolezni. Ostal nam bo v trajnem spominu.
T. R.
ved ali na Nevejskem sedlu, je v noči od torka na sredo zapadlo kakšnih 15 cm snega. Smučarji, ki so se v teh dneh trumoma zapodili na Nevejsko sedlo, kjer je edini sneg v Julijcih in tudi daleč naokoli, so ga hitro zdrsali in so se spet pokazali kamni.
Sicer pa so hoteli na Nevejskem sedlu, v Kanalski dolini, pa v Bovcu in na Lokvah precej zasedeni ter so njihove kapacitete za novoletne praznike povsem razprodane. Še zlasti velja to za prostore v restavracijah, kjer bodo gostom postregli z «zabeljeno» tradicionalno Silvestrovo večerjo.
Ceste v vseh zimskošportnih sre diščdh naše dežele so bile včeraj mokre, sicer pa normalno prevozne. Kako bo danes ali jutri, tega ne vemo. Navedli bi samo to, da se različne vremenske napoved; ujemajo v tem, da nam bodo prihodnji dnevi prinesli sneg tudi v nižjih legah. (Na sliki bolj jesensko kot zimsko vzdušje na Korzu v Gorici.) •
Nova pravila za učitelje
Sindikat učiteljev Sinascel - Cisl obvešča zainteresirane, da je poslanska zbornica delno spremenila zakonski osnutek o odpravljenih medtedenskih praznikih. Zaradi tega bo moral zakonski osnutek spet v senat in sindikat poziva zainteresirane naj ne zahtevajo, pred dokončno odobritvijo zakona, od šolske uprave izplačila nadur za delo v omenjenih dneh.
Za leto 1977' bo v novem zakonu določeno, da bodo lahko zainteresirani zahtevali dva dodatna dopustna dneva. Lahko jih bodo zainteresirani izkoristili v prvem četrtletju 1978. če šolnik ne bo izkoristil štirih izrednih dopustnih dni, bo za vsak delan dan dobil dodatek 8.500 lir.
Sindikat obvešča zainteresirane, da so v veljavi nova pravila o priznanju let spre ruolo*. Podrobnejše informacije dajejo v pisarni sindikata.
je vse svoje »delo* izvršila z dokajšnjo spretnostjo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 2879.
Klavdija Jamšek in Helena Plesnif čar (klavir) ter Silvan Križmančič (violina, kitara). V Gorici pa poučujejo Silvan Križmančič (violina in kitara). Helena Plesničar in Anica Furlan (klavir), Loxeda-na Hočevar (harmonika). Giorgio Marcossi (klarinet) in Ivan Mi-gnozzi (teorija in harmonija).
Na goriški produkciji so nastopili Gerlinda Tedoldi (blokflavta), Damijana Češčut (klavir). Silvana Brandolin (klavir), Ugo Tomšič (harmonika), Damijana češčut in Sonja Lutman (štiriročno na klavir), Sara Hoban (klavir), Sonja Lutman (klavir). Mirjam Koncut (harmonika), Tanja Hmeljak (klavir), Ana RupU (klavir). Fabio Devetak (prečna flavta), Sonja Pelicon (klavir), Lionello Bressan (harmonika), Manuela Mažgon in Magda Prinčič (štiriročno na klavir). Majda Pelicon (klavir), Katarina Tabaj (klavir). Bruna Fajt (harmonika). Magda Prinčič (klavir), Silvia Zazzaro (klavir) in Ulrika Zavadlav (klavir).
V Sovodnjah pa so nastopili Svetlana Primožič (klavir). Valter Ferfolja (harmonika), Robert Ju-ren (klavir). Fiorenza Ožbc(klavir). Klavdij Cotič (harmonika), Gemma Kovic (klavir), Graziella Pavletič (harmonika). Lcredqna Petejan (klavir). Vesna Tomšič (klavir). Dario Bemardis (harmonika). Mirjam Kovic (klavir), ligo Tomšič (harmonika). Gemma Kovic in Fiorenza Ožhot (štiriročno na klavir), Mirjam Koncut (harmonika). Vesna Tomšič in Loredana Petejan (štiriročno na klavir). Ta n ja Hmeljak (klavir). Son:a Peli con (klavir), Lionello Bressan (har monikn), .Majda Pelicon (klavir) Bruna Fajt (harmonika). V Gorici so na produkciji kot gostie nasto pili tudi nekateri harmonikarji iz Sovodenj.
Na obek nastopih so gojenci Pokazali viden napredek, ki je rezultat njihove pridnosti, pa tudi požrtvovalnosti profesorjev Starši in sorodniki ki so napolnili oba prostora, prosvetni dvorano v Sovodnjah ter konferenčno sobo v prosiorih SKGZ v VI. Malta v Gorici. so s prisrčnim aplavzom izkazali priznanje dojencem za njihov trud in napredek.
Izšel koledarček goriškega ZK
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701.
Na razpolago je žepni koledarček goriškega zelenega križa, koristna publikacija, ki jo že vrsto let razširja goriška humanitarna organizacija. Po formatu se koledarček za leto 1978 ne razlikuje od prejšnjih, pač pa je nekoliko drugačna, lahko bi rekli bolj sveža, naslovna stran, katere osnutek je izdelala Gloria Fabbroni, ki tudi sama pomaga pri omenjeni goriški ustanovi.
Drobna knjižica vsebuje vrsto koristnih podatkov, naslovov in tudi navodil od seznama goriških ulic, urnika avtobusov, poštnega kodeksa, do seznama uradov, zavarovalnih družb itd. Koledar je na razpolago na sedežu goriškega zelenega križa. Ulica Crispi 7/B.
IIIHIIHtMIIHIHHIHIIMHIHIHIHIIHIHHIHHimiinaiHIIIIIMHIIIMHIHIHHIIHIHMIHIHIIHHIHHIIIHiauiMHIHM
UPORABA ALTERNATIVNIH TOPLOTNIH VIROV
Naša dežela na vodilnem mestu pri izkoriščanju sončne toplote
Tudi Jugoslovani na seminarju v Por-denonu - cSončna hiša* IACP v Gradežu
Tatovi odnesli
iz tržiškega poštnega urada
10 milijonov lir
Neznani tatovi so včeraj ponoči vdrli v tržiški poštni urad v Ulici Barbarigo. V urad so vdrli skozi stranska vrata, ki so jih odprli ■ s silo. V blagajni »so našli le okoli 200.000 lir drobiža, pač pa so imeli več sreče z železno omaro, ki so jo odprl; biez prevelikih težav. Iz nje so vzeli preko 10 milijonov lir vrednosti v tujih valutah, predvsem d narjih, markah in dolarjih. Preiskovalci, ki niso našli za roparji še nobenega sledu, so mnenja, da gre za skupino izkušenih ljudi, ki
Na sejmu v Pordenonu so prej-1 šnji teaen podelili diplome številnim udeležencem seminarja o izkoriščanju alternativnih virov toplote. Seminarja, ki ga je priredilo specializirano podjetje,, se je u-delezilo večje število strokovnjakov s tega področja, med njimi tudi dva inženirja podjetja «'l’er-mofriz* iz Splita. Strokovnjaki, ki vodijo to podjetje, so udeležencem seminarja na teoretičen in praktičen način prikazali izkoriščanje sončne toplote za gretje vode, stanovanj, plavalnih bazenov, sušenje koruze in tobaka. Njihovi izsledki so še posebej pomemoni, ker izko riščajo tudi nizke temperature, ki jih daje sončna svetloba. Kakor smo izvedeli, uporabljajo v ta namen pioščate posode, v katerih je posebna tekočina, ki ne zmrzne in ki absorbira toploto. Te plošče nameščajo na strehe in tudi na južne stene hiš ter se uporabljajo kot gradbeni element.
Naša dežela je v izkoriščanju sončne toplote na vodilnem mestu v državi ter so po patentu, ki je bil registriran v Italiji in tudi po drugih evropskih državah, doslej zgradili samo v naši deželi že o-koli 30 poslopij, če izključimo raziskovalno fazo, potem traja proizvodnja na industrijski bazi že dve leti.
Z uporabo sončne, energije je torej mogoče v poletnih mesecih, pa tudi spomladi in jeseni, če je sončno, kar zadeva gretje vode za umivanje, povsem izločiti nafto, plin in elektriko. Posebno velikega pomena je uvajanje alternativne e-nergije za turistične kraje. Če sa mo malo pomislimo, bomo hitro izračunali, koliko denarja turisti porabijo za gretje vode za umiva nje poleti samo v Gradežu. Nič čudnega torej, da se za takšne na prave zanimajo projektanti, pred
vsem pa tisti, ki se odločajo za nove gradnje, posebno večje. Med temi je tudi goriška ustanova za ljudske hiše (IACP), ki je sklenila, da bo streho svoje zgradbe v Gradežu prekrila s ploščami za gretje vode s pomočjo sončne toplote. Začetna naložba se bo sicer nekoliko povečala, zato pa u-stanova, predvsem pa stanovalci v tej zgradbi, s segrevanjem vode za umivanje poleti ne bodo imeli stroškov.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Quella sporca nl-tima notte*. Sylvester Stallone in Ben Gazzara. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 »Guerre stellari.,
MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 »Sbatti un mostro in prima pagina*. G. M. Volontč in L. Betti. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Innocenza e-rotica*. L. Torena in H. Vale. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
CENTRALE 17.15-22.00 »Herbie al Rally di Montecarlo*. D. Johns in J. Sommers.
Tržič
PRINCIPE 17.30 - 22.00 »Un attimo, una vita*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «2200: la sa-conda Odissea*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «I»eteči odred Scotland YartL», angleški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Maček v škornjih*, risanka ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Gospod Klein*, francoski film ob 19.30.
mladinska knjiga ljubljana
titova 3
LJUBITELJEM IZVIRNIH SLOVENSKIH KNJIG PRIPOROČAMO 14 NOVOSTI DOMAČIH PISCEV
V	njihovih delih boste odkrili enkratne podobe našega sodobnega in preteklega življenja in doživljanja, kakor se vrstijo v toku zavesti in umetniških iskanj naših najmlajših književnikov, v zrelih spoznanjih srednje literarne generacije in v pestrih življenjskih preizkušnjah starejših besednih ustvarjalcev. Spoznali boste nova dela avtorjev različnih starosti, različnih idejnih in estetskih usmeritev ter slogovnih in oblikovnih prijemov. Pri ocenjevanju teh cjel so sodelovali najboljši poznavalci sodobnega slovenskega leposlovnega in publicističnega ustvarjanja.
Aksinja Kermauner: PLES PRAVLJIC
Knjižni prvenec ene najmlajših slovenskih pesnic prinaša presenetljivo tenkočutno poezijo, moderno v izrazu in bogato v pol otroškem pol odraslem doživljanju sveta.
Marjanca Kočevar-Colarič: KI MIMO GREŠ Za pesniški prvenec druge mlade avtorice je značilna blaga in vdana zazrtost v živopisno lepoto besede in duše. Lirično uglašeni stihi se prelivajo kot čudoviti splet glasov, čustev in spoznanj ter v soncu raztopljenih barv in vonjev.
Blaž Lukan: PESEM IN PESMI
Pesmi tega mladega poeta so izpovedi iskalca svojega mesta in svoje lastne poti v življenju, ki ga obdaja in vzbuja v njem najrazličnejša doživljajska razpoloženja, zastrta v presenetljivih prispodobah.
Anita Hudi: SLIKE SAMOSTANSKEGA VRTA
Mlada pisateljica iz zamejske Koroške v svojem proznem prvencu izpoveduje težka otroška in mladostniška doživetja in spoznanja. Njena pisatei|ska sposobnost se kaže v vseh bistvenih sestavinah tega literarnega dela.
Branko Gradišnik: ČAS
Zbirka črtic in kratkih novel, ki jo prinaša avtorjev prvenec, je zanimiva tako po oblikovni kot vsebinski in motivni plati, saj je v njej na izviren način umetniško ubesedenih vrsto pripovednih in pesniških snovi.
Tomo Rebolj: BALTAZAR, RUMENOROKI
Ti dve krajši pripovedi sta zanimiv primer sodobnega, duhovno poglobljenega pisanja, s poudarki na ljubezni kot posebno dragocenem življenjskem, zvečine tudi kar filozofskem stanju, ki je hkrati odnos do življenja in sočloveka.
Herman Vogel: OSOJE
Voglove osoje so vse tisto, kar je prisotno v človekovi zavesti in čustvovanju, pa je nepovratno, neulovljivo, čeprav je spoznavno, dokaj razvidno in vsebuje pesnikov najvišji smisel vsega duhovnega stremljenja.
Jože Snoj: LILA AKVARELI
Snojeva poezija, kot jo spoznavamo v tej knjigi, je podobna oyzonu, ki ga dihamo, ne da bi ga mogli natančno opisati; uživamo v njem, ne da bi vedeli natančno, kako in zakaj. Je tako čisto naša, čeprav se nam izmika vselej, ko jo skušamo scela ujeti.	,
Alja Tkačeva: PISMA Z MOJOTOKA
V	pripovedi v obliki dnevnika spoznavamo'osamljeno žensko pri iskanju svoje istovetnosti. Njeno trpko hrepenenje po popolni, zanesljivi ljubezni in vnovičnem zbližanju z naravo pa se ne izpolni, ker je vse to iskanje le počitniško.
Matjaž Kmecl: LEPA VIDA ALI PROBLEM SVETEGA OŽBALTA
V	tej knjigi sta objavljeni monodrama Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta in televizijska igra Bohinjska miniatura. Na poseben, angažiran način obnavljata mit o lepi Vidi kot hrepenenju in tistega o krstu pri Savici.
Ivan Mrak: IGRE SVETA
Knjiga prinaša sedem Mrakovih dramskih del. Dogodki in usode, ki jih obravnavajo, nas vodijo po poti zgodovine od klasične Grčije v Judejo Kristusovega časa. Iz Judeje v Anglijo sredi XVI. stol. in od tam v VVeimar in Berlin.
Anton Ingolič: GORELE SO GRMADE
V	tem romanu je pisatelj umetniško upodobil svoje prednike, potomce pogumnih uskokov, ki so se naselili na pohorskih pobočjih med Slov. Bistricd in Mariborom ter tam tudi ostali. Doživeli so čas sežiganja čarovnic na Slovenskem.
Mitja Gorjup: KITAJSKI DNEVNIK
Knjiga nas popelje v razna mesta in pokrajine daljne Kitajske, kakršna je bila letošnjo pomlad in še pred njo. Zdaj že pokojni avtor Mitja Gorjup se v njej razodeva kot neposreden in subtilen, hkrati pa globoko razmišljujoč pripovedovalec.
Gojko Stanič: ZDA NA KRIŽPOTJU
To ie pomembna študija In hkrati potopis, ki govori o aktualnih družbenih in gospodarskih pa tudi povsem vsakdaniih človeških problemih povprečnih Američanov, kakor jih je na svojem popotovanju spoznal avtor.
Predstavljene knjige so izšle v zbirkah POTA MLADIH, NOVA SLOVENSKA KNJIGA, LEVSTIKOV HRAM in POTOPISI. Kupite jih lahko v
Tbiaiki kniipatni
Trst, Ul. sv. Frančiška 20
AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA AGENCIJA NA ZATOŽNI KLOPI
CIA JE IMELA SVOJE LJUDI PRI ČASOPISIH IN AGENCIJAH
Bivši šef CIA Colby zagovarja to in roti kongres, naj delovanja ne ovira
WIi
VVASHINGTON — Ameriška yo hunska služba CIA je že dolgo na založni klopi. Čeprav se njeno novo vodstvo trudi, da bi nje-' no preteklost nekoliko »očedilo* in službo rehabilitiralo, so vsi napori zaman. CIA ni na slabem glasu le v inozemstvu, katere mu je njena dejavnost namenje na; pač pa tudi doma, saj je znano, da je vohljala tudi za sa mirni Američani. Ce k temu dodamo njene polomije in zločine na primer v pripravah za zrušen,|e Fidela Castra, njeno vmešavanje v čilske notranje zadeve, dokler niso z njeno pomočjo čilske reakcionarne sile zrušile Allendovo demokratično oblast, in razne druge podobne politične zločine, smo navedli le najbolj vidne, najbolj kričeče primere njene dejavnosti. Drugih prav tako nečednih pa čeprav ne krvavih zločinov je na pretek. Ni dolgo tega, ko smo zabeležili vest, ki jo je prinesla rimska agencija «Reiazioni rcligio.se*, da je namreč CIA najela v svojo službo večje število katoliških duhovni kov in misionarjev. Te dni pa v VVashingtonu in v vseh ZDA na veliko razpravljajo o tem, kako je agencija pritegnila v svojo službo tudi večje število časnikarjev, časopisov, agencij in drugih organizacij.
Ameriška časnikarja J. Crevvd-l-son in J. Treaster s*a objavila v newyorskem listu »New York Times* več člankov ,ki govore o zelo delikatnih vprašanjih, kako so amei iški in tuji časnikarji delali za ameriško obveščevalno službo. Zadeva je prišla na o-snovi vsega, kar je bilo doslej tovedanega. tudi pred sam ameriški kongres, torej pred ameriški parlament, ki je bil primoran obravnavati to vprašanje zaradi pritiska ameriške javnosti.
Bivši šel' obveščevalne službe CIA vViliiam Colby jc predvčerajšnjim pred kongresom potrdil navajanje obeh časnikarjev v newyorsaem listu, da se je CIA ob raznih priložnostih poslu zeva la časnikarjev in agencij pri svoji propagandi v tujini ali pa pri zbiranju podatkov. VViliiam Colby jc, v smislu svojega načina gledanja na vso to zadevo, celo branil to nečedno početje CIA. ker da je «ta praksa močno koristila nacionalnim interesom*.
Dnevnik »Nevv York Times* pa je seveda drugačnega mnenja in jc v svojem zaključnem članku o tej zadevi prišel na dan z zc-
javah, ko je zatrjeval, da CIA nikoli ni odločilno vplivala na pisanje časnikarjev, ki so bili v njeni službi. VViliiam Colby je do besedno rekel:	«Vloga agencije
CIA je delovati v tujini, ven dar ne pri odločanju o vsebini vesti, ki jih daje ameriški tisk*. «Med mojimi agenti in menoj je vladalo jasno stališče: dejavnost CIA. oziroma dejavnost za agencijo CIA je bila namenjena meni. to pa, kar so časnikarji pisali, to je bila njihova stvar, o-ziroma stvar odnosov med njimi' in njihovimi direktorji. Ti časnikarji niso potrebovali mojih navodil. pa tudi ne mojega pristanka ali naj kaj objavijo ali ne».
Kot vidimo. CIA ne zanika več svoje tovrstne dejavnosti in stru-mentaliziranja ameriškega in tujega tiska. In vendar v določe
zadevo nekoliko reducirati, kajti revija «Rolling stone» je pred časom govorila o tem. da jc imela CIA v službi doma in v tujini kakih 400 časnikarjev, vtem ko «Netv York Times* zatrjuje, da razpolaga s seznamom le 30 časnikarjev. - V krogih CIA pa podčrtavajo, da jih je od teli le 12 zelo pomembnih «dragocenih».
Ne gre za večje ali manjše število, pa čeprav je tudi to važno, gre za načelno vprašanje, da skuša CIA s svojimi tipalkami seči prav povsod, saj «New York Times* zatrjuje, da se je CIA z večjim številom svojili a-
gentov infiltrirala v uredništva nekaterih ameriških agencij v tujini, in sicer z agenti, ki z novinarstvom niso imeli nikakršne zveze.
«Neh York Times* pa konkret-
nih ameriških krogih začenjajo no navaja tudi imena in »glave*
22 časnikarskih agencij in listov, v katerih je CIA imela svoje ljudi. Celo sam «Nevv York Times* je med temi. časnikarja John Cretvdson in Joseph Treaster navajat^ nekatere zelo pomembne liste in agencije kot so na primer «ABC*. «CBS». «Tiir.e», «Life», «News\veek*. New York Herald Tribune*, «Associated Press*, in celo verigo agencij in listov, ki spadajo v družbo Scripps Ho-ward, na seznamu je tudi »Chri-slian Science Monitor* itd., itd. V gornjih listih in agencijah je bila CIA 'prisotna preko članov uredništev teh agencij, oziroma listov, ki so kot časnikarji pristali na sodelovanje z njo, v nekaterih drugih primerih pa je CIA sama vrinila v uredništva, oziroma agencije svoje ljudi. Tako na primer je infiltrirala svoje agente v celo vrsto publikacij,
iiiiiiiiliiiiitiilliniiiiiiiiimiiiiu illiii iliiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiilillMiiit n tiiliiiiMiiiiiMiiiiiiiiniir i n i mil n miti im ............ mili m iiin
KAZE, DA SE JE CEAUSESCU TOKRAT NEKOLIKO UŠTEL
ZA VAL KRIMINALA V ROMUNIJI JE KRIVA VELIKA POMILOSTITEV?
Na svobodo so od maja do pred nedavnim izpustili kakih 30 tisoč kaznjencev, ki so bili obsojeni tudi na pet let ječe - Kriminal se povečal
BUKAREŠTA — Kaže. da so se Ceausescu in njegovi sodelav-
ci nekoliko ušteli. Njihov namen je bil dober in tudi znanstveno utemeljen, rezultati pa govore drugače in posledice žare* niso najboljše. Bukarešta in z njo vsa Romunija doživlja zadnje čase
neverjeten val kriminala. To pri- črno kroniko, je bil
jetnikom, da so sjiet zadihali svobodo. se je izkazala kot zgrešena poteza, kajti mnogi bivši jetniki se nikakor niso hoteli lotiti normalnega življenja, pač pa so se vrnili na staro pot in zločinstvo se je hudo povečalo. Romunski i tisk. ki se prej ni ukvarjal s prisiljen u
pisujejo dejstvu, da so od maia letos izpustili iz zaporov kakih 30.000 jetnikov. Ti bivši kaznjenci. ki naj bi se bili v zanoru po pravili, pa vršijo pove in nove zločine, tako da v Romuniji n:so še niko!i imeli toliko kriminala, kot ga imajtz sedaj. Zadeva postaja za oblasti nekoliko kočljiva zato. ker se je javno mnenje, ogorčeno nad kriminalnostjo, začelo znašati nad «premebkitni» oblastmi, ker da : i človek ne upa več na ulico, brž ko pade mrak.
Psihologi in sociologi so že
godovauja tistih, ki so bili že v samem začetku proti velikodušni amnestiji*.
In če se romunske oblasti s tem nekako opravičujejo, odhajajo iž dovolj kvalificiranih virov, s sedežev policije, vse bolj konkretni in prepričljivi podatki, ki pravijo, da je treba nreeej
vesti novo rubriko, kajti vedno j novih zločinov pripisati prav a-vec je bilo ropov, kraj, vlomov I moestiranim jetnikom, kajti mno-in podobnega. V nekaterih dri- j 'merih "je romunski tisk podčrtal I tudi preveliko popustljivost 1
ro
da
munskih oblasti do ljudi, ki svobode niso zaslužili.
In vendar se romunske oblasti niso lotile te velikopotezne akcije kar tako. Najprej so izpustili na svobodo kakih 19.000 «malih delinkventov* po večini mladoletnikov, oziroma ljudi izpod 21 let starosti. Sodne oblasti so poskrbele tudi za to. da so kazenske
zdavnaj ugotovili, da se v starem j vseh teh kaznjencev uničili, lo konkretnimi podatki o odnosih j ,hpu zapora iz malega zločinca
med službo CIA in tiskom.
William Cqlby, ki je dolgo let vodil ameriško obveščevalno slu- , žito. je bil prvi na vrsti pred j l)a a a kaznovanje obsojenca. In posebno podkomisijo v zbornici. lega načela so sc držale romun-ki se ukvarja s tem vprašanjem. | ske oblasti, ki so v začetku leta In če smo prej rekli, da je Colby I sklenile, da bi izpustile iz /y brani) nečedno početje agencije J pora določeno število ljudi, prod CIA, bomo dodali, da je sedaj vsem določene »kategorije* jetni-vzpodbujal kongres naj «ne orne- i kov. ki naj bi v svobodi tonov -juje dejavnosti obveščevalne slu- | no zaživeli normalno življenje in žbe* in še posebej «naj nc ovira j s tem pripomogli tudi k izgrad njenih delovnih vezi z časnikarji*. kajti «potrebno je ohraniti
da hi no ostala niti najmanjša | razvije velik zločinec. Isti 'stro- j s^;d za tem, kar so ti ljudje . la ! kovnjaki pa zatrjujejo, tla Hi trio- j bega storili, da bi jim s tem j rala ječa služiti za prevzgojo, bc

bistvena sredstva, s katerimi CIA vodi svoie delikatno delo*. Sicer pa je bil Coiby zelo odločen, pa čeprav ne prepričljiv v svojih iz-
nji tega, kar jc porušil potres, ki je 4. marca letos hudo po škodoval samo glavnb mesto in veliko manjših krajev. V resnici pa se je zgodilo narobe. Amnestija, ki je omogočila desettisočem
HfllMMIMI Hlllll MIMI Ulil lllllll lil II lltll II HIlllllllllHlimuiHI til MIHIH »UH Ulili IIIUIIIUIIHUUII Ulil IIIHUIMIU
Patronat KZ - INAC svetuje
Prejemki kot posledica nezgode pri kmečkem delu
Vpr.: «iVa domači kmeti H delam od 15. leta starosti ko nem dokončal šolo. Poleg precej velikega grunta imamo tudi nekaj živine. Truda je veliko, zaslužka pa bolj malo. taka da komaj preživljam družino (ženo in dva otroka, ki sta oba še študenta). Od vsega začetka sem vpisan v kmečko zavarovanje in zdravnika. razen ob obeli porodih sploh nismo potrebovali. Pred dobrim mesecem pa se mi je pripetila huda nezgoda pri kmečkem delu (pri žaganju drv s strojem mi je nesrečno potegnilo desne roko in mi jo do zaocslja skoraj popolnoma zmencalo. tako da sem izgubil tri prste in roko so mi zašili). Sedaj z desno roko ne morem in najbrž niti ve bom nikoli več mogel opravljati kale rega koli. dela. kar pomeni, da na kmetiji, kjer moramo biti močni in zdravi, ne bom več mogel delati. Hotel sem vas vprašati. če imam pravico do kake Odškodnine, ker sem se ponesre čil pri delu na kmetiji.»
Najprej mi dovolite, da vam oh tako hudi nezgodi pri kmečkem delu, ki vam .ie pustila nepopravljive poškodbe pri tako pomembnem in vitalnem delu telesa, kot je desna roka, izrečem vso solidarnost in da vam nanizam nekaj možnosti, da v skladu z obstoječimi zakonskimi določili dosežete nekatere finančne prejemke kot protiutež za zmanjšano vitalnost in zmožnost zaslužka.
Kot zavarovanec pri posebnem kmečkem upravljanju plačujete tudi letni prispevek za zavarovanje proti nezgodam na delu zavodu INAIL in zato imate pravico tudi do vseh zdravstveno-finančnih uslug. Prav gotovo ste se že zdravili pri INAIL, ki si prevzame vse stroške v zvejsi z zdravljenjem v bolnišnic1 in zdravstvena oskrba se nadaljuje vse dokler klinično nc ozdravite.
V skladu z deželnim zakonom št. 14 z dne 27.2.1973 imate pra-
vico do dnevne odškodnine (po 1.500 lir na dan) vse dokler traja vaša trenutna absolutna nesposobnost za običajno delo na kmetiji. Poleg tega, ker je poškodba hujšega značaja, bi bilo treba ugotoviti, za koliko se je zmanjšala vaša zmožnost da o-pravljate kmečka dela. Če namreč presega 15 odst., seveda če je nesposobnost trajnega značaja, imate pravico do ustrezne finančne odškodnine v obliki rente, ki jo s časom INAIL lahko zmanjša ali celo ukine (če se stanje toliko izboljša), ali pa jo lahko tudi poviša zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja -rzi-roma odstotka nesposobnosti. Vsekakor vam svetujem, da takoj vložite prošnjo tako za dnevno odškodnino kot za rento, to pa lahko storite tudi preko naših uradov, kjer boste imeli tudi zdravniški pregled Obenem pa vam svetujem, da vložite tudi na zavarovalni za vod INPS prošnjo za priznanje invalidske pokojnine, saj se je zaradi poškodbe otoutno zmanjšala vaša možnost zaslužka v običajni kmečki dejavnosti in če bodo ugotovili, da ta presega dve tretjini, vam bodo dodelili invalidsko kmečko pokojnino.
ŽIGOSANJE
KMEČKIH
ZDRAVSTVENIH
KNJIŽIC
Vse kmečke upokojence (aktivne kmečke enote ne pridejo v poštev) opozarjamo, da morajo tudi za leto 1978 poskrbeti za žigosanje zdravstvenih knjižic »CD pens 2*. Kdor tega ne opravi, nima pravice do zdravstvenih uslug v bolnišnici, zato priporočamo. da vsak interesent čim-prej opravi to formalnost. Za žigosanje zdravstvenih knjižic se kmečki upokojenci lahko obrnejo na naš Patronat, ki bo uredil vse potrebno.
omogočili ponovno vključitev v normalno življenje, brez zlih oo ■dedič njihovega protipravnega početja. Oblasti so tudi poskrbe le. da s:o nekateri izmed teh mladoletnikov prišli spet v šolo za nadaljevanje šolanja ali Da v tovarne. kjer bi se vključili v normalno življenje, ki so ga imeli preden so prišli liavzkriž z zako nom. Nato so romunske oblasti izpustile iz zapora skoraj \se tiste jetnike, ki so bili obsojeni na kazni do treh let ječe. Tudi kazenske liste teh ljudi so uničili. Končno so oblasti izpustile iz zaporov tudi večino jetnikov, ki so bili obsojeni do pat let ječe, vendar so bile pri tem toliko previdne, da niso izpustile iz zapora prav všeli kaznjencev iz te »kategorije*, vrhu tega so ohranile njihove kazenske fascikle, torej ves dokazni in sodni material in kartoteko. V hujših primerih pa so posebno mladoletne kaznjence iz te »kategorije* poslali v tako imenovana »šolska delovišča* kjer bi morali poskrbeti, da bi jih z delom ponovno uvedli v normalno življenje.
S tem je Romunija prišla do novih delovnih moči, posebno sedaj, ko primanjkuje delovnih sil za obnovo mest in krajev, ki jih je poškodoval potres. Vrhu tega so se romunske oblasti rešile vprašanja, kako vzdrževati tolikšno množico jetnikov. Če k temu dodamo še utemeljeno in orever-jeno resnico, da se zločinec ali jetnik veliko bolje obnese, če je na svobodi kot pa če zdrži vso kazen, je povsem logično, da je bila poteza romunskih oblasti pametna. Zal pa so se načrti izjalovili, kot kažejo podatki zadnjih mesecev, ko je na romunskem kriminala vedno več.
Ko žc govorimo o »kategorijah*. torno tu dodali določene omejitve. Iz romunskih zaporov so izpustili vse jetnike, ki sn bili obsojeni do 5 let ječe, razen tistih, ki so bili obsojeni na več let ječe zaradi umora, izdajstva, ropa s smrtnimi posledicami ter ekonomske sabotaže. Posebno občutljivo so bili v Bukarešti. glede poslednjega zločina, kar je tudi razumljivo, saj lahko ekonomska sabotaža prinese velikansko škodo ne le posamezniku.
D,o tu ugotovitve, ki jih zasledimo nc le v romunskem javnem mnenju, v stikih s povprečnim človekom, pač pa tudi v romunskem tisku. Romunske oblasti pa nočejo pristati na trditev, da so za nagel skok kriminala v oe-želi krivi izključno bivši jetniki. Res jc, pravijo, da romunska javnost ni z navdušenjem sprejela velikopotezne amnestije, prav tako je res, da smo v Romuniji priča naglemu naraščanju, pravzaprav že skoku kriminala, toda
niso le bivši jetniki krivi za vse to. pač pa smo verjetno v Ro-
muniji v »fazi nekakšne epidemije množičnega kriminala*, hkrati pa tudi »ljudje so postali bolj občutljivi za vsak tudi najmanjši kriminal pod vplivom ne-
gi krivci novih ropov, vlomov in drugih podobnih zločinov, so bivši jetniki. Pri tem pa :e za policijo zelo težko ugotavljati recidive iz enostavnega razloga, k tiso za večino amnestiranib uničili vse dokumente, vse kartoteke.
Končno je »neiioteni spodrsljaj* priznala tudi komunistična partija. ki jc v uradnem sporočilu agenciji »Agerpress* pristala na trditev javnega mnenja, da je 'kriminalnost odeh tmjhujših problemov v deželi*: 'Se vet. KP Romunije se od zaključka zadnja vojne '(!osle.i„1ni.,,,„uikolj odkrito ukvarjala s tem vprašanjem, sedaj pa je primorana priznati neuspeh, pa čeprav so bili nameni dobr' in pozitivni. Sicer pa je bila tudi ta poteza v smislu Ceau-sesrove zahteve, da «naj represivna vloga države odstopi mesto represivni ali še bolje izboljševali! i vlogi družbe*. In če je res. da ima Ceausescu v bistvu prav, je tudi res. da prva tovrstna poteza ni uspela, in da tudi romunska javnost ni kdove kako navdušena rad vsem tem, kajti tako na dglovnih mestih v tovarnah, kot tudi na podeželju niso z navdušenjem sprejeli medse a nanest iranili jetnikov. Z druge strani pa se ljudje sprašujejo, kako naj družba prevzame vlogo dr zave, ko pa še ni primerno razvita in usposobljena.
ČETRTEK, 29. DECEMBRA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Pilo diretto 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Ob petih z Romino Power 17.05 Rojena svobodna. 12. epizoda
17.50	Lane Ranger, risanka
18.00	Argumenti
Inflacija, vzgojna oddaja
18.30	Mali Siam, glas. program 19.01) Dnevnik l — Kronike 19.20 llappy days
Sumljiv avtomobil. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Slavimo?
21.50	Uollp, oddaja o kinu
22.00	Posebna, oddaja Dnevnika
URI
Ob koncu DNEVNIK Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Gledališki problemi
13.00	Dnevnik 2 — OB 13.
13.30	Vzgoja in dežele Govorimo o čarovnicah .... vzgojna oddaja
17.00	Program za mladino Knjiga, osebnost, film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE.
to r<\manu Julesa Verna, prvi del
18.00	Posvečeno staršem Zdravo odraščanje
18.^5 Dnevnik 2 — Športne vesti
18.45	Dober večer s...SILVANOM MUPPET SIIOW Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 Peter Ustinov
POUK RISANJA, film 21.10 Perzijski intervju
Vodja oddaje Alberto rada
22.(K) Mati Helm
Partija stoletja, TV film
22.50	Girato a Roma — UNA CITTA’ AL CINEMA, 2. nadaljevanje
Ob koncu DNEVNIK -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.00	Šolska TV:	AVSTRALIJA
17.25	Profesor Baltazar, risanka
17.35	Obzornik
17.50	Proftolis, serija Krilati far-macevti
18.40 M. Belina:	IGRALEC ^
NJEGOVA GOVORICA, nanizanka
19.30 DNEVNIK
20.00	Na zvezi
20.35	O ŠTUDENTU IN GOSPE' nanizanka Dekameron
21.15	Mednarodna obzorja: Novosti v sovjetski novi ustav
22.05 DNEVNIK 22.20 Od glave do pete Koper
19.25	Jugoslovanska trimska Tv
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 Nori hrošč v Afriki. L'1’1 22.10 Korenine narodne zaščiR' dok. oddaja
Zagreb
18.45	Vprašajmo, vprašajte , 20.00 PARALELE t
20.50	Kapelski kresovi, nadalj. 22.20 Glasbena oddaja
ŠVICA
13.25	Kulturna beležnica	,
19.55	Znamka prijateljstva, , T* film
20.45	Leto 1977 v slikah
21.45	The Train, komični variete
TRST A
7.00,	8.00,	9.00,	10.00,	11.30,
13.00,	14.00,	15.00,	17.00,	18.00,
19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Kje so moje rožice;
RADIO 1
7.00. 8.00, KUK), 12.00, 13-00' 15.00, 17,00, 19.00, 21,00 Poročila: 8.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10-3" Vi in jaz; 11.00 Strnjena opereta;
10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 n.30 Zdravo! ime mi je Sallin-
I Yfii u/mri tr .• t \/-]/vin, ■ /1 m i./Ki • t 1 *) - *	. .     "	—^«
Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Letošnje mednarod no pevsko tekmovanje «C. A. Segltjzzi* v Gorici; 13.35 Od me lodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Evergree-ni: 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 18.30 Odprimo knjigo prav ljic; 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah; 17.20 Glasbena panorama; 18.10 Položaj ženske v 1-taliji včeraj in danes; 18.25 Klasični album.
KOPER
7.30, 8.30,	10.30,	12.30.	13.30,
14.30, 15.30. 16,30, 18.30, 19.30, 21.30 .Poročila,; , 7.110- Glasba za dpbi;o , jutro; .8.32 Znane klavirske skladbe; 9.15 Poje grupa C.J. & Co.; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Oddaja za najmlaj-še; 10.32 Mini juke-box; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kini: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Glasbeni program; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični'napotki; 14.10 Free show; 14.33 Poje zbor Zumellese diMel: 15.00 Oddaja za najmlajše; 15.20 Orkester Vince Tempera; 15.40 Popevke; 16.00 Na knjižnem trgu: 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.03 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
ger; 12.05 Par besed; 12.30 Po&°' vori o današnji Evropi; 13-3® Glasbena oddaja; 14.30 Popevke!
15.05	Velika upanja; 15.45 PrVI Nip; RUK) Radijska zaupanja! 18.35 Glašbeni spored; 19-’” Jeans in stare čipke; 20.10 »Verliča!*, radijska, igra; 20.55 Jazz danes; 21.05 Radio drugod: Avstralija; 22.30 Orkestri v večeru;
23.05	Lahko noč.
17.45 Zabavna glasba- 18.00 Glasba po željah; lS.35 Mladi izva-
jalci; 19.33 Crash; 20.00' Glasbe ni inštrumenti; 20.32 Rock part.v; 21.00 Skladbe slovenskih glasbenikov; 21.32 Ansambel The Lo velets: 21.45 I.estvita LP; 22.45 Poje Elza Soares.
SLOVENIJA
5.00, 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, lO.M 11.(H), 12.00,	13.00, 14.00, 15.00,
18.00, 19.00, 22.00. 23.00 Poročila!
5.15	Danes za vas; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!! 7.20 Beseda na današnji dani 8.08 Glasbena matineji; 9.05 Ra dijska-aola; 9.35 Ljudsko izročil? o zborovski glasbi; 10.15 KdaJ> kam. kako in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, Pa vam zaigramo po želji; 12.10Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmeti)' ski nasveti: 12.40 Od vasi do va_ si; 13.30 Priporočajo vam...; H-0? Koncert za mlade poslušalce; 14.4(1 Enajsta šola; 15.30 Glasben' intermezzo; ■ 15.45 Jezikovni po£° vori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih °' drov; 19.20 Zabavna glasba; 10-® Lahko noč. otroci!; 19.45 M>n®I mite z ansamblom Latinos: 20.0® Četrtkov večer; 21.00 Literarn' večer; 21.40 Lepe melodije; 22.2? Čembalo v stari in novi česk' glasbi; 23.05 Literarni nokturn?'
23.15	Paleta popevk in plesu1'1 ritmov.
....................................................................................................IIIHIIIHHHHHIIUUIIIHIHHIIHUUIIHHHI»,|,,><
ANDREJ ŠA VIA: VRSTA SKOZI ČAS
Obruzi koprsko-goriske generacije slovenskih učiteljev (1117,1- - 1909 . 1919)
Predhodniki koprske in iztek goriške generacije slovenskih učiteljev
A ‘ '-J.....'' ............. '......
Lvn.
ANTON BAJC (1845 1903), je bil rojen v Šempasu, maturiral je leta 1866. bil je nadučitelj v Renčah pri Gorici, kjer je izgorel v delu v najlepši dob', star komaj 58 let Anton Bajc ima ne izpodbitne zasluge za razvoj obrt-no-nadaljevalnega šolstva na Pri morskem, že leta 1896 je v Renčah ustanovil strokovno nadaljevalno šolo za zidarje. Gotovo ni golo naključje, da so prav na Goriškem, kjer je bila obrt v. mnogih krajih specializirana in množična, zrastle te vrste šole. Vendar je treba posebej podčrtati Bajčev posluh za življenjske potrebe in probleme svojega kraja, njegovo pionirsko ostrovidnost, idealizem in delovno vnemo pri usposabljanju obrtnih vajencev
Morda nam v tej zvezi kaj po ve podatek, da je bil neki Anton Bajc, učitelj v Šempasu, že leta 1843, se pravi že v prvem letu izhajanja naročnik na Beivveisove «Novice», pa še to. da je bilo tedaj med 98 naročniki »Novic* s cele Primorske komaj 5 učiteljev in 1 šolski nadzornik. Vsiljuje sc vprašanje, če ni bil za svoj čas razgledani učitelj iz Šem pasa oče našega pionirja gori-škili obrtno nadaljevalnih šol.
AMBROŽ PONIŽ (1845-1917) je bil rojen v Ajdovščini, umrl jo kot vojni begunec med /prvo svetovno vojno v Leobnu na Zgornjem Štajerskem. Leta 1364 je bil učitelj v škrbini na Krasu, sicer samo nekaj mesecev, nato do leta 1872 v Prcdloki v Istri od 1872 do upokojitve leta 1900
je bil nadučitelj v Rihetnberku Tu jc vodil pevski zbor. kj je tedaj slovel kot najboljši na Vipavskem, za' Černivčevo goriško Šolo (1880-1884) je napisal več prispevkov metodske vsebine.
BENEDIKT PONIŽ (1,85'-193-1) iz Ajdovščine je bil brat Ambro ža. Učiteljišče je dovršil (1872) še v Gorici, učiteljeval je v Kanalu ob Soči, Ajdovščini in na vadnici goriškega in koprskega učiteljišča; sodeloval je tudi pri sestavi učnih načrtov za ljudske šole na Primorskem, bil nadzornik za slovenske ljudske šole v koprskem okraju, po letu 1887 spet na vadnici v Gorici, pred1 upokojitvijo še na goriški gimnaziji in pripravnici. Kot upokojenec je imel v Gorici drogerijo, mnogo je potoval, največ peš. prepotoval je skoraj vso Evropo, in bil na Bližnjem vzhodu. Zaradi vedno hujšega fašističnega pritiska se je leta 1931 izselil iz Gorice in cmigriral v Jugoslavijo. v Ljubljano, kjer je umrl
ANTON RUDEŽ (1817-1907), ro jen v Kobji plavi* umrl v Gc rici, je obiskoval gimnazijo v Gorici in maturiral na istem za vodu (1870). Ni znano, kje je bil od mature do leta 1870. ko je nastopil službo na deželni gluhonemnici za Primorsko v Gorici, kjer jc ostal do smrti, to je 31 let. V Gabrščkovi založbi je izdal (1894) obsežno strokovno knjigo Gluhonemi. Po nemški in italijanski strokovni literaturi in |*> poročilih goriške gluhonemnice je ohs rnn obdelal obmo zgodovino puuka gluhonemih' in zgodovino
deželne gluhonemnice v GpHc • nato še metodiko pouka nemih.
Antona Rudeža upravičeno P'1 šlevamo med prve slovenske ? fcklologe za področje gluhonem' ’’
JOSIP SREBRNIČ (1848-1926' je bil rojen in umrl v Solka"11' za učitelja se je izšolal aC ^ predkoprski dobi; učiteljeval _ polno doto, ker je šel pred®8 no v pokoj zaradi rahlega -e ja. Kot neporočen upokojence J živel v Solkanu. Tudi leta (! ko so na soški fronti, na' strani Soče divjali srditi boji' ' ni umaknil v zaledje. Ko so, 1916 italijanske čete zasedle ® kan, so Srebrniča skupaj z m'
gimi vaščani evakuirali v ®^r.
šele P°
kc, od koder se je vrnil končani vojni. '
Še kot aktiven učitelj in P?)®'*, je kot upokojenec se je v|dJl' val v organizirano zbiranje meniti, hroščev, žuželk, mctuU in nasploh mineraloških in škili preparatov za šolske
učil. Nabrano gradivo je bilo rabljeno za šolske učne deloma doma, deloma so , . e kupovale specializirane dunaJ . in praške tvrdke. Razen Srebrniča sta bita podjetna 1 .______________ ... _____š"1
biralca tovrstnega gradiva z8.bej,
ske učne zbirke Edmund . nadučitelj na Dolu na Vipav? in Josip Prijatelj, nadučitelj ^ Grahovem, pozneje vodja pfP®
niče v Kobaridu. Znanstvena Irudnika in pobudnika tega j_ sta bila profesor ja goriške 1<? ke biolog Henrik Schreibe? ^ geolog ter mineralog Ferdo
SMUČARSKI SKOKI
Z ZAKLJUČKOM V BISCHOFSHOFNU
Jutri se prične v Obersdorfu tradicionalna novoletna turneja
Favoriti so reprezentanti Avstrije in NDR - Jugoslovani letos boljši?
Na skakalnici v Obersdorfu se bo jutri pričela 26. tradicionalna novoletna skakalna turneja Intersport, ki je že običajno največji športni dogodek v teh praznikih. V tem tekmovanju, ki bo tokrat na vrsti že šestindvajsetič zaporedoma, se bodo pomerili vsi najboljši skakalci.
Tekmovanja bi morala znova potekati v znamenju dvoboja med vzhodnonemško ekipo in Avstrijci, katerim bi lahko občasno mešali štrene Skandinavci, Sovjeti in Švicarji. Vse ostale reprezentance pa nimajo tako stilistično dovršenih zastopnikov, ki bi lahko posegali po višjih mestih.
Jugoslovani so v zadnjih letih precej razočarali in tudi zdrknili na evropski lestvici. I^tos pa so v prvih nastopih in preglednih tekmovanjih pokazali dokaj zadovoljivo formo, tako da od njih lahko pričakujemo dobre, rezultate, posebno na posameznih skakalnicah, saj so v skupni uvrstitvi skoraj brez u-panj. V Obersdorf so odnotoval Bogdan Norčič. Zdravko Boiataj, Andrej Kajzer, Ivo Zupan in Marko Mlakar, katerim sta trenerja Andrej Tomin in Ludvik Zajc poveri la nalogo, da zastopajo jugoslovan ske barve na tej turneji. Največ i možnosti za dobre uvrstitve ima Norčič, čeprav se je pred kratkim poškodoval. Zgleda pa, da je popo! noma ckreval, saj je na zadnjih tre ningih odhčno skakal.
Na šolaš o pa je jugoslovanska reprezentanca zelo mlada in še brez mednarodnih izkušenj. Konkurenca bo zelo kakovostna, tako da imajo mladi skakalci lepo priložnost, da. se mnogo nauče. Seveda je zelo važno prav tekmovanje v Obersdorfu, saj bi z dobrim startom lahko šj poskrbeli za kakšno prijetno presenečenje v nadaljevanju tekmovanja.
Turneja se bo nadaljevala 1. januarja v Garmisc'i - Partenkirehnu nakar »e bodo 4. januarja skakalci preselili v Innsbruck; turneja se bo zaključila 6. januarja v Bischofshofnu.
Preglejmo še končno lestvico lanske turneje, ki je bila taka:
1.	Danneberg (NDR)
2.	Steiner (Švica)
3.	Glassa (NDR)
4.	Innauer (Av.)
5.	Duschek (NDR)
6.	Meisinger (NDR)
7.	Schnabl (Av.)
8.	Bachler (Av.)
9.	Prugg (Av.)
10 Lmbirter (Av.)
sitih tekih. Doslej so se že prijavili tekači iz osmih držav: Bolgarije, Avstrije. Švice, NDR, SZ, ČSSR, Francije in seveda Jugoslavije. Organizatorji pa pričakujejo še prija ve ZRN, Italije, Poljske in Rontu ni je.
Prvi dan bodo teki v • posamični konkurenci (člani 15 km, članice in mladinci 10 km), drugi dan pa tekmovanja v štafetah (člani 3x10 km, članice in m'ad:nci 3x5 km L
samo tekmovalci, kj so zmagali na SP, nastopajo še Fioth (ZRN), Gaspari (It.), De Zordo (It) in Stadler (Švi.).
FINALE KANDIDATOV ZA SP
Tretja zaporedna zmaga Borisa Španskega
CORTINA D’AMPEZZO
Boris Spasski je v trinajsti partiji finalnega dvoboja kandidatov za V zad-1 naslov svetovnega šahovskega prva-
njem dnevu poskusnih voženj v dvosedežnem bobu za poka! prvakov je včeraj dosegel najboljši čas Italijan Giorgio Alvera, ki je 1.750 m dolgo progo prevozil v 1’17”87. V tem tekmovanju, v katerem tekmujejo
ka s črnimi figurami premagal Viktorja Korčnoja ter tako znižal vodstvo nasprotnika na sami dve točki 7,5:5,5.
Korčnoja je v Holandski obrambi premagal v 3j potezah.
KOŠARKA
V KADETSKEM PRVENSTVU
Bor in Breg v ostri konkurenci
Favorita v tem prvenstvu sta Ferroviario A in Italsider
V soboto, 7., in v nedeljo, 8. januarja, se bo pgičelo košarkarsko prvenstvo kadetov. V tej ligi bosta igrala le dva naša zastopnika: Boj' in Breg.
Medtem ko se bodo borovci potegovali za višja mesta na lestvici, pa bodo Brežani skušali v tem prvenstvu dobiti čimveč 'izkušenosti za bodoče nastope. Brežani bodo namreč igrali v tej ligi v glavnem s košarkarji, ki so za leto mlajši (to je z igralci letnika 1962). Ker pa so letos prvenstvo «pomlad» u-kinili, bo Breg igral v prvenstvu kadetov.
Favorita v tem prvenstvu sta Ferroviario A in Italsider, ki bi morala z lahkoto streti odpor ostalih nasprotnikov. Nevaren utegne biti tudi In ter 1904.
SPORED PRVEGA DELA TEGA PRVENSTVA
1.	KOLO (8.1.)
Ferroviario A — Don Bosco
Servolana — Italsider

ODBOJKA
V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Ženske šesterke povsem zadovoljile
Pri fantih pa so izidi slabi in tudi udeležba je dokaj skromna
OMA B - Kontovel	0:3
Breg - Bor B	3:0
Kontovel - Bor B	i 3:0
Breg - OMA B	3:1
V tej skupini je bila odigrana zadnja tekma in obenem odločilna med
Pretekli teden se, je konča! tudi prvi del odbojkarskega prvenstva v mlajših kategorijah (mladincih in m'adinkah ter deklicah in dečkih).
V treh konkurencah so uspešno i- j grale v tem pokrajinskem delu trtdi
slovenske šesterke, razen pri mla-1 Kontovetom in Bregom, ki bi mora-dincih, kjer nismo imeli nobenega la biti kot prva na sporedu povrat-slovenskega zastopnika.	Morda je,	nega dela prvenstva.	To pa zato,
prav to najboljši dokaz,	da z našo |	ker je imel Kontovel	težave glede
moško odbojko zadnja leta ni vse v I telovadnice. Mlade odbojkarice Bre-najboljšem redu, ker se	zelo malo	j	ga so zmagale tudi to	pot in s tem
skrbi za naraščaj. Imeli	smo samo	i	povsem zasluženo osvojile prvo me-
čnega zastopnika in to v konkurenci dečkov (Kras), ki povrhu ni dosegel kakšnih posebnih uspehov. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo v bodoče treba imeti povsem drugačen odnos do moške odbojke, če le hočemo še nepfej igrati v višjih ligah. Kriza je že nekaj let več kot očitna 918.51 jn v bližnji prihodnosti se res ne 911.7 ■ h> obrnilo na bolje, kvečjemu še na 892,4 j slabše.
876,0
HOKEJ NA LEDU
iišler le z mladinci
ALLEGHE — Po četrtem zaporednem prvenstvenem porazu je vodstvo hokejskega kluba Alleghe odvzelo trenersko mesto ekipe Jeseničanu Viktorju Tišlerju, ki bo odslej treniral le mladinske ekipe te?a kluba.
SMUČARSKI TEK
... „, Vse drugače pa je z ženskim na-i raščajem. Pri deklicah je igralo kar o, ji j pet slovenskih ekip med sedmimi g„o’o ! zastppniki. Tudi končni uspeh je več | kot spodbuden, saj je v prvi skupini končni zmagovalec Breg, v drugi na ‘ ' j Bor. Pri mladinkah je igralo pet slo-■ venskih zastopnikov, to je točno polovica vseh letošnjih udeležencev v tem prvem' dčtu pokrajinskega prvenstva. 7,a pokrajinski naslov se bodo pomerili: Bor, Sokol in OMA. Ni potrebno posebej poudarjati, da je tudi pri mladinkah uspeh več kot zadovoljiv in spodbuden.
V ženski konkurenci glede naraščaja ni težav, ker je številen in tudi obetaven. Odvisno pa bo, kako bomo z mladimi dekleti delali.
Ze osem držav
BOHINJSKA BISTRICA — 5. in 6. januarja bo v tem kraju mednarodno tekmovanje FIS v smučar-
DEKLICE
IZIDI POVRATNEGA DELA Kontovel - Breg	1:3
Bor B - OMA B	0:3
•UMiiiimMHiHiiiHMiiiiiiiiiiiimiHHmmiifiMiiMfiiiiiiMHiHiiiiiiiMiiMmimiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiit
NAMIZNI TENIS
PO TURNIRJIH ŠK KRAS
Naraščaj dobro obeta
Trener Derganc zadovoljen - Gostovanje v Ljubljani
Pred dnevi je Krasov namiznoteniški odsek priredil v zasebni dvorani v Samatorci dva notranja novoletna turnirja, na katerih so nastopile vse igralke in igralci, ki redno trenirajo pod tehničnim vodstvom Mihe Derganca, z izjemo treh članic, ki sestavljajo prvo ekipo.
V	kategoriji začetnikov je nastopilo 26 igralcev in igralk, ki so prvič stopili za zeleno mizo na takem sicer neuradnem tekmovanju. Vsi so dokazali, da pričenjajo osvajati osnovne elemente namiznoteniške i-gre in imajo možnost za še izrazitejši tehnični napredek, seveda pod pogojem, da bodo vestno in vztrajno trenirali in poslušali trenerjeve nasvete. Vsi nastopajoči so bili zelo mladi, saj so nekateri 'še osnovnošolci, drugi pa obiskujejo nižjo srednjo šolo. Prvo mesto je osvojil Lu-ciano Colja, ki je v finalu premagal Igorja Coljo. Tretja je bila E-lena Purič, četrti pa Ervin'Doljak.
V	kategoriji «open» je nastopilo 33 igralk in igralcev iz vseh starostnih, oziroma jakostnih kategorij, razen nekaterih izjem. Po vrsti navdušujočih in zagrizenih dvobojev, pri katerih je izstopal izrazit naraven talent nekaterih mlajših igralk, je končno prvo mesto sicer presenetljivo, Vendar zasluženo osvojila Darma Purič. Druga je bila komaj 13-letna Sonja Doljak, ki igra vse bolje in je nadigrala nekatere bolj izkušene klubske soigralke. Tretja je bila A-lenka Furlan, četrta pa Damijana Sedmak.
Trener Derganc Je bil vidno zadovoljen s tehničnim uspehom teh dveh novoletnih turnirjev, ki sta služila za preverjanje forme in predvsem napredka njegovih varovan* cev, oziroma varovank. V primerjavi z lanskim letom je obračun vsekakor boljši in številen pomladek Veliko obeta.
Mladinska ekipa Krasa bo 5. ja huarja nastopila v Ljubljani, kjer s« bo v prijateljskem srečanju po-
merila
pije.
s pionirsko postavo Olim-
KOŠARKA
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Jugoplastika izgubila Ljubljančani zmagali
Včeraj so odigrali štiri tekme 11. kola 1. jugoslovanske košarkarske lige. V-tor ek, kot smo javili, je Zadar premagal Crveno zvezdo s 119:101.
Včeraj pa je v čačku prišlo do velikega presenečenja. Borac je namreč po izredno napeti in. na koncu dramatični tekmi premagal Jugo-plastiko.
Ljubljanski Brest je slavil v Skopju in tako ostal v borbr za državni naslov. Ljubljančani so včeraj zanesljivo premagali Rabotničkl. Najboljši strelec je bil čosič, ki je dal 31 točk. Dobro sta igrala še Jeio-vac (24) in Subotič (18).
Včerajšnji izidi
Borac - Jugoplastika	116:114
Rabotnički - Brest	85:96
Cibona - Kvarner	119:93'
Dalvin, - Bosna	83:113
Danes bosta na sporedu še zaostali tekmi tega kola, in sicer: Beko -Metalac in Partizan - Radnički FOB.
Pagnossin uspešen
IZIDI A-l LIGE: Pagnossin - Xe-rox 94:91, Gabetti - Fernet Tonic 99:86, Mobilgirgi - Brili 82:78, Cin-zano - Canon 92:77, Alco - Perugina 63:79, Emerson - Sinudyne 80:85.
LESTVICA: Mobilgirgi, Gabetti in Sinudyne 18, Xerox, Cinzano in Pagnossin 14 itd
IZIDI A-2 LIGE: Hurlingham -Seavolini (v Trevisu) 78:87, Eldora-do - Althea 75:85, Vidal Jplly 77:80, Chinamartini Pintinox 74:76, Me-cap - Mobiam 123:105, GIS - Sapori 78:94.
sto v tej skupini. Vsekakor pa ve lja pohvaliti tudi Kontovel, ki je bil več kot dober drugi.
KONČNA LESTVICA Breg	6	6	0	18	6	12
Kontovel	6	4	2	15	9	8
OMA B	6	2	4	11	14	4
Bor B	6	0	6	3	18	0
SKUPINA B
IZIDI POVRATNEGA DELA OMA A - Sokol	3:1
Sokol - Bor A	2:3
Bor A - OMA A	3:1
V	tej skupini je prva vrsta Bora premočno zmagala. Mlade borovke so imele največ težav v derbiju s Sokolom, saj je povratno srečanje v Nabrežini trajalo kar pet setov. Tako Sokol kot tudi OMA sta bila samo enkrat uspešna, ker pa ima slovenska ekipa boljšo razliko v setih, je na drugem mestu.-
KONČNA LESTVICA Bor A	4	4 0	12	3	8
Sokol	4	13	6	10	2
OMA A	4	1 3	5	10	2
V	tej konkurenci se	bosta srečala
za pokrajinski naslov Breg in Bor, 5. januarja v občinski telovadnici v Dolini. Tekma bo izenačena in s tem še toliko bolj zanimiva.
MLADINKE
1.	SKUPINA
IZIDI POVRATNEGA DELA Sloga - Bor	0:3
Sloga - CUS	.3:1
CUS - Bor	3:2
V	tej skupini se je bil odločilni boj za prvo mesto med Borom in Slogo. Slednja je v prvem srečanju nudila žilav odpor. V drugem neposrednem obračunu in povrhu v gosteh pa so imele borovke veliko lažjo pot do zmage. Ker je imel Bor že končno zmago v rokah, je igral s CUS okrnjen in tekmo izgubil.
KONČNA LESTVICA Bor	4	3 1	11	5	6
Sloga	4	2 2	8	7	4
CUS	4	13	4	11	2
2.	SKUPINA
IZIDI POVRATNEGA DELA
Solaris - Kontovel	0:3
Inter - Sokol	3:1
Solaris - Sokol	0:3
Inter - Kontovel	0:3
Inter - Solaris	3:0
Kontovel - Sokol	1:3
Tudi zastopnice Sokola	so si lah-
ko privoščile poraz. To pa ni vplivalo na končni vrstni red, ker je Inter 1904 obtičal na tretjem mestu te skupine za Nabrežinkami in tudi Kontovelom, ki je izbojeval drugo mesto. V odločilnem srečanju s Kontovelom pa je Sokol pokazal pravo vrednost in tako osvojil povsem zasluženo prvo mesto v tej skupini.
KONČNA LESTVICA
Sokol
Kontovel
Inter
Solaris
16 5 10 14 7	8
10 10 6 0 18 -2
3.	SKUPINA
Mladinke Brega se niso mogle e-nakovredno kosati z ekipo OMA in niti z Julio. Barve Brega so branile predvsem mlade igralke, ki jim je to prvenstvo služilo za nabiranje potrebnih izkušenj.
IZIDI POVRATNEGA DELA Julia - Breg	3:1
Breg - OMA	0:3
OMA - Julia	3:1
KONČNA LESTVICA OMA	4	4	0	12	2	8
Julia	4	2	2	8	7	4
Breg	4	0	4	1	12	0
DEČKI
IZIDI POVRATNEGA DELA Solaris - Rozzol	A	0:3
Rozzol B - Kras	3:0
Rozzol B • Rozzol A	0:3
Kras - Solaris	2:3
Rozzol B - Solaris	3:2
Kras • Rozzol A	0:3
V tej konkurenci je zmagal po pričakovanju Rozzol A, ki ni v šestih tekmah izgubil niti niza. Mladi odbojkarji iz Zgonika so v prvem srečanju premagali drugo postavo Rižote, toda to je bil obenem tu di edini uspeh.
KONČNA LESTVICA Rozzol A	6	6 '0 18
Solaris	6	3
Rozzol B	6	2
Kras	6.	1
0 : 11 11 8 14 5 17 G. F.
NOGOMET
PO ANKETI »FRANCE FOOTBALL*
Alan Simonsen nogometaš leta
PARIZ — Novinarji iz 24 evropskih držav so za najboljšega nogometaša leta 1977 v Evropi izbrali danskega igralca, ki trenutno zastopa barve Borussie iz Monchenglad-bacha, Alana Simonsena.
Simonsen je dobil le tri točke več od Angleža Keegana in štiri več od Francoza Platinija, pravo odkritje letošnjega evropskega nogometa. Na dobrem četrtem mestu je Italijan Roberto Bettega (Juventus).
Zanimivo je, da noben novinar ni v tej apketi omenil niti enega jugoslovanskega nogometaša in tudi to dejstvo zgovorno kaže, da je jugoslovanski nogomet, v dokajšnji krizi.
NOGOMETAŠ EVROPE 1977
1.	Alan Simonsen	74
2.	Kevin Keegan	71
3.	Michel Platini	70
4.	Roberto Betlega	39
5.	Johan Cruyff	23
LESTVICA ZADNJIH 10 LET
1967:' B. Charlton (Anglija), 1968: Best (Sev. Irska), 1969: Rivera (Italija), 1970: Miiller (ZRN), 1971: Cruyff (Nizozemska), 1972: Becken-bauer (ZRN), 1973 in 1974: Cruyff (Nizozemska), 1975: 'Biohin (SZ), 1976: Beckenbauer (ZRN), 1977: Simonsen (Danska).
Breg — Inter 1904 Bor — Ferroviario B
2.	KOLO (15.1.) Servolana — Ferroviario A Italsider — Bor
Don Bosco — Breg Ferroviario B — Inter 1904
3.	KOLO. (22.1.)
Breg — Ferroviario A Ferroviario B — Italsider Bor — Don Bosco
Inter 1904 — Servolana
4.	KOLO (29,1.) Ferroviario A — Inter 1904 Don Bosco — Italsider Ferroviario B — Breg Bor — Servolana
5.	KOLO (5.2.)
Italsider — Ferroviario A Breg — Servolana
Inter 1904 — Bor
IJ>on Bosco — Ferroviario B
6.	KOLO (12.2.) Ferroviario A — Bor Breg — Italsider
Inter 1904 — Don Bosco Servolana — Ferroviario B
7.	KOLO (19.2.)
Ferroviario B — Ferroviario A Italsider — Inter 1904 Bor —r Breg Servolana — Don Bosco
V PRIJATELJSKI TEKMI
Koristno srečanje za Bor in Brej
Bor — Breg 108:77 (64:29)
BOR: Koren 28, Canciani 6, Maz-zucca 22 (4:4),' Jančar 4 (2:2), Pegan 4, Slobec 22 (0:1), Dovgan 22 (2:3), Ambrožič.
BREG: Meneghetti 18 (4:12), Slavec 30 (4:6), De Bernardi 6, Čok 12 (2:8), Ferluga 5, Male 4 (1:4), Mar-tinelli .
SODNIK: Renato Štokelj.
PM: Bor 8:10, Breg 11:30.
V okviru' priprav na' bližnje prvenstvo kadetov sta se včeraj v Trstu v prijateljski tekmi spoprijela Bor in Breg. Obe ekipi sta igrali v okrnjenih postavah.
Borovci so po predvidevanju zmagali, saj so pokazali veliko več tehničnega znanja. Pri Boru gre pohvaliti vse moštvo.
Pri Bregu pa je bil zlasti učinkovit v napadu Boris Slavec, ki je bil tudi najboljši strelec tekme (30 točk). Dobro sta igrala še Čok in Meneghetti.
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
V zaostali tekmi neroden poraz Doma
Dom
90:88
Pagnossin —
(43:53)
DOM: Kont 4. I. Devetak, Can telli, Juren, Buzzinelli 6, Vizentin 1. Sanzin 17, Dornik (k) 18, D. Devetak 42, F. Devetak.
V	četrtek so Domovi naraščaj niki odigrali zaostalo prvenstveno tekmo proti Pagnossinu. Pri tem pa je prišlo do velikega presenečenja. kajti domačini so v zadnjih minutah srečanja prehiteli ddmov ce in jim zadalt prvi letošnji poraz.
V	uvodnih minutah so Gojkovičev! varovanci zelo uspešno igrali. Dobro razpoložena centra Devetak in Sanžin sta z lahkoto nizala ko-
še in popolnoma razbila consko o-brambo Pagnossina. Razlika v koših se je vedno večala in mislili smo, da bo italijanska ekip« lahek plen gostov. Že v predprvenstve-nem turnirju je namreč Dom z lahkoto odpravil Pagnossin. Vendar pri stanju 31:14 se je »belo-rde-čim* nekaj zataknilo in tako so se domačini ob izteku prvega polčasa približali gostom. V drugem delu srečanja, kljub prizadevnosti trenerja Gojkoviča, se je kriza naših fantov nadaljevala. Tako so v 19. minuti domačini izkoristili nekatere naivne nap«ke v obrambi gostov in jih prehiteli. V zadnjih sekundah je kapetan Dornik poskrbel za izenačenje 88:88. Domačini pa so se izognili podaljšku, ker so prav ob izteku časa dosegli zmagoviti koš.
Zaradi praznikov bo prvenstvo prekinjeno. Zato bodo domovci igrali šele 7. januarja na Rojcah proti ekipi iz Turjaka.
Vladimir
Gajevci so doslej z nastopi v 2. nogometni amaterski ligi zadovoljili. Na sliki: posnetek s tekme Gaja — Edera
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiitMiiiiiiiiuiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiniiiitiiiiiinniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiMifMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiMifauiiiiiiiiMiniiiiiia
Iz planinskega sveta
Uspešna smučarska sezona SPOT
mnogo naročnikov in či-
j zamejstvu I tateljev.
Delovanje slovenskega planinskega ! Ta številka \e obsežnejša kot po. društva v Trstu je v mesecu de I ’'avadl-,	*** zanimivih
cembru potekalo v znamenju uspeš- j0(1 r,01> ,~rOU nega smučarskega tečaja na Zonco-
lanu. Tri nedelje je SPOT z dvema j.	„ .,	„	,.	...
avtobusoma popeljal skoraj 90 te i ha'io Problematiko. Tu bi omemb
čajnikov vseh starosti ter klikih 30 ali 40 spremljevalcev na sneg, da bi se tam, v naravi oddahnili in
in alpinističnih vzpo-£0nc0. j nov ter še nekaj študij in člankov, drema j ** neposredno zanimajo zamejce in
naučili smučarskih veščin. Smučarski tečaj bo sedaj za praznike prekinjen, spet pa se
predvsem članek Stanka Pertota, ki obuja iskre spominov na herojsko dobo slovenskega naroda.
V vodni članek je napisal glavni novoletne uradnik revije prof. Tine Orel, ki bo ! nas v kratkem eseju spominja, da
nadaljeval v nedeljo, 8. januarja, ter se nato zaključil z naslednjima smučarskima nedeljama, 15. in 22. januarja, šele takrat bomo lahko rekli, da in če je tečaj vsestransko uspel, vendar pa lahko sedaj na polovici rečemo, da smo na dobri poti in da upamo, da se bo tako tudi nadaljevalo.
Izlet po Krasu
V ponedeljek, za sv. Štefana, je SPDT priredilo že tretji zaporedni sprehod po Krasu za planince in neplanince vseh starosti. Čeprav ni bila udeležba polnoštevilna, lahko rečemo, da je izlet vseeno uspel, saj so ob lepem vremenu člani vestno izpeljati zadani si program. Po ^vertikali SPDT» so se namreč podali od Medje tidsi na Grmado, nato pa se spet spustili v Cerovlje ter v obširnem krogu obiskali kra-ško gmajno okoli Slivnega.
Kmalu bo na sporedu že četrti krajši zimski izlet, saj se je izkazalo, da je taka oblika krajših nedeljskih izletkov v naravo zelo priljubljena med našimi planinci. Točen datum bomo še javili.
Decembrska številka
Planinskega vestnika
Z decembrsko številko se je tako iztekel tudi letošnji, že 76. letnik priljubljenega planinskega mesečnika *Pianinski vestnik*, ki izhaja v Xjubljani, pa šteje tudi v
bo leta 1978 preteklo točno 21)6 let, 'xlkar je prvi človek stopil na slovensko najvišjo goro — očaka Triglava. Vida Lasič v dolgem zapisu tZdaj pa rase grmovje*, v potopisnem slogu, opisuje poletno popotovanje po naravnih lepotah Dolenjske. V že omenjenem članku Stanka Pertota ž naslovom «Ob zletu slovenskih planincev na Matajvriu* in podnaslovom — Danes in pred petdesetimi leti — nas avtor s svojimi spomini povede v daljno leto 1927, ko «je fašistični okupator začel razpuščati naša gospodarska, prosvetna in športna društva, ki so bila v polnem razmahu svojega delovanja».
Omenili bi še dolgi spominski članek dr. Jožeta Andloviča z naslovom: tčvrsnica 1949 ali moja fantovščina v severozahodni steni Me-riča Kuka» ter alpinistični zapis Filipa Benceta cPozimi v Belač -Zupanovi smeri*.
Z drugim letom bo naročnina za Planinski vestnik sicer nekoliko dražja, kot je sedaj, vseeno pa u-pamo, da bo naročnikov več. saj je to res kakovostna revija naših gora.
Prvenstvena zimska smer
mladih Tržačanov
Pred dnevi sta dva mlada tržaška alpinista, člana italijanskega •vsedržavnega planinskega društva CAl (Club alpino italiano), odsek «XXX ottobre* opravila velik podvig: prvenstveno sta preplezala novo zim-
.........
INTERVJU Z LETOŠNJIM NAJBOLJŠIM KOŠARKARJEM V EVROPI
Dalipagič: «Moj življenjski uspeh»
Dražen Dalipagič v svojem elementu: »zabijanje žoge v koš*
Letošnji najboljši košarkar v Evropi je povsem zasluženo Dražen Dalipagič (Praja za prijatelje),,člap jugoslovanske reprezentance, ki je letos osvojila naslov evropskega prvaka, in beograjskega Partizana, ki je v borbi za državni naslov.
V anketi italijanske košarkarske revije «1 Giganti del Basket», ki je [etos drugič izbirala najboljšega košarkarja v Evropi, je sodelovalo 60 trenerjev in košarkarskih izvedencev iz 13 evropskih držav. Dalipagič je premočno zmagal.
Dražen Dalipagič se je rodil 27. novembra 1951 v Mostarju. Visok je 196 cm, težak 92 kg. Košarko je začei igrati pri mostarski Lokomotivi leta 1967, nakar je prestopil v vrste Partizana. Krstni nastop v
državni reprezentanci je opravil leta 1973, ko je v Zrenjaninu igral proti SZ. Nato pa nagli vzpon navzgor: sodelovanje na EP, SP in OI. Na vseh tekmovanjih sami uspehi in odlični osebni nastopi.
Dalipagiča smo pozvali po telefonu.
tZdravo, prvi v Evropi!*
Dalipagič: »Takih kot jaz je v Evropi še in, še. A pustimo šalo. Zame pomeni to priznanje gotovo življenjski uspeh in seveda tudi veliko odgovornost. Sedaj bodo ljudje od mene zahtevali še veliko več. Povsod bom moral igrati s polno paro. In tekem je ogromno, konkurenca pa postaja vse ostrejša.*
*Kaj pomeni zate košarka?*
»Košarka mi je gotovo dala o-gromno in je zato bistvena komponenta mojega življenja. Košarka pa zame ni vse. Imam družino, ki mi gotovo pomeni več.*
*Kako si sploh začel gojiti košarko in čemu?*
»Qd mladih nog sem rad gojil šport. V glavnem sem se ukvarjal z nogometom in rokometom. Mislim, da sem se odločil za košarko zaradi višine. Za nogomet sem bil previsok.*
»Eden od neposrednih nasprotnikov jugoslovanske reprezentance je seveda Italija. Kakšna je razlika med italijansko in jugoslovansko košarkarsko šolo?*
»Mislim, da med obema šolama ni večjih razlik. Obe sta dokaj kakovostni. Italijani vsekakor, kaže, da usmerjajo svoj način dela, da se posameznik lažje vključi v sistematsko igro. Mi posvečamo več pažnje individualni tehniki. Mislim zato, da je v Jugoslaviji večje število boljših posameznikov in tudi višjih igralcev kot v Italiji. Italijani pa so, kot smo videli na raznih evropskih tekmovanjih, izredno nevarni kot ekipa.*
*Sicer pa tudi Italijani imajo več dobrih posameznikov . ..»
»Seveda. Odličen košarkar je Mar-zorati. Na krilu izredno dobro igra Bertolotti. Kot center mislim, da
je daleč najboljši v Italiji Meneghin. To je nedvomno trojica izrednih košarkarjev.*
»Najboljši košarkar vseh časov v Jugoslaviji?*
«Radivoje Korač.*
»Si kdaj pomislil, da bi igral v tujini?*
»Najprej moram opraviti vojaški rok. Potem bi lahko odpotoval tudi v tujino. Rad bi igral tudi v Italiji, kjer se igra izredno kvalitetno prvenstvo.*
»Bil si že v ZDA. Nisi morda pomislil na profesionalno kariero v 'domovini košarke’?*
»Na poskušnji z Bostonom Celtic sem se še v tako kratkem času o-gromno naučil. Bila je to zame edinstvena izkušnja. Mislim pa, da se v ZDA ne bom'Vrnil in to v glavnem zaradi družine. Predaleč je in tudi življenje je povsem drugačno..* tMisliš, da si zasluženo najboljši v Evropi?*
Ranko Žeravica
»O tem naj odločajo drugi. Sicer pa je trenutno v Evropi toliko dobrih košarkarjev, da bi lahko izbira padla na druge igralce, kot so: čosič, Berkowitz, Brabenek in drugi.*
<Favorit v letošnjem jugoslovanskem prvenstvu?*
»Favoritov je več. Kar štiri e-kipe imajo možnost, da osvojijo državni. naslov: Bosna, Jugoplastika, Partizan in Brest. Prvenstvo bo še izredno zanimivo.*
*Hvala!»
Kaj meni trener Ranko Žeravica?
Ranko Žeravica, bivši trener jugoslovanske reprezentance in sedaj trener Partizana, je bil prvi, ki je v Dalipagiču uvidel veliko košarkarsko bodočnost.
Tudi žeravico smo pozvali po te lefonu.
tMisliš, da je Dalipagič zasluženo najboljši v Evropi?*
Žeravica: »Vsekakor. Že lani je bil v tej anketi drugi za Marzora-tijem. Letos pa je zmagal z veliko prednostjo.*
*Ko sem v Beogradu prisostvoval tvojim treningom, si mi takrat napovedoval, da bo ta še neokretni košarkar (Dalipagič) eden najboljših v Jugoslaviji in verjetno v Evropi. Tvoje napovedi so se torej uresničile.*
»Ze ko sem prvič videl Dalipagiča v neki mali vasj pri Mostarju, ko je igral, sem takoj opazil, da ima ta fant izredne telesne predi-spozicije za košarko. S trdim delom je Dalipagič nato dosegel tako kakovost, da je upravičeno eden naj boljših v Evropi. Ta uspeh pa po meni za Dalipagiča tudi veliko od govornost. Moral bo čuvati to prvo mesto v ‘Evropi. Igrati še bolj požrtvovalno, kajti njegov uspeh bo tudi uspeh kluba in reprezentance.* B. Lakovič
sko smer v severni steni 2507 m visokega vrha Divje koze (Cima Riofreddo) v Viševi skupini v Zahodnih Julijskih Alpah. Dvajsetletni Mauro Petroma in 19-letni Aldo Fe-del sta dosegla vrh v nemogočih pogojih (20 stopinj pod ničlo) ter sta za to rabila tri dni, bivakirala sta v steni prav tako trikrat. 700 metrov visoko steno sta ocenila za četrto in peto stopnjo.
Začetki alpinističnega
delovanja v Sežani
Že pred nekaj leti so se začeli sežanski planinci baviti z alpinizmom. Bili so seveda to posamezniki, ki pa so se lani in letos udeležili raznih plezalnih tečajev, V tem času pa so opravili že kakih 40 vzponov. Planinsko društvo iz Sežane jim je tudi priskrbelo nekaj najnujnejše opreme, nekaj pa so si je nabavili sami in si pričeli urejevati tudi plezalni vrtec v dolini Risnik pri Divači, čeprav v glavnem vadijo na skalah pri Črnem kalu. Letos so o-pravili 48 vzponov, dva zimska, turni smuk, osem pristopov nad 3000 metrov in 34 letnih plezalnih vzponov 3. in 4. težavnostne stopnje, med katerimi sta dva tudi prvenstvena.
Nove planinske edicije
Prihodnje leto bo tudi na področju tiskanja planinskih knjig in zemljevidov še kar pestro. Izšla bo brošura, za katero je že veliko zanimanje, «Planinska šola*, v kateri je popoln program planinske šole o Sloveniji. Zrn planinske vzgojitelje bo to nepogrešljiv priročnik. V kratkem bodo tudi v prodaji zemljevidi tJulijske Alpe — vzhodni del* (1:50.000), po katerem je že dtilj časa veVko povpraševanje.
Leta 1978 bo dokaj novosti predvsem na področju vzgojne literature. «Gradivo zg planinsko zgodovino* je avtor Tone Strojin temeljito obdelal in dopolnil, knjižica pa je že v tisku. «Vremenoslovje za planince* je naslov knjige, ki jo je pripravil dr. France Bernot.
Omenili pa bi še zanimivo delo «Triglav* v angleščini, ki ga je te dni dokončal Stane Klinar.
Dušan Jelinčič
NOGOMET
TURIN — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Torino premagal Novaro s 3:0.
AVTOMOBILIZEM
Alfa romeo
PALERMO — Italijanska avtomobilska firma Alfa romeo bo v letu 1979 samostojno tekmovala na dirkah formule 1. Kot je znano, poganjajo motorji alfa romeo angleške dirkalnike brabham, v bodoče pa bo milanska tvrdka v celoti pripravila nove bolide, ki bodo že če* leto dni tekmovali. Tako je izjavil generalni direktor tekmovalnega oddelka Alfa romeo inž. Carlo Chiti.
TENIS
MILAN — Včeraj so v tem kraju predstavili mednarodno teniško tekmovanje «Worid Championship Ten-nis», ki bo v milanski športni palači od 27. marca do 2. aprila. Nastopilo bo približno trideset igralcev, med katerimi bodo porazdelili denarne nagrade v znesku 180 milijonov lir.
ODBOJKA
Bivši igralec in trener tržaške šesterke Pallavolo iz Trsta Jankovič je spet trener Mladosti - Monter iz Zagreba.
Dosedanji trener inž. Uroš Ribarič je bil prisiljen dati ostavko, ker je večkratni jugoslovanski prvak zašel v hudo krizo. Dvema porazoma v državnem prvenstvu je sledila še bolj boleča izločitev v tekmovanju za pokal državnih, prvakov. Zagrebčane je izločil Real iz Madrida.
OBVESTILO
ŠD Primorje
vabi vse člane in simpatizerje na zabavni večer, ki bo danes, v četrtek, 29. 12. 1977, ob 21.30 v športnem krožku ob zaključku športnega leta 1977, skupno z odborniki tn člansko eldpo.

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PF 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
29. decembra 1977
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnicd 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali v Italiji pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih |M
DZS - 61000 Ljubljana,
iz dežele Furlanije-Julijske upravi. Iz vseh drugih dežel
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj in tiska I
IZTf 1 Trst
založnikov FJEG
POLITIČNA KRIZA NA PORTUGALSKEM
Soaresu «predmandat» za sestavo nove vlade
V novo večino naj bi stopila še «demokratično -socialni center» in komunistična partija
LIZBONA — Portugalski predsednik Ramalho Eanes je po dolgih posvetovanjih poveril socialističnemu voditelju Mariu Soaresu nalogo, da sestavi novo vlado. Sam Soares je po srečanju s predsednikom republike časnikarjem pojasnil. da ne gre za pravi mandat, ampak le za nekakšen »predman-dat», na osnovi katerega bi moral sprožiti ustrezne korake na poti k sestavi nove vlade*. Gre za zapleteno formulacijo, ki je portugalska ustava ne predvideva izrecno in za katero se je Eanes verjetno odločil zaradi ustavnega določila. da mora poverjeni predsednik sestaviti novo vlado v roku desetih dni po prejemu mandata. S formulo »predmandata* je seveda ta rok podaljšan, saj ni verjetno, da bi Soares v tako kratkem času našel sporazum z drugimi strankami, na osnovi katerega
koži čilskega ljudstva, zaskrblja fašistično junto v Santiagu. ki očitno ni prepričana, da se bo zanjo stvar dobro iztekla. Ir tako je sam Pinochet moral javno zagotoviti, da pravzaprav ne gre za referendum, na katerem naj bi čilski državljani sodili o vladni politiki, pač pa le za «prošnjo za podporo* pred «a-gresijo* Združenih narodov, čilsk' diktator je v bistvu dal razumeti, da morebitni negativni rezultat re-
NA VESTI IMfl ŠTEVILNE ŽRTVE RAKA IN LEVKEMIJE
Osem sodnih sporočil vodstvu «tovarne smrti ACNA v Cengiu
Ukrep je prišel pozno, kar velja pripisati tudi bojazljivi molčečnosti družin prizadetih - Usihanje rastlinja in pomiranje rib zaradi strupenih kemikalij
SAVONA — Preiskovalni sodnik Renato Storace je včeraj podpisal oseni sodnih sporočil, ki so naslovljena na vodilno oz. zdravniško osebje kemij ske tovarne ACNA v Cengiu. Gre- za predsednike upravnega sveta, ravnatelje in zdravnike, ki so se zvrstili na ustreznih položajih v tej tovarni barvil in sorodnih izdelkov s 1.580 uslužbenci v obdobju 1955-1974. Pri-
Mlad avtonomist umrl v zaporu v San Vittoreju
Obdukcija bo morala ugotoviti, ali je umrl zaradi poškodb, ki so mu jih povzročili na milanski kvesturi
MILAN - - Danes zjutraj bodo izvedli obdukcijo trupla komaj 20-letnega Maura Laighija, ki je umrl v zaporu San Vittore v noči med božičem in Štefanovim. Fanta, ki je bil pristaš tako imenovane »deiavske avtonomije*, so aretirali 15. decembra, potem ko je s somišljeniki napadel ;n razorožil ne katere nočne čuvaje. Mladenič je bil nato cele štiri dni zaprt v samici milanske kvesture, preden so ga preselili v zapor San Vittore.
Kaj se je zgodilo v teh štirih dneh na kvesturi? Po prvih vesteh. da so fanta udarili s pu-šknim kopitom ob aretaciji, ker se je upiral agentom, se je pokazalo, da je fant prišel na kvesturo poškodovan in da je bil šele tu ranjen. Po trditvah Larghijevega odvetnika naj bi ga udaril neki marešalo, ki je baje že znan po svojih pretepaških težnjah, saj naj bi proti njemu začel: pred časom sodno pre:skavo zaradi podobnega dogodka.
Zaradi rane na čelu so vsekakor Larghija odpeljali v bol nišnico, kjer so mu rano zašili in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh. Tri' dni kasneje, ob preselitvi v San Vittore, je Largtrja spet pregledal zdravnik, ki pa ni o-čitno ugotovil nobenih nevarnih poškodb, saj ni odredil njegove namestitve v ambulanto zapora. Dejstvo pa je, da je bilo fantu slabo in da .je zah te val tablete za glavobol, ki pa mu jih baje niso priskrbeli. Umrl je ponoči v svoji celici; šele drugo jutro malo paed 12. uro so se pazniki zavedli, da je bil mrtev.
Primer spominja na smrt mladega anarhista Serantinija, ki je umrlv zaporu v Pizi, potem ko ga je policija ob aretaciji -verinsko pretepla, nato pa so ga pustili brez vsakršne zdravniške pomoči. Današnja obdukcija bo morala povedati, kateri so dejanski vzroki Lar-ghijeve smrti. Pravzaprav bi jo morali opraviti že včeraj, a so jo za en dan odložili, v pričakovanju, da bodo tudi Lar-ghijevi sorodniki izbrali svoje strokovnjake, ki bodo danes prisostvovali obdukciji.
ferenduma ne bo imel nobenega zadeti so osumljeni nenamernega vpliva na vladno politiko, s čimer je tud; demantiral sicer že tako neverjetne govorice, po katerih naj bi Pinochet nameraval celo odstopiti v primeru volilnega poraza.
Sicer pa si je v sedanjem položaju res težko predstavljati, da bi referendum 4. januarja lahko prine sel kakršnokoli presenečenje. Ne glede na to, da je ozračje v Čilu vse prej kot ugodno za izvedbo takšnega glasovanja, ne obstaja niti minimalno jamstvo, da ne bodo vojaške oblasti manipulirale volilnih rezultatov v svojo korist. Vsekakor j pa so si že sedaj izmislili vsaj na-j v dežno legalni sistem, da prikrojijo rezultate po lastni volji: sam Pinochet, je namreč izjavil, da bo vzdržan je ali bela glasovnica sma-trana kot glas za podporo vladi.
mora in nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Njihova imena za sedaj niso znana.
Sodna preiskava se je pričela na pobudo preiskovalnega sodnika dr. Matidalena ob priliki procesa v zvezi z zli učinki proizvodnih procesov na delavce tovarne IPCA v kraju Cirie; le-ta je odredil stroga poizvedovanja o zdravstvenih pogledih de lovnih razmer v vseh podobnih piemontskih obratih, kajti v tovarni IPCA so zaznamovali več smrtnih primerov zaradi tako imenovanih poklicnih bolezni. Savonski namestnik državnega pravdnika' Renato PetreLla je tedaj nemudoma sprožil preiskavo v obratu ACNA ter ugotovil, da je prišlo tudi med uslužbenci te tovarne d0 »sumljivih* smrti. Konkretno je šlo za tra-
Palermo kmalu brez vode
Prebivalstvo Palerma že dva meseca pogreša dež. zaradi česar mu vse bolj primanjkuje vode. Te bo docela zmanjkalo, če ne bo v najkrajšem dograjen nov vodovod (22 milijard lir). Medtem si ljudje pomagajo tako, da iz vodnjaka (na sliki) izžemajo poslednje kapljice. To daje mastnega zaslužka zasebnim lastnikom vodnjakov. (Telefoto ANSA)
gične posledice raka na mehurju in levkemije (belokrvnosti). Čeprav ni razpolagal z ustreznimi prijavami, je Petrella formaliziral preiskavo že v nekaj dneh in preda' zadevne sodne akte preiskovalnemu sodniku Stora-ceju, , ki je na njihovi osnovi, kol rečeno, podpisal sodna sporočila. ■
Gre za eno najsrhljivejših afer na socialnem področju iz zadnjih let. ki dokazuje, kako se je doslej »kapital*' prenekaterikrat požvižgal na delavčevo zdravje ali bolje na njegove osnovne pravice, ki so razvidne npr. že iz prvega člena temeljnih načel italijanske republiške ustave; v tem členu' je namreč zapisano, da je »Italija demokratična republika, ki sloni na delu*, torej ne na mrtvakih! Res ;ie sicer, da v naši «deželi sonca* delu še ni v praksi zagotovljeno tisto mesto, ki mu ga določa ustava in da je delo prepogostokrat izigravano na ramah delavcev, res Pa je tudi, da je bila dosežena z izkoriščanjem delavcev «do smrti* najvišja zgornja meja, da je torej temu treba kakor koli napraviti konec. V nasprotnem primeru lahko preprosto izbrišemo ustavo ter se postavimo na raven diktature Po čilenskem vzoru.
Tovarna ACNA sodi med najpomembnejša kemijska podjetja iz skupine Moniedison. Njeni obrati se nahajajo. kot omenjeno, v Cengiu pa tudi Piacenzi in Cesanu Madernu. Njeni proizvodi 'so v merilu 95 odst. namenjeni izvozu, hkrati pa pomenijo glavni vir zaslužka za Val Bor-mido v savonskem zaledju, torej za Cengio in bližnja naselja. Toda v on-dotne družine sta se prikradla strah in terdrr njihovi člani, ki so zapo-, sleni v tovarni ACNA. že vrsto let j pomirajo oziroma bolehajo za čudnimi boleznima, ki so brez. slehernega dvoma neposredna posledica vdihavanja ali drugačnega zastrupljanja z raznolikimi kemijskimi snovmi potrebnimi za izdelovanje bfervil. In vendar ljudje sistematično molčijo, ker se boje, da ne bi njih svojci morebiti bili ob službo. Le redkokdo se je oglasil, a je bila zadeva brž utišana, razen bbčtitčiiega in iskrenega «Taž-glasa*. ki je zelo verjetno bil povod za uvodoma imenovana sodna sporočila.
Gre za božično pridigo Angela Bil-lia, družbeno zavzetega duhovnika, ki je sam zaposlen že štiri leta v tovarni ACNA. Bolj kakor za pridigo je sicer šlo za pogumno obsodbo tovarnarjev oziroma celo koncerna Mon-tedison, češ da kopiči bogastvo na ramenih delavstva. Don Billia je obenem pozval domačine, naj se vendar prebudijo in tudi sami izrečejo trdo besedo na račun industrije, ki jih izžema ter izsiljuje. Duhovnik-de-lavec je ljudem pojasnil, da se že nekaj desetletij zapaža poleg človeške tragedije usihanje rastlinja v dolini pa tudi pomiranje rib, in to zaradi zlih učinkov kemikalij. Deloma je Billia pohvalil mladino, ki pa se ni kdove kako idzvala njegovemu vabilu. Dejstvo je vsekakor, da mu je uspelo premakniti kočljiv problem z mrtvega tira in upati je, da bo
žrtvam slej k0 prej zadoščeno. Tudi zato, ker se marsikatera družina že pripravlja, da nastopi kot zasebna stranka na bodočem procesu proti krivcem, (dg)
Pospešena smrt
SALEM (Massachusetts, ZDA) — Esther Piotrowicz (55 let) je bila v komi skoraj dve leti zaradi neozdravljive bolezni. Včeraj je izdih nila, ker so zdravnik': bolnice, v kateri je ležala, po nalogu tukajšnje sodne oblasti odklopili aparat, s katerim so jo ves ta čas umetno obdržali pri življenju. Sodišče seje odločilo za ta korak, ki lahko pomeni važen precedens v mednarodnem merilu, na prošnjo pokojničinega moža Walterja.
QUITO — V ekvadorski pokrajini Ažuay na jugu države je prenatrpan avtobus strmoglavil v globok prepad. Pri nesreči je bilo ob življenje 29, laže ali teže tanjenih pa 40 potnikov. Kaže, da so vozilu med spustom v dolino popustile zavore.
DO NESREČE JE PRIŠLO V TEKSAŠKIM PRISTANIŠČU GALVESTON
Silovita eksplozija v skladišču žita terjala najmanj deset smrtnih žrtev
Vzroki eksplozije, ki je povzročila obsežen požar, še niso znani
Iz razdejanega silosa v teksaškem otočnera pristanišču Galveston reševalci odnašajo ranjence in mrtve, katerih število žal še ni dokončno	(Teleioto ANSA-UPI)
..............................................».......... GALVESTON (Teksas) - V te ....................................
VČERAJ V CASARSI PRI PORDENONU
Začetek zasedanja odbora za etnično jezikovne skupnosti
Podčrtali pomen delovanja AIDLCM za razvoj manj-šinske problematike v Italiji - Danes nadaljevanje
PORDENON — Na sedežu občine j čega leta. Pahorjevo izčrpno poročilo
Časarsa della Delizia blizu Pordenona se je včeraj začelo 21. zasedanje Italijanskega federalnega odbora za etnično jezikovne skupnosti in za regionalno kulturo, ki deluje v sklopu mednarodno zasnovane organizacije AIDLCM. Zasedanje je pozdravil župan občine-gostiteljice, Gioacchino Fianceschini, ki se je v svojem nagovoru spomnil Pasolinija, ki je izhajal iz tega kulturnega okolja, na »tike, ki jih njegova občina vzdržuje s Tolminom in poudaril pomen to vrstnih srečanj.
Med pozdravi je bilo posebno zanimivo obvestilo, ki ga je podal krajevni predstavnik evropskega federalističnega gibanja in sicer, da se bodo v Casarsi. v januarju začeli tečaji slovenskega in nemškega jezika, ki jih bo to gibanje organiziralo v sodelovanju z videmsko univerzo.
Poročilo o opravljenem delu v obdobju, ki je sledilo zadnjemu zasedanju odbora v Kruču v Moliseju je podal tajnik Samo Pahor. Opisal je najprej zgodovino in namene celotne organizacije, njeno strukturo ter prešel nato na podrobnejši opis novosti na področju manjšinske zaščite, ki so se pojavile v drugi polovici teko-
•iHiiiiiiiiiMiMMMitliiMiiiiiiiitiiminiiinMiiiiiiiiJiinfiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiiiniinniiiifHMiuiitHiiatiHiiiiMiMiHHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiHiiiiiiiiiiiaiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaHiiiiiii.iuihaiiiiiiiiiiimiiiiiiivimiiiH
NEPRESTANO STOPNJEVANJE ZLOČINSKIH NAPADOV V VSEJ DRŽAVI
Mestni redar v Pistoii ubil roparja
Neapeljski urar odgriznil del prsta banditu - Dve osebi laže ranjeni v Brindisiju
naj bi nova vlada razpolagala s koiikor toliko trdno večino v parlamentu.
Sicer pa je sam Soares zagotovi), da bo takoj stopil v stik s predstavniki drugili strank za sestavo nove vlade. Vlada, ki jo Soares namerava sestaviti, naj bi i-mcla »socialistično bazo*, se pravi, da bi bila velika večina ministrov iz vrst socialistične stranke. Večino. ki naj bi to vlado podprla, pa naj bi sestavljali vsaj še dve stranki:	sredinski »demokratično
socialni center* in komunistična partija Alvara Cunhala. medtem ko bi socialdemokratska stranka o-stala v opoziciji. Še predvčerajšnjim je namreč glasnik stranke potrdil odločno nasprotovanje vladi. v kateri bi v tej ali oni obliki sodelovali komunisti.
Soares, ki je vodil prvo demokratično vlado Portugalske za 16 mesecev, je podal ostavko 8. decembra, ko mu je parlament izre kel nezaupnico. Proti njegovi vladi so takrat glasovale vse stranke, razen seveda socialistične, (tm)
Pinochet se boji izida referenduma
SANTIAGO DE CHILE - Celo igična farsa, ki jo Pinochet na-irav* uprizori ti 4. januarja na
PISTOIA — Le dan po priobčitvi | podatkov notranjega ministrstva o nevarni razvejanosti vsakovrstnega kriminala v, Italiji v iztekajočem se letu moramo žal ponovno zabeležiti vrsto hudih roparskih napadov. Ti so zahtevali nekaj ranjenih pa tudi življenje enega od zločincev.
Pri žrtvi gre za pajdaša bandita, ki je izropal podružnico denarnega zavoda Monte dei Paschi di Siena v Pistdii in ki je bil s strelom iz revolverja mestnega redarja hudo ranjen v trebuh. Zaradi svinčenke v glavo je izdihnil 31-letni Claudi«
| Fildarii iz Gioveja v pokrajini Ter-! ni, a spričo težkih trebušnih po-i škodb in kljub kirurškemu posegu | se bori s smrtjo 23-letni Gianfranco Lanzi iz Rima. Potem ko sta iz banke odnesla 127 milijonov lir v gotovini in pobegnila Skozi ozke uli-, ce starega dela mesta, kjer je bil j ravno tedaj semenj, ju je dohitel I mestni redar Giuliano Biagioni (35 j let). Preiskovalcem je povedal, da ista bandita vperila vanj pištoli, za-’ to da je nanju takoj streljal. Izkazalo se je. da nista roparja pro ! ti njemu niti enkrat ustrelila, on pa ! je izpraznil kar dva šaržerja. Kaže, da dokaj učinkovito, vprašanje pa je, če res povsem upravičeno. Državno pravdništvo je odredilo hišno preiskavo na Fildanijevem in Lanzijevem domu v sumu. da sta se prizadeta skupno z drugimi zločinci udeležila še vrste drugih ropov na območju Pištole.
Iz nebroja drugih ropov, ki so sc zvrstili včeraj tako rekoč po vsej državi, gre obvezno izluščiti napad z brzostrelko in revolverjem oboroženega moškega para na neapeljsko urarno 52-letnega Itala Di Nataleja.
* ’ " * ‘
Ne sliki roparja iz Pistoie: levo ranjeni Gianfranco Lanzi, desno pa ubiti Claudio FUdani. (ANSA)
I-e-ta je v trenutnem brezdelju listal časopis, ko sta skozi vrata1 vdrla tolovaja in zahtevala izpraznitev železne blagajne. Mož se ni dal kar tako. temveč jc mahoma zgrabil br-zostrelkino cev, iz katere še je sprožil v strop rafal. Imetnik nevarnega orožja je tedaj z drugo roko hotel urarju preprečiti klic na pomoč. tako da mu je položil dlan čez usta: mož. je brž izkoristil priložnost ter krepko vgriznil bandita v
prst. tako da je slednji pobegnil brez členka (policisti so ga pozneje našli v usnjeni rokavici, ki mu je med poizkusom ropa padla na tla). Agenti so takoj začeli poizvedovati v bolnicah in drugih zdravstvenih domovih, če se je tam morda javila oseba s »prikrajšanim prstom*... Pripomniti velja, da nista kriminalca odnesla urarju niti lire.
.Nazadpje, še rop v. Brindisiju. ki bi se lahko res tragično zaključil:
19-letni Teodoro Romano in 17-letni Gino Freoli sta vdrla v predmestno kavarno in ko jima gostinec ni hotel izročiti dnevnega inkasa, sta pričela streljati z revolverjema — svinčenke so laže ranile 33-letnega uslužbenca oporišča NATO v San Vitu dei Normannj Williama Johna in komaj 15-letnega Fabrizia Dell’ Anna. kj bosta okrevala v dobrih dveh tednih. Bandita sta bila kmalu zatem aretirana. - (dg).
je se obogatil drug aktivni član od bora Gustavo Buratti.
Sledila ,ie cela vrsta zanimivih po sagov, od katerih navajamo le nekatere. Komunistični poslanec Baracet-ti je opozoril na dejstvo, da je zakon v korist Ladincev, ki je bil izglasovan v poslanski zbornici 9. junija, važen mejnik v odnosu italijanske dišave do manjšin, kajti prvič se je nekaj premaknilo brez zunanjepolitični!! vzvodov. Nadalje1 je podrobno opisal komunistični zakonski osnutek za valorizacijo furlanskega jezika in kulture, ki bo kmalu sci v obravnavo v parlament.
Deželni svetovalec Slovenske skupnost': Drago 'Stoka je opozoril na nov zakonski osnutek za zaščito Slovencev. ki ga je predlagala njegova stranka in na pomen novejših dogodkov, zlasti obisk slovenske delegacije pri predsedniku vlade in delni bojkot volitev novih šolskih organov.
• Predstavnik Furlanov Ceschia je med drugim opozoril na pomen kriterija teritorialnosti pri določanju jezikovnih pravic, ta namreč lahko pogojuje celotni smisel zakonskih določb in jih omejuje na raven individualne izbire.
Proti koncu je posegel tudi bivši poslanec KPI Lizzero, ki je izrekel pohvalo delovanju AIDLCM in izrazil prepričanje, da gre tej organizaciji nedvomna zasluga za- napredovanje manjšinske problematike v Italiji. .Lizzero je tudi izrazil prepričanje da 3., 6., in 21. člen ustave očitno ne zadoščajo več kot osnova za manjšinsko zaščito, ampak da je treba doseči ustavni zakon, ki bo dajal deželam » posebnim statutom ustrezne pristojnosti. Odboru je predlagal konkretne akcije- v tem smislu in poleg tega izrazil prepričanje, da bi morala dežela finančno podpreti delovanje odbora. Temu stališču se je pridružil tudi Štoka.
Po pozdravu in nagovoru predstavnika Okcitancev, se je prvi uradni del zasedanja zaključil in za udeležence so organizirali kulturo prireditev.	*
Delo zasedanja se bo nadaljevalo danes z drugim delom razprave, z obnovo organov in izglasovanjem resolucije. (ps)
ksaškem pristanišču Galveston je vrsta silovitih, eksplozij prejšnjo noč razdejala žerjav ter povzročila ob-] širen požar, ki je zajel tudi bližnji I silos. V nesreči je po prvih podat-! kih izgubilo življenje najmanj deset j ljudi, medtem ko je približno trideset ranjenih.	j
O vzrokih močne eksplozije preiskovalci za enkrat samo še ugibajo. vendar pa je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da je v izredno kratkem .časovnem razdobju to že druga tovrstna nesreča. Prejšnji četrtek je namreč v gorečem silosu v mestu Westwego v sosednji Lousiani iz gubilo življenje 35 oseb.
Pristanišče Galveston. k j leži na malem istoimenskem otoku in je s celino povezano preko daljšega mostu. služi v glavnem za izvoz nafte in bombaža, vendar pa razpolaga tudi z napravami za raztovarjanje in natovarjanje žitaric. Do nesreče jc prišlo v večij skupini silosov, eksplozijo pa je bilo slišati daleč naokoli. Tudi njeni Učinki so zaobjeli širši krog, saj so počile šipe na poslopjih, ki so oddaljena nekaj sto metrov od razdejanega žerjava.
Požar so pogasili nekaj ur po ek sploziji in takrat je kazalo, da bo žrtev manj, govorili so o šestih. Vendar je po naknadnem iskanju med ostanki silosa število mrtvih naraslo na deset, medtem ko je zdravstveno stanje nekaterih ranjencev zelo slabo. Gmotna škoda je precejšnja, saj so najprej eksplozije in nato še požar uničili velikanski žerjav, bližnje skladišče in večje zaloge žitaric.
Dosmrtna ječa za Vereno Decker
STUTTGART - Višje stuttgartsko sodišče je obsodilo Vereno Becker, ki so jo aretirali pred časom v Sin-genu, ko je bila z Guentherjem Son-nenbergom (njega dolžijo, da se je udeležil umora generalnega pravdnika Siegfrida Bubacka), na dosmrtno ječo. Sodišče je namreč v celoti sprejelo tezo državnega tožilca, ki jo je obtožil poskusa umora šestih agentov med njeno aretacijo.
Vereno Becker so prvič aretirali leta 1974 in jo obsodili pod obtožbo, da je bila prisotna pri atentatu na berlinsk; «yacht club», pri čemer je ena oseba umrla. Spustili so jo marca 1975 v zameno za osvoboditev berlinskega demokristjanskega voditelja Petra Lorenza ter jo odpeljali skupaj z drugimi štirimi zaporniki v južni Jemen. Novembra 1976 so južnojemenske oblasti sporočile Zahodni Nemčiji, da se Ve-rena Becker vadi, v taborišču Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (FPLP) pod imenom Sola.
MESINA — Silovit požar je skoraj docela uničil obrat za predelavo lešnikov «Caleca & Costantino*. Škoda se suče okoli 650 milijonov lir. Vzroki nesreče niso še bili pojasnjeni.
Kapetan Jose Domingucz obsojen na 7 let zapora in izključitev iz vojske
MADRID — Pozno ponoči so objavili razsodbo v sodni obravnavi pred španskim vojaškim sodiščefflt ki je obsodilo kapetana Joseja IŽ" nacia Domingueza na sedem let zapora zaradi «zarote in poskusa vojaškega upora*. Obsodba pomeni avtomatično tudi izključitev iz vrst španskih oboroženih sil. Čeprav v razsodbi to r.i rečeno, bo kapetan Dominguez deležen amnestije, zaradi česar nč bo moral kazni odsedeti, vendar se izključ:tvi iz vojske ne bo mogel izogniti.
V obrazložitvi obsodbe ne navaja sodišče niti enega samega dokaza o «poskusu vojaškega upora*. Zagovorniki Domingueza imajo sedaj 72 ur .časa za vložitev priziva, ki bo temeljil prav na popolnem pomanjkanju dokazov o kakršnemkoli uporu ter na dejstvu, da je včerajšnja obsodba natančna kopija obsodbe, ki 'o je vojaško sodišče izreklo proti devetim častnikom pripadnikom «dem<ikratične vojaške zveze*. ki so jih obsodli marca 1976. Če v teku 72 ur ne bodo vložili priziva, bo poveljnik madridskega vojaškega območja ratificiral obsodbo, ki bo postala pravomočna.
Potres v Iranu
DUNAJ — Tukajšnji geofizikalni inštitut je ob 2.46 po srednjeevropskem času zaznamoval potresni *u' nek jakosti 6,6 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom -v jugozahodnem delu Irana. Nadrobnejših P®" datkov ni.
fiiiiiiHiMiitiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiirimiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiniiiiiitH1*
STOPIL NAJ BI V VELJAVO KONEC LETA 1978
\ ■ ' '
Novi prometni zakonik bo omilil superglobe zaradi prehitre vožnje
•v	.	, *
Številne druge novosti za avtomobiliste
RIM — Novi cestni zakonik v precejšnji meri zmanjšuje superglobe zaradi previsoke hitrosti, ki so sedaj v veljavi: kdor bo vozil več kot 10 km hitreje od naj višje do voljene hitrosti bo, po novem cestnem zakoniku moral plačati globo od 90 do '150 tisoč lir, medtem ko je kazen danes mhogo bolj slana in znaša za tovrsten prekršek od 100 do 600 tisoč lir.
To je samo ena od številnih novosti, k! jih predvideva besedilo novega prometnega zakonika, ki so ga pred kratkim izročili ministroma za javna dela in za prevoze. Čez nekaj časa bodo o njem razpravljali. še ni jasno ali bo zakon odobrila kar vlada z zakonskim po-oblastibm ali pa če bodo o njem morali razpravljati v parlamentu. V. prvem primeru bo vlada imela štiri mesece na razpolago, da odobri zakon, ki bo stopil v veljavo šest mesecev ra objavi v Uradnem listu: v najboljšem primeru bo za kan torej stopd v veljavo komaj proti koncu prihodnjega leta.
Po novem prometnem zakoniku bo najvišja dovoljena hitrost v me stih 60 km na uro in ne več 50, kot sedaj, evidenčne tablice bodo morale odbijati svetlobo, prednji sedeži pa bodo morali imeti varnostne pasove. Motociklisti bodo morali nositi čelade, vsi šoferji pa bodo morali na zahtevo prometnih a-gentov ‘ pihati balončke, da bi ugotovili stopnjo alkohola, ki "a imajo v krvi. Otioci pod 3 leti smeli sedeti na prednjih sedežih.
.Vozniška dovoljenja bodo po n* vem izdajali uradi za motorizacr jo in ne več prefekture kot sedaj-Dovoljenje bodo lahko preklicali šest mesecev, če bo njihov lastnik v teku leta dni zagrešil dva hud* prekrška (previsoka hitrost, vožnj* skozi križišče kljub rdeči luči n* semaforu itd.).’ Kdor bo prehitev*1 na ovinku ali na cestah, kjer vidljivost ni zadostna, bo tvegal ce0 zapor. Prav tako bo tyegal zapoj;’ kdor bo vozil pod vplivom alkohol* ali mamil. V. teh primerili je Pr*“" videna tudi denarna kazen od 90'do 150 tisoč lir. Po novem bo mor*1 plačati globo tudi tisti, ki vozi pr*' počasi in s tem ovira promet. G‘<r ba je sicer nižja kot za previsok* hitrost, znašala pa bo vseeno 20 do 30 tisoč lir. (if)
Obnavljanje Humina
VIDEM — Posvetovalni odbor ** odstranjevanje škode po lanskem jiotresu v Furlaniji je odobri! na*1 za ureditev nekaterih kmečkih ce _ na območju Humina. Ustrezni tek bo znašal 800 milijonov lir 1 prispevkov EGS, kmetijskega mi*1' strstva, deželne uprave Furlani.riJ Julijske krajine in krajevne 4°r” ske skupnosti.
TURIN - Po hudem, trpljenj je sinoči izdihnil 5-letni GiusePP_ Vaira, ki se je pred dnevi 1* JJ®" -lovednosti nagnil čež lonec z jul1*' ijko oa se je z vrelo tekočino °Pe' kel skoraj po vsem telesu.