Listek, Čudež, ali le slučaj? (Reanična dogodba. — Spisal Jos. Gosak.) BjIo je pred 200 leti. Določene letaiee vam ne morem povtdati, ker ni o tem nikakih zopiskov, a da se je resmčno dogodilo, svedočjjo verne tradici|e; ki se izročsjo pri nas od roda na rod. Ob piitki Zičnici, ki ob suhih doeh tako nodclžno polzi svojo vodico proti Ločam, je stal v tistib letih iesen, s siamo pokrit mlm na tri tečaje, od kDterih pa se je navadno vrtelo le po eno koio, pa fie to ne kaj žurno. Stan Matija Lenemao, ki je imel za tiste dobe todi kloštersko inleDje, hodil je s koSarico mshu krog črep&vih žlebov ter skrbnc maiil drobne Spranje in vizeii, pri katerih mu je tako nagajivo vhajala voda. A kljub temu ni pristedil vode za beli kamen, da bi pomlel sosedovo pženšco. »Ej, suža je suda«, je tarnal ter prikimaval s sivo glavo, »m dežeka. pa ga ni, smo še pač le o kresi.« Med tem je zataknil koSanco z maSiiom za streho ter stopil v vežo, kjer je njegava žena, sedeč na nizki stolici, lupila krompir za večerjo. »Ti Jera, stopi gor le k sosedu, pa jim povej, da nimam vode; bodo morali počakati, da končam kloštersko mlenje.« Prav enolično je živel stari Matija. Po doevu Kot po noči je ropotalo kolo, tuintam, če je bii prej naliv, tudi po dm Mlenja je bilo sicar vedno dosti, saj so vreče stale celo po veži, pa kaj ko ga ni mogel zmagovati radi neukretnega kolesja in pičle vode. Včasih je stopil gori na podstrešje, kjer so visele v ok&jeaem ncbu klobase, stisnil eno v žep, usmajal p?to ržeaega kruha ter jo mahnil z okovano gcrjačo čez sjoro v Subidol. Prav malo pod Vrtačnico, na vzbočenem rebru je imel svoj hram, a pod njim pa se je raztezal skoro doii do vznožja precej rodovit vinograd, ki je rodil kaj žlahtno kapljico. Tu je lrael svoje veseiie. Pazljivo je odklenil skrhana vrata, odkršil zalogaj kruha žn posegel tja na pobco po nategi iz dinje, takrat Łe niso imeli steklenih, ter upihnil prah iz rumene glinaste ročke. OdmaSivSi pilko od Htarega, z leskovimi obroči na gcsto nabitega soda, si je potegml par ročk in Se za ženo natočil v opleteno čutaro, da se ne bo obregnila nanj, če se raalce daije pomudi. Šal ie 8e malo po vinogradu pogledat, kako kaj obeta za jesen, ali se kaj hudo pozna zadnja toča, ali bo treba kje kaj privezati, postaviti kol itd. Tako mu je potekalo življenje mirno, enakomerno, brez velikih vzhičeaj, brez kakih pomembnih dogodkov. A prislo je nskaj čudnega, nekaj groznega kar nenadoma. Nekoč kolesa nfso ropotala, zbudil se je nenadoraa po noCi, poklical svojo ženo in ji dejal: »Ti, čuj, kaj se |e meni sanjalo! Na, poslušaj! Zdelo se mi je, da sem bil v vinogradu na Hladencah. Vse je bilo svetlo v hramu, vrata pa na stežaj odprta. Črni, bradati ljudje pa so stali krog sodov in točili vino ter polnili ž njim velike vrče in putribe. Zaklical bi bil rad, pa nisem mogel, tako mi je nekaj dušilo grlo, da nisem bil v stanu spraviti glasu iz njega in v tem groznem strahu sem se prebudii; čisto moker sem od strahu. Nek notranji glas pa mi pravi, da v kleti nekaj ni v redu. Ali je obroč počil, ali 80 pa res tatje tam, nič mi ne da miru, bom le fiel pogledat, 6e se ni kaka nesreča pripetila.« Vse prigovarjanje ženino, naj ostane doma in gre jutri pogledat, ali naj vsaj koga seboj vzame, bilo je zastonj. Snel je z žeblja staro puSko na kremen, jo nabil in hajd na pot. Noč je bila jasna in dokaj svetla, dasi ni bilo meseca na nebu, ker je bilo 8e le par dni po mladem. Zadaj za mlinom je šumela in se penila bistra voda, ki je bila spuSčena čez jez, a v hosti se je % dclgočasnim, iokajočim giasom cglašala 80va. St&rega Matijo je malo stresnilo. Pogledal {e po zvezdah. Kosci so bili že precej na zahcd privozili. »Hm, polnoči bo proč, ob kakih dveh sem tam«, je zamrmral, stisnil palico, otipal puSko in rekši Se: »Sveti križ božji«, jo je polagoraa ubral po klancu. Jera je med tem skrbno porinila debel hrastov zapah za vrate. zavalila radi večje varnosti Se tja krepek bukcv panj ter odišla t postelj. A nič ji ni dalo »pati. Obhajala jo je neka groza, ki se je kar ni mogla znebiti. Segla je z roko nad yzg!avje, kjer je visel star, ogulen molek ter jela prebirati jagode in žepetati iskreno molitev, da bi moža čuval Bog, njegov angeij varuh in sveti patron ter da bi se cdrav vrnil domn. Hitro je korakal stari Lencman po strmi 8tezi navzgor. Vse jo bilo mirno, tiho, uspavano, fie javkajoča sova je bila utihnila, le tuintam je zaeuStelo perje po orjaSkih bukvah in zdajpazdaj je čivknžl kak ptiček, prikuljen za grčavo vejo, ker so ga nemirne sanje vznemirjale iz sladkega spanca. Spodaj na va.si so lajali psi v pretiganih glasovih ter odganjali potepuhe od hiš .. . Ko je priSel na vrh, odkoder so se v motnih potezah razlcSevali posamezni hr&mi in zidanice, mu je od strahu sapa zastala. V 08amelem hramu na Hladencah — bila je 4uč. Poatal je. OMvidno je spoznal, da so v klet vlomili tatovi. Kaj početi? Samemu {e vendar malo grozilo iti med uzmoviče, a najbližniega človeka bi Se le naSel v Podgor- nikovi viničariji, kjer J3 životaril Jelenski Grega. Razmišljal je na to in ono stran, a nobeno mu ni prav kazalo. Slsdnjič se napoti sam navzdcl med grmi in grapami, da bi ga tatovi ne opazili. Dober streljaj od hrama postoji ia posluSa. Iz kleti je prihajal precejšen dirindaj, tator je torej ve<5, a glasovi so mu bili povsem neznani; Bog ve, odkod so se bili privlekli potepuhi. Kar nakrat je nekdo nedaleč od njega zahrkal. OkrenivSi se na tisto stran, opazi, kolikor je mogel razločevati v tmini, visokega, plečatega moSkega, ki je z desnico držal sekiro in se pazljivc ozira! na okrog. Ne da bi dolgo pomisljal, pomeri Matija na stražnika in sproži petelinček. Od kremena se je vsula plcha isker in v tem bipu je puSka zagrmela. Ne da bi se bil ozrl po vspehu svojega strela, je nato skočil v vinograd in tekel, kolikor so ga nesle njegove stare noge med trsjem navzdol, po kclju, jarkih in ostriin robidjein. A že so se oglasili zunaj roparji, ki jih je bil pregnal strel iz hrama in jeli glasno ko'ne6 in roteč se, njega iskati. Naprej bežati ni srael, lahko bi ga bili opazili. Hitro se prihuli pod gost orehov grm, ki je stal ravno na meji vinograda ter so ga le malo obsekavali Kmalu je gližal roparje, ki so hodili krog njega po vinogradu in ga iskali; gledali so za trse, po rupah, parkrat obkrožili njegov grm, ne da bi ga bili opazili. Staremu Matiji so se ježili lasje in mu go- mazeli mravljinci po hrbtu; čutil je, da mu hoče srce zastati od strahu. Poskušal je moliti kes, a kar ganiti ni mogel z ustnicami. V tem grczovitem položaju se zaobliubi, da hcče postaviti na tein mestu križ, ako ga Bog tokrat reSi iz smrtne nevarnosti. Še so hodili roparji po vinogradu in mimo njega, a nazadnje, ko se je jelo že daniti, so odslit preje pa so 8e ustreljenemu stražniku odrezali glavo in jo odnesli, da bi ga nihče ne poznal, in da bi se jim tako ne prislo na sled. Za Bočem se je rdečilo nebo in kmalu se je po bližajih vrhovih razlilo solnce, ko je Matija bled žn upadel zlezel iz svo|6ga skrivalisča ter se oprezno jel bližati kleti. Vrata 80 bila vlomjena, po tleh pa je bilo polno razvleke, ki so jo nametali tatovi, a sod je bil le do polovice piazen. Za silo zapahne vrata in odide proti domu, kjer ga ie že v smrtnem strahu pričakovala žena, boječa se za njegovo življenie. Kmalu je dal postaviti na mestu, k}er ga |e Bog tako čudno reail, visok križ z lepo rezljanim razpelom. Križ so dolgo popra;Ijali in pripovedovali o njera čudežno njegovo zgodovino, ki je prehajala od roda na rod in se negovala kot kosček domačih svetinj iz davne preteklosti. Pred kakimi dvaisetimi leti pa so jesenski viharji podrli trhel križ in odsihraal ga niso več postavili. Le razpelo so shranili za trajen spomin.