gotovini
r sna 1 Din
Poštnina plačana
iW-Ay-J
Leto I. (VIII.), štev. 9
Maribor, sreda, 11. maja 1927
JUTRA'
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 17.uri
Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
II
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; telefon 455 Oglasi po tarifu — Oglase sprejema tudi ogl. odd. „Jutra> v Ljubljani, Prešernova ul. 4
Parlament bo razouššen še
ta teden ?
Alarmantna senzacija v Beogradu — Skrivnosten molk vtade — Zastoj v poga^an ih med strankami
Beograd, 11. maja. Sinoči so se naenkrat brez pravega vzroka raznesle po Beogradu vesti, da bo
Narodna skupščina razpuščena še v tem tednu in nove volitve razpisane za začetek julija.
Vladni krogi o tem nočejo podati nikakih izjav in je zato umevno, da se vesti vzdržujejo. Poslanci, ki jih je radi napetega in nejasnega položaja prišlo večje število v Beograd, govore, in ugibajo že samo o novih volitvah, s katerimi računajo vsi.
Tudi včerajšnja seja finančnega odbora je bila že pod vtisom teh vesti in je zato proti vsemu pričakovanju potekla docela mirno. Niti vlada niti parlamentarni klubi niso hoteli izzvati preloma in so bile zato vse zadeve, pri katerih bi moglo priti do konflikta, odložene na prihodnjo sejo, ki bo v petek.
Pogajanja ministrskega predsednika z voditelji parlamentarnih klubov so zastala, kar tudi razlagajo kot znamenje, da stojimo neposredno pred važnimi odločitvami.
PoSitiina kriza v Avstriji
Sestanek novega parlameota — Vladne večine še ni — Verjetoost koalicije med krščanskimi socijalci in socijalnimi demokrati
Brez Landbunda Pa ima sedanja vladna koalicija samo večino dveh glasov, ki je seveda premajhna.
Dunaj, U. maja. Ako se dispozicije n« bodo še v zadnjem hipu menjale, se sestane novoizvoljeni avstrijski parlament danes teden k svoji prvi seji, na kateri bo izvolil predsedstv-o in glavni odbor. Volitev glavnega odbora ,ie posebno važna, ker ta odbor Po ustavi voli zveznega kanclerja in vlado.
Seiplova vlada ho isti dan podala demisijo. Nova vlada bo izvoljeno najbrž 24. t. m. Pogajanja o sestavi nove vlade še niso končana, ker Landbund, na katerega apelirajo krščanski soci-iftlci, še ni zav&el definitivnega stališča.
Med krščanskimi socijalci se pojavlja vedno močnejša struja, ki zahteva, naj stranka Prekine svojo svežo z brez-pomebnimi Velenemci in Preveč zahtevajočim Landbundom ter stvori iskreno in trajno delovno koalicijo s soci-ialnimi demokrati. Značilno za to strem Ijenje je, da so se v solnograŠkem deželnem »boru krščanski socijalci že zve zali s socijalnimi demokrati proti Vele-nemcem in Landbundu.
Zanimiva tiskovna pravda
Jutri zjutraj ob 8. se bo pred mariborskim sodiščem vršila razprava 0 skovni tožbi, ki bo gotovo ne le največja ampak tudi ena najbolj zanimivih, kar jih .ie bilo v Jugoslaviji po uveljavljenju novega tiskovnega zakona. Kot toženec nastopa urednik socialistične »Volksstimmc« g. Eržen, kot toži tel ji pa 27 slovenskih duhovnikov iz Maribora in okolice.
Za časa volilne borbe za oblastno skupščino je socijaHstom precej pre-K^ižala račune zveza med SLS in Nem-saj imajo soctjaliRtl med Nemci in takimi, ki se sami štejejo sa Nemce, ™nogo pristašev. Zato je umljivo, da je zlasfj nemška »Volksstimme« ostro na-padnla tako nemške »bližnje« kakor criknico in radikale in pobijala njiho-pri VCZ0, Med drugim je trdila, da so 1919 u?'ih demonstracijah v januarju Me ^ “hovmiki streljali na Nemce.
venskfdSho^JeJS očitk* so+ rV0'
Mariboru vložni jJJ. RO M1 takrRt v m. tožbo. Med t-S .urcd™k" *■ tudi gg.: Stolni pro» nik Moravec, prof^ kJ 8to,'n,1 žup; dr. Hohnjec, prnfeHo?V J"n! **l Frano Osterc, prof. dr. jSSU2’ Pr° ' dr. P«« Kovačič, o Anton Avbelj/ dijan frančiškanskega Samostan« n Gratift Kostanjšek, Prof. jos> Zidanšek ^ drugi. Zastopata jih odvetnika gg. ^ Leskovar in dr. Veble, dočirn ho zagovarjal obtoženega urednika g. dr. Reis-man.
Ker navajata obe stranki dolgi vrsti Prič, med njimi tudi h inozemstva, bo Naprava zelo zanimiva in najbrž tudi
dolgotrajna, tako da zna trajati ves dan. Umevno je, da vlada v javnosti za njo veliko zanimanje.
Razkrinkani mi-diarsk" špiioni
B e o g r a d, H. maja. Naši oficirji v Novem Sadu so prijavili policiji, da H0 nekateri izmed njih dobili visoke Ponudbe, ako izdajo nekatere vojaške tajnosti. Policija je uvedla preiskavo, ki je končala s senzacljonelnbn razkritjem dobro organizirano madžarske špijona-ž® v naši vojski. V afero so zapleteni ''Sledni novosadskj meščani, ki so igra-li v Javnosti vodilno vlogo.
Policija je aretirala že več oseb, med njimi tudi znane trgovce Tejino, Deru-ta in Posetiča, ki so si znali dobiti zveze z višjimi oficirji in so poskušali k njh izvabiti razne tajnosti.
'Razkritje afere je vzbudilo po vsej Vojvodini in po Beogradu silno senzacijo.
Ustanovitev Drž. obrtne banke v L ubhsni
L j u b 1 j a n a . 11. maja. V prostorih Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo. se je vršil danes dopoldne ustanovni občni zbor liubljanske podružnice Državne obrtne banke. Navzočih ie bilo iz vse Slovoniie 151 delegatov, ki so zastopali 4089 delničarjev: vseh delničarjev v Sloveniji je okrog 7400. ^ V upravni odbor so bili izvoljeni gg. Franchetti. Ravnikar, Rebek, Pičman, Vidmar in Urbas iz Ljubljane ter Zadravec iz Središča. Ta lista je bila izvoljena z večino 90/ž
Pred otvoritvijo avtobusnega prometa v Mariboru
Promet bo otvorjen prihodnjo sredo — V juniju se otvorit* še obe drugi liniji — Ruška proga ne bo ukinjena
Listi so se te dni ponovno bavili z avtobusnim prometom v Mariboru, ki bi se bil moral začeti že 1. maja. Zavlekel se je zato, ker se karoserija za avtobus izdeluje Šele v Mariboru in še ni gotova. Kakor smo izvedeli, so zdaj ovire odstranjene in
avtobusni promet po mestu se bo začel najbrž danes teden, to je prihodnjo sredo, za enkrat samo na progi Lajteršberg — bivša kadetnica.
V pondeljek in torek se bodo vršile poskusne in komisijonalne vožnje. Ker ni dvoma, da se bodo obnesle, bo nato v sredo otvorjen redni promet, ki ga prebivalstvo že težko čaka. Sprva bo vozil samo en autobus, ki bo rabil za progo tja in nazaj približno 25 minut, tako da bo vozil v vsako smer vsake pol ure. Prebivalstvu pa bo v polni meri seveda ustreženo šele potem, ko se promet pomnoži, tako da bodo avtobusi vozili boli pogosto.
Nekako sredi Junija se otvorlta nato še obe ostali projektirani liniji pokopališče—Koroška cesta in Studenci—Melje.
Avtobusi vseh treh prog bodo Imeli torej skupno pot od Glavnega trga preko dravskega mostu do Kralja Pe-
tra trga in na obeh trgih omogočeno prestopanje z ene proge na drugo.
Promet bo oskrbovala privatna tvrdka g. Liningerja vendar pa s sodelovanjem mestne občine in pod njeno kontrolo. Sporazumno so bile določene tudi provizorične vozne cene, k! se ravnalo po oddaljenosti in bodo znašale 1, 2, 3, 4 in 5 Din.
Natančnejši vozni red bo še pravočasno objavljen, ravno tako tudi vsa druga navodila za občinstvo.
Mariborski in ljubljanski listi so dalje zabeležili tudi vest, da se namerava ukiniti mestna avtomobilna proga Maribor—Ruše, ker je bil baje obisk preslab. Kolikor nam je znano, pa na ukinjenje ruške proge nihče ne misli. Promet se je zadnje dni živahno dvignil. S 15. majem se spremeni v smislu izraženih želi tudi vozni red, nakar bo promet gotovo še boli živahen.
Tako bomo imeli avtomobilno zvezo z Rušami vsaj preko poletja. Tačas pa se bo prebivalstvo ob progi gotovo že tako privadilo, da je ne bo moglo več pogrešati in da se je bo zato tudi vedno v večji meri posluževalo.
Prekomorska letalca Izginila
Vesti o prihodu v New York so bile napačne — Ponesrečila sta se na morju ali pristala v neobljudeni pokrajini — Silno
razburjenje v Parizu
Pariz, 11. maja. Oduševljeno veselje pariškega prebivalstva radi posrečenega poleta francoskih oceanskih letalcev Nungesserja in Colija iz Evrope v Ameriko se je prevrnilo v skrajno potrtost, ko se je izkazalo, da je bila vest o prihodu letalcev v New-York neresnična. Nastala je na ta način, da je ob istem času, ko so v New-Yorku pričakovali prihoda Nungesser ja in Colija iz iste smeri priletel znani italijanski pilot de Pinedo, katerega so v prvem hipu zamenjali za francosko letalo in so vsi listi v New-Yorku in Parizu v posebnih izdajah poročali, da se je prekooceanski polet posrečil.
V resnici pa sta oba francoska letalca brez sledu Izginila. V zraku ne
moreta bit! več, ker nista Imela toliko bencina. Mogoče je le, da sta se na potu ponesrečila In strmoglavila v morje, ali pa da sta pristala kje na neobljudeni obali, od koder ne moreta poslati nikakih poročil. Vse ladje, ki se nahajajo na Atlantskem oceanu, so dobile nalog, da Išče jo izginula letalca. Francoski, angleški in ameriški aeroplani preiskujejo obalo in morje do 800 km od obale.
Do danes ob 10. še ni o<| nikoder nikake vesti o usodi Nungesseria In Colija.
Ves Pariz se zanima samo za oba junaka. Listi prinašajo o njih cele strani, v cerkvah opravljajo molitve za srečno rešitev.
Spremembe v zunanjem ministrstvu
Beograd, 11. maja, Nj. Vel. kralj je podpisal v Vrnjački Banji ukaz, s katerim se postavlja za Sefa presbiroja g. Ljuba Hadži Gjorgjevič, za generalnega konzula v Pragi dosedanji glavni u-rednik »Trgovinskega glasnika« in upokojeni poslnnigki svetnik g. Fran Cvje-tiša. V Beograd Je premeščen dosedanji generalni konzul v Pragi g. Dragomir Kosidobac, v Varšavo pa je premeščen poslaniški svetnik v Beogradu g. Milan Antič. Dosedanji bernski poslanik g. dr. Milutin Jovanovič Pojde za Poslanika v. Varšavo. V Sofijo pa je prestavljen po-slaniški svetnik v ministrstvu g. A. Cin-car-Markovič.
VELIKA DOMAČA LADJEDELNICA
Split, 11. maja. Za drugo polovico maja je napovedan prihod prometnega ministra generala Milosavljeviča v Split. Ob tej priliki se bodo vršila posvetovanja vseh interniranih krogov o ustanovitvi velike centralne ladjedelnice v Splitu ali okolici. Ladjedelnico naj bi ustanovila in vodila družba, v kateri bi bila zastopana tudi država.
MALA ANTANTA.
Beograd, 11. maja. Naša delegacija za konferenco Male antante bo z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem na čelu odpotovala v Prago drevi ob 23.30 z braovlakom preko Zagreba in Maribora, češkoslovaški poslanik Šoba in rumunski poslanik Emandi sta odpotovala že včeraj.
Mariborski V E C E R N I K Jutra.
V aVi <1 T 1 O O.I U, €ix*.C iii V • xv-> J «
Okoličani v mariborskih meščanskih šolah
Borba za prispevanje okolice k vzdrževanju meščanskih
šol v mestu
'Mestna gradbeni urad je izdelal že lani točne načrte za gradbo novega šolskega Poslopja ob vogalu Smoletove in Valvazorjeve ulice. Tam bi naj našli prostora nova deška meščanska šola in deška osnovna šola, ki je sedaj ob Ruški cesti; vi to poslopje pa bi se preselila dekliška osnovna šola z Magdalen-skega trga, ki ni več niti primerna niti dovolj velika za V. mestni okraj.
Novo šolsko poslopje bi stalo po proračunu okoli 6,000-000 Din. Osnovno šolo bi zgradila mestna občina sama, medtem ko bi za meščanske šole prispevala le polovico, ker posedajo mariborske šole tudi otroci iz okolice in so le radi njih mariborske šole prenatrpane. Polovico stroškov za meščanske šole, torej en in Pol milijona dinarjev, naj bi prispevala okolica, bodisi potom posameznih občin ali Pa potom okrajnega zastopa. Ker je malo verjetno, da bi mogle posamezne občine skupno Prevzeti nase tako veliko breme, preostaja le še okraj ni zastop, ki je bil pred meseci pripravljen prevzeti tako obvezo, pozneje pa je ta svoj sklep preklical. Kako upravičen pa bi bil prispevek okrajnega za-
stopa za nove deške meščanske šole, kažejo naslednje številke:
Vseh izvenmariboTskih učencev na tukajšnjih javnih meščanskih šolah je 442, in sicer na deški meščanski 197, na dekliški v Miklošičevi ulici 83, v Cankarjevi ulici 162. Res da nekateri plačujejo 100 Din šolnine na leto, a večina je tudi šolnine oproščena, tako da skrbi za vsa učila in celo revnejšim za šolske Potrebščine mestna občina. Največ izvenmariborskih otrok je iz Pobrežja 62, iz Krčevine 50 Studencev 54, Te-zna 27, Radvanja 17, Razvanja 8, Limbuša in Peker 10, Ruš 14, Fale 4, Kamnice 8, Selnice 6, Hoč 14, Orehove vasi-Slivnice 8, Rač-Frama 9, Pragerskega 21, Pesnice 10, Št. lija 17, Št. Petra 3, iz Kungote 2 in iz raznih oddaljenejših občin 98.
Gotovo ne bi bilo ne koristno in ne pravilno, da bi se zabranilo tujim otrokom posečaiti mariborske šole; ravno tako pravilno pa je, da se okolica na kakršenkoli način obveže, da bo nekoliko Prispevala k šolskim stroškom mariborske mestne občine. Dr. P. St.
Mariborski	in
Proslava materinskega dne v Mariboru
V nedeljo dne 15. t. m. Praznujemo Po vsej državi materinski dan. V proslavo dneva priredi Mariborsko slov. žensko društvo v nedeljo ob 20. v veliki kazinski dvorani slavnostno akademijo. Slavnostni nagovor je prevzela gdč. Ljudmila Poljančeva, razen tega je na sporedu nekaj pevskih in dekla-macijskih nastopov drž. ženskega učiteljišča in II. dekliške meščanske šole. — Prireditev je vstopnine prosta.
Dopoldne istega dne je koncert v parku v prid ferijalne kolonije. Svira vojaška godba. Po ulicah bodo prodajali otroci v isti namen znake.
Spomladi
ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev
KARO
Maribor, Koroška cesta 19.	67
Sobotni vlomilci prijeti
Malo kruha iz ukradene moke.
V pondeljek smo Poročali o drznem (vlomu v Tattenbachovi ulici. Spretni tatovi so vlomili v skladišče Cvetka Doblekarja in pokradli blaga v vrednosti okrog 5000 Din. Naša Policija se je zopet dobro obnsla in drzne vlomilce že v par dneh izsledila, čeprav so bili Pri svojem poslu zelo previdni in niso pustili za seboj nikakih sledov.
Policijski organi so zaslišali več oseb med njimi tudi neko ženico, ki je izpo-tvedala, da je videla že 24. aprila nekega (mladeniča, ki je v Tattenbachovi ulici št. 3. dvigal vrata skladišča brivca Kožuha, kar Pa ji ni vzbudilo suma, ker ise je to godilo popoldne pri belem dnevu. Šele ko je slišala o tatvini pri Doblekarju, se je spomnila dogodka in tudi Točno opisala mladeniča, ki je takrat dvignil vrata in v družbi s tovariši odnesel brivcu Kožuhu 10 PTaznih vreč, «taro uro in 200 praznih parfumskih steklenic. Tatvine g. Kožuh takrat ni priia-Tvil ker se mu je zdela premalenkostna.
Na Podlagi ženinih izpovedb je bil a-retrran 151etni K. K-, ki stanuje v Tat-tenbachovii ulici 3, dalje 161ctni njegov brat in 191etni mizarski vajenec A. Z. Ptrd zasliševanju so Priznali, da so vlomili v skladišče trgovca Doblekarja in da so ukradli dve kolesi, zanikajo pa, da -so krodli moko in marmelado, kakor tudi da so izvršili vlom v shrambo brivca Kožuha.
Policiji se je posrečilo najti tudi dve ukradeni kolesi. Eno je mladi K- skril v rži nekje v Studencih, drugo pa je njegov tovariš pustil v Zidovski ulici in je že vrnjieno Doblekarju. Povodom preiskave se je tudi ugotovilo, da so uzmo-rviiči imeli ključ Doblekarjevega skladišča in da so si iz skladišča že večkrat -Privoščili kak Priboljšek. Trgovčeva soproga se dobro spominja, da je pred štirinajstimi dnevi zmanjkala 3 kg težka salama, ki so jo, kakor je ugotovljeno, 'tatinski tovariši zavŽili v neki mali gostilni ob Dravi. Vsi trje so nahajajo v policijskih zaporih, ker se Pretakava še nadaljuje.
Nadebudna trojica Predstavlja tipe Izprijenih mladeničev, ki z nasmehom pripovedujejo, kako so kradli in se rafinirano izgovarjajo drug na drugega. Po končani preiskavi bodo izročeni sodišču.
Zopet dve žrtvi nesrečne ljubezni
Samomori iz nesrečne ljubezni postajajo v Zagrebu naravnost nalezljivi. Ne mine skoro dan, da bi listi ne zabeležili kakega novega slučaja. V pondeljek sta bila kar dva. Žrtvi sta dve mladi ženski, ki sta obupali nad življenjem in si ga sami končali.
Josipa Priher je bila 23 let stara in žena eno leto starejšega ključavničarskega pomočnika, s katerim je imela tudi enega otroka. Ker je bil njen mož po poslu zelo mnogo od doma, se je mlada žena dolgočasila. Zato je rada sprejemala posete šele 19 let starega železniškega praktikanta, ki se je kma lu zaljubil v njo in ji dvoril za žive in mrtve. V nedeljo dopoldne je šla z njim na promenado po Zrinjevcu. Nesrečen slučaj je hotel, da jo je srečal njen mož, ravno ko jo je vodil mladi železničar pod pazduho. V možu je vzkipela kri in vpričo vse množice, ki je vrvela po promenadi, je oklofutal ženo in njenega ljubimca.
Prepir se je doma nadaljeval. Razočarani mož je ženi povedal, da bo zahteval ločitev zakona, ker nima smisla, da ostaneta še dalje skupaj. Ko je v ponedeljek zjutraj prišel mož v svojo delavnico, so ga pozvali iz bližnje gostilne na telefon. Po telefonu je dobil od svojih sosedov obvestilo, da se je njegova žena zastrupila in da umira. Pohitel je domov, kjer je našel ženo že v nezavesti. Poklical je rešilno postajo, ki pa je prišla že pre-kasno. Nesrečna žena je v tem že umrla.
Ana Žutič je 20Ietna deklica, doma iz Topuskega pri Sisku. Eno leto že služi v Zagrebu. Jeseni se je seznanila z mladim delavcem, ki ji je obljubil, da jo poroči, in jo je tako pripravil, da .ic postala njegova ljubica. Dogovorila sta sc, da sc poročita sredi tega meseca, tako da bo otrok, ki ga je Ana pričakovala, že zakonski. Pred dnevi pa je ženin brez sledu izginil iz Zagreba. Obupana deklica si je kupila oetove kisline in jo izpila. Zavžila pa je premajhno količino, tako da se je samo onesvestila, a ne umrla. Zjutraj so jo našli brez zavesti in jo oddali v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo ohranili pri življenju.
Po več stoletjih so se vrnili v Zagreb Dominikanci in si zgradili ob Maksimira pri železničarski koloniji samostansko poslopje s kapelico. V nedeljo je izvršil slovesno posvetitev samostana zagrebški nadškof dr. Bau er s številno asistenco in ob prisotnosti vernikov ter menda še več radovednežev. Poslopje je zgrajeno v gotskem slogu. Za enkrat se nastani v samostanu četvero redovnikov.
Smrtna kosa.
Včeraj je umrla na Te-znu Uršula Fajdiga, gostilničarka in hišna Posestnica; pokopljejo Jo jutri ob 15-30. — V bolnici je podlegla poškodbam, ki jih' ji je prizadejal neprevidni kolesar Pretekli teden, Lucija Schmiermaul. Danes Popoldne bo izvršena obdukcija njenega trupla, jutri ob 16. pa jo pokopljejo.
Odvetniški izpit je položil s prav dobrim uspehom pri »višjem deželnem sodišču v Ljubljani kazenski zagovornik v Mariboru g. dr. Fran Macarol.
Tujci v Mariboru.
Od torka na sredo je prenočevalo v tukajšnjih hotelih 73 tujcev, od teh v »Meranu« 20, »pri Zamorcu« 14, »pri Črnem orlu« 9 itd- V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 51, odjavljenih Pa 45 tujcev.
Policijska kronika.
Od torka na sredo je bila izvršena samo ena aretacija, vloženih pa je bilo 14 prijav; 8 radi cestno policijskih prestopkov, 2 radi pasjega zapora, 1 radi nezgode itd.
Ljudska univerza.
V Petek, 15. tm. predava obl. sanitetni inšpektor g- dr. Jurečko o »Čeških kopališčih« na podlagi mnogih in lepih interesantnih skdoPt. slikah. Podal bo tudi medicinsko strokovnjaški uvod o zdravstvenem pomenu kopališč.
V pondeljek, 16. t. m. predava znani pedagog univ. prof. dr. Turič iz Zagre ba o Problemu »Etična vzgoja v rodbini«.
Starešinska zveza Triglava
poziva članstvo, da sc polnoštevilno u deleži občnega zbora v Laškem v nedeljo, 15. t. m. ob 10. dopoldne. Udeležbo je treba naznaniti g- dr. JosiPu Šmidu, sodniku .v Laškem.
Planinski večeri
se vrše vsak petek zvečer ob 8. uri v »Vinskem hramu« v Vetrinjski ulici. — Odbor poziva vse planince in planinke, da se udeležujejo teh večerov, da se razgovore o planinskih zadevah, zlasti o skupnih izletih in turah in stopijo med seboj v ožji družabni stik. Prihodnji večer je v Petek 13. t. m.
Slovensko lovsko društvo — sekcija Maribor
Priredi v nedeljo, 15. t. m., ob 14- ostro vežbalno streljanje na vojaškem strelišču in sicer s kroglo na 20krožno tarčo in stoječega srnjaka (razdalja 100 korakov) in z zrnjem na golobe in na bežečega zajca. V slučaju neugodnega vremena se vrši streljanje naslednjo nedeljo. Člani SIT) in po njih vpeljani gostje dobrodošli! Strelski odsek.
Prijet vojaški begunec.
Včeraj je bil odgonskim potom že v drugo priveden iz Gradca naš državljan Štefan Sinkovič iz okolice Zagreba. 2e od leta 1924 se je klatil po Avstriji brez dela in Poklica. Ko so ga v drugo pripeljali v Jugoslavijo, je bil ponovno zaslišan in je končno tudi Priznal, da se je v Avstriji izdajal za Sinkoviča, dočim je njegovo pravo ime Tomo Matič, ki ga išče že dalj časa s tiralico sarajevska policijska direkcija. Tomo Matič je vojaški begunec, ki je pobegnil od garnizije v Banji Luki radi neke tatvine in defravdacije. Izročen je bil tukajšnji komandi mest*
Gledališki repertoar
Sreda, 11- Zaprto.
četrtek, 12. Periferija«. Gostovanje ge Nablocke iz Ljubljane- Kuponi Zadnjikrat.
Petek, 13. Zaprto.
Sobota 14. »Rigoletto«. Premijera. Proslava 251etnice delovanja g- ravnatelja Mitroviča. Izv.
Iz gledališke pisarne.
Jutri, v četrtek, bo gostovala v »Periferiji« odlična članica ljubljanske dra me ga Nablocka v »Periferiji« v vlogi Ane. Ga Nablocka je dosegla v Ljubljani s to vlogo naravnost sijajen uspeh. Zato jutrajšnjo predstavo najtopleje Priporočamo, zlasti, ker se bo »Periferija« v.Prizorila zadnjič v sezoni- Abonenti imajo popust, če vzamejo vstopnice y Predprodaji.
Gostovanje Reinchardtovcev v Mariboru
se bo vršilo okoli 20. maja in le v slučaju, če bodo priglasi do 15. maja tako obilni, da bodo vse predstave razprodane. Cene: ložni prostori po Din 175, 150 in 125, parterai po 125, 100 in 80, balkonski Po 125, 100, 60 in 50, galerijski po 50, 40 in 30, stojišča Po 20 Din. Priglase sprejema gledališka blagajna. Na sporedu bosta »Pigmalion« (B-Schaw) in »Bobrov kožuh« (Hauptmann).
Vslika kavarna - Danes sreda operni večer
Dve aretaciji.
Razen vlomilcev iz Tattenbachiov© ulice in vojaškega begunca Matiča je tukajšnja policija prijela tudi nekega Josipa Stanzerja, ki ga zasleduje graška Policija radi poneverbe. Stanzer je imel avstrijski potni list, a je naš državljan in pristojen v Maribor. — Prijet je bil tudi Franc Esih, ki je bil šele pred dnevi izpuščen iz mariborskih zaporov, toda se ni doglo veselil prostosti, kajti na ipodlagi tiralice ljubljanskega deželnega sodišča je moral radi neke tatvine zo-Pet pod ključ-
Regulacija Slovenske ulice..
Voznik Matija K. je včeraj popoldne vozil po Slovenski ulici z dvovPrežnim vozom opeko. Ker mu je pred mestno oskrbnišmico padlo par opek na da, je nekoliko zaostal, da jih pobere. V tem pa sta konja v ozki ulici zavozila preveč na levo in zadela v zidano ograjo, ki se je v širini enega metra zrušila na voz in ga močno poškodovala, dočim se konjema ni ničesar Pripetilo. Mestnemu gradbenemu uradu, bi priporočali, da izvrši v Slovenski uHci^ regulacijo vsaj v toliko, da bi se razširila na vogalu, kjer se je včeraj pripetila nesreča. Regulacija ulice na tem mestu je bila baje že davno sklenjena, a so jo doslej vodno odlagali. ^
Kdo je izgubil podplate?
V socijalno-politjčnem oddelku mestnega magistrata mariborskega je pozabila neka stranka kos podplatov. Upa-vičeni imejitelj se naj zglasi tozadevno Pri mestnem upravitelju, Rotovški trg 9, kjer se nahajajo podplati v shrambi.
Šport
Ena največjih športnih Prireditev se*
zone bo gotovo velika avtomobilska ja motociklistična dirka motokluba Maribor. Dirka se vrši 26.‘t. m. na Tcznu. — Priprave so v teku, visi klubi in znani vozači so že dobili prijavnice in se odzivajo v velikem številu, tako da se obeta rekorden obisk. Merili se bodo motociklisti in vozači malih avtomobilov, lekma bo zato izrodno zanimiva in o-pozarjamo občinstvo na njo že danes.
Klubova kolesarska dirka »Poruna« sc vrši v nedeljo 15. maja na progi Maribor—Fala in nazaj (30 km). I^’ka se v dveh skupinah, senjorskl in jiPmrski. Vled senjorji bo dirka zelo zanimiva, ker se bodo kosali inod sabo že štirje znani dirkači Frkanec, Nabergoj, Šenk, Šibenik. Juniorjev starta 10 in vsi z novimi kolesi raznih mariborskih tvrdk. Cilj in start na Vodnikovem trgu,
Tih@fapsfw@ s saharinom ^
PrevaSlah
Aretirani Varaždinec {e bil izpuščen — V trstje gre rado! Borba med pretkanostjo tihotapcev in ostroumnost,o carinikov — Saharin v lokomotivah
Prevalje, 10. maja.
V eni prvih številk »Večernika« ste poročali, kako so carinski organi v Prevaljah zaplenili veliko množino sa harina, ki je bil vtihotapljen iz Avstrije. Kot tihotapec je bil aretiran mlad Varaždinec, ki je pa odločno tajil, da bi bil v kakršnikoli zvezi z najdenim saharinom. In res mu niso mogli dokazati, da bi bil on vtihotapil saharin, ter so ga morali zato izpustiti. Kdor koli je že bil tihotapec, je torej zaenkrat ušel roki pravice, zaporni in o-gromni denarni kazni, imel pa bo seveda kljub temu veliko škodo, ker je saharin — bilo ga je 33 kg — ostal seveda zaplenjen.
Kako silno se je razpaslo tihotapstvo ravno s saharinom, nam priča dejstvo, da se kljub temu prvemu velikemu pčenu tihotapci niso ustrašili, ampak mirno nadaljevali svoj posel.
V nedeljo in včeraj so carinski organi pri mejni kontroli zaplenili zopet večje množine vtihotapljenega saharina in tokrat dobili tudi krivce, žal same železničarje.
V nedeljo so cariniki natančno pregledali lokomotivo tovornega vlaka, ki je pripeljal iz Avstrije. Že so hoteli oditi, ko se jim je zdelo, da se kurjač stroja nekam sumljivo ponaša, zato so pregledovanje ponovili. In sedaj z uspehom.
V železnih sestavnih delih lokomotive, med parnim kotlom in pogonskim batom so našli spretno skrito večjo količino saharina, skupno okrog 30 kg.
Prijeli so kurjača, ki je spoznal, da Je položaj zanj brezupen, in zato tihotapstvo mirnodušno priznal. Bil je aretiran in čaka sedaj na svojo kazen.
V tretje gre rado. Ta stara resnica se je zopet enkrat obistinila tudi v Prevaljah. Kajti včeraj so carinski
organi tekom dobrega tedna razkrili že tretje tihotapstvo saharina in to zopet na tovornem vlaku, ki je prišel iz Avstrije.
Sum carinikov je vzbudil prostor med lokomotivo in tenderjem, ki je zgoraj običajno pokrit s pločevinastim pokrivalom. Proti običaju pa je bil ta pokrov še trdno pritrjen z vijakom. Dvignili so ga-, a prostor pod njim je bil prazen. Zdelo se je že, da je bil sum neopravičen, kar je eden Izmed carinikov opazil v ten-derju malo odprtino. Ko jo je preiskal natančneje, je opazil v njej zmečkan papir. Odstranili so papir in nato s palico izdolbli iz luknje več zavojev saharina, skupaj okrog 10 kg.
Preplašena sta kurjač in strojevodja priznala svojo krivdo in sta bila tudi aretirana.
Vsi ti trije slučaji dokazujejo, da mora biti tihotapstvo saharina na naši severni meji zelo razširjeno. Carinske oblasti se zdaj s pomočjo policije in žandarmerije trudijo, da bi zasledili tudi one. ki so bili s tihotapci v zvezi in so od njih kupovali saharin. Tihotapci pa si bodo zdaj vsaj začasno bržčas izbrali kako drugo pot, ker imajo na Prevaljah tako veliko smolo.
Žalostno je, da so tihotapci saharina v veliki meri državni nameščenci. Zapeljuje jih deloma pohlep po denarju, ker je tihotapstvo saharina zelo dobičkanosno, ako se posreči, še večja krivda pa leži na škandalozno slabih plačah, ki ne omogočajo poštenega preživljanja. Da se reši bede, poseže tudi ta ali oni železničar po nedovoljenih sredstvih in se vda tihotap skim zapeljivcem. Zal pa s tem le pre-često upropasti sebe in celo rodbino, kakor se je zgodilo tudi v enem gori navedenih slučajev, kjer je aretiranec že starejši železničar s šestimi nepreskrbljenimi otroci.
Evropska javnost obsoja beli teror na BoSgarskem
Pred dnevi sta bila izgnana iz Bolgarske neki nemški poslanec in neki dunajski advokat, ker sta hotela prisostvovati sotlni razpravi Proti obtoženim komunistom v Sofiji, že takrat so Pisali listi, kako svojevrstna justica mora vladati v Bolgariji, da se boji danes vendar povsod priznanega načela javnosti- Slučaj je bil javljen tudi zboru Lige za človečanske pravice na Dunaju ter je prizadeti advokat dr. Richter na skupščini osebno opisal postopanje bolgarskih oblastev, ki so ravnala z njim kakor s kakim zločincem. Zlasti je pov-daril dejstvo, da ugotavlja sedaj bolgarska telegrafska agentura službeno, da ni bil dr. Richter niti aretiran niti izgnan. Kdo naj sedaj še verjame kako stvar uradnim krogom bolgarskim? O terorju na Bolgarskem je poročalo na skupščini imenovane lige še več govornikov. Prof. Goldscheid je izjavil, da namerava ustanoviti liga osrednji urad za pobijanje belega strahu na Balkanu- Z vsemi glasovi proti enemu sta bili sprejeti resoluciji proti belemu terorju. Sumijo, da je bil ta edini protiglasovalec odposlanec bolgarskega konzula.
Podjetni Avstralci
Že včeraj smo na kratko poročali o novi avstralski rezidenci, ki jo je v nedeljo slovesno posvetil drugi sin angleškega kralja princ Yorški. Canberra, kakor se imenuje nova reziden ca, bo prvo mesto na svetu, ki bo zgrajeno od vsega početka po enotnem velikopoteznem načrtu. Leži v lepem kraju, kjer sta stali še pred par leti samo dve kolibi, ki pa,so ju tudi podrli, tako da bo celo mesto zgrajeno popolnoma na novo. Do sedaj stoji že-'okrog 600 hiš, katere je vse postavila država za svoje urade in u-radnike, ki se presele tja iz Melbour-neja najbrže tekom maja. Država je poskrbela tudi, da čimbolj olajša življenje svojim uradnikom, ki gotovo ne bodo radi zapustili luksuza in ko-modnosti miljonskega mesta, kakršno je Melbourne. >.
Življenje v Canberri bo za uradnike, zlasti pa za njihove dame, sprva pravo pregnanstvo. Zato gradi država tudi veliko gledališče, organizira gostilne, kavarne in celo nočna zabavišča. Vsak uradnik bo imel s celo rodbino po dvakrat na mesec prosto vožnjo v skoro 400 km oddaljeni Melbourne, da se bo lahko tam oškodoval za dolgočasje v Canberri.
Sicer pa računa vlada, da bodo te odredbe potrebne samo par let, ker se bo mesto v tem že samo od sebe razvilo v moderno velemesto, ki bo lahko nudilo iste ugodnosti in enako razvedrilo, kakor jih nudi danes Melbourne. Po mestu so že danes zasajeni parki in drevoredi, poskrbljeno je za prostrana športna igrišča, urejeno je že tudi konjsko dirkališče.
Nedeljskim otvoritvenim svečanostim je prisostvovalo nad 50.000 ljudi, ki so prispeli s posebnimi vlaki iz Melbourna in Sydneya. Princ Yorški je v imenu svojega očeta, angleškega kralja ob tej priliki s prestolnim nagovorom otvoril tudi zasedanje avstralskega parlamenta.
Opera na morju.
Italijanski listi poročajo, da namerava znana italijanska paroplovna družba »Lloyd Sabaudo« zgraditi velik prekooceanski parnik, ki bo urejen kot potujoče operno gledališče. Idejo za zgradbo je dal baje Mussolini sam. ki je obljubil tudi izdatno državno pomoč. Ladja naj bi z najboljšimi italijanskimi umetniki potovala križem sveta in povsod prirejala italijanske opere ter tako delala propagando za fašistovsko Italijo.
Nenavadna smrtna obsodba.
Iz Mandžurije poročajo preko Moskvo, da se je neki Rus v Harbitru sporekel s sinom kitajskega generala Čang Co-Lina. Rus je pri mazal Čang-Co-Lin-če-ku zaušnico radi česnr je bil na mestu aretiran, brez postopanja obsojen na sjnrt ter takoi ustreljen.
Smrt rimske prerokinje
V Rimu je v soboto umrla grofica Aureiia Gabrielli, ki je bila za Rim v malem to, kar je za Pariz slovita Materne de Thebes, to je prorokinja, v katero slepo veruie zlasti ženski svet. 2e l>red 20 leti je Postala grofica vdova in se je preselila v Pariz, kjer je iskala tolažbe v okultizmu in spiritizmu. Seznanila se je tam s pariško prorokinjo Ma-dame de Thebes in postala njena vneta učenka.
Med. vojno se je grofica Aureiia vr. nila v Rim, kjer je v svojem krogu napovedala bližnjo smrt Franca Jožefa. — Stari cesar je res umrl natančno ob času, kakor je napovedala grofica. To je na 'mah utemeljilo njeno slavo in vsa rimska in italijanska aristokracija in kar se štuli med njo, je drlo k grofici in si Pustilo od nje prerokovati. Napovedala je baje tudi točno izbruh in zmago fašistovske revolucije in bila radi tega pri gospodu Mussoliniju v) veliki milosti.
Populaima, korpulentna dama je marsikomu res uganila njegovo usodo. Sebi je ni znala. Smrt jo je pograbila ravno tako nepripravljeno, kakor večino drugih ljudi. Ravno se je pripravljala, da odide na letovišče, ko je bila proti svoji volji poklicana v. večno letovišče.
Mrjasec napadel človeka.
Čestokrat se dogaja, da Podivjajo tudi domače živali. Na razstavi domačih živali v Bratislavi se je pripetil tak slučaj. Proti predpisom so na željo nekega interesenta izpustili iz kletke velikega mrjasca, ki pa se je ves besen zaletel med obiskovalce. S čekami je tako močno ranil nekega moškega, da so poškodovanca morali takoj Prepeljati V bolnico. Njegovo stanje je brezupno.
Kratka krila v nevarnosti
Za preporoda potrebno Grško in za katoliško Madžarsko so se pojavili na Dalnjem vzhodu tudi Japonci ter Pričeli boj proti kratkim krilom ter »pobjim bučam«. Z vso vnemo se je vrgla na ta nehvaležni posel tokijska policija. Prve žrtve so bile dokaj čudne: prodajalke velikih trgovin so morale Prve obleči manj pohujšljiva krila. Tokijska policija je baje že delj časa prejemala z vseh strani pismene pozive, da naj nastopi proti uvajanju inozemske mode.
Nemčija dobi svečenice.
Glavna protestantska sinoda Je sprejela cerkveni zakon o vzgajanju im nastavljanju ženskih vikarjev. Te svečenice bodo smele opravljati božjo službo pri cerkvenih opravilih za deco, bodo fchko podiičevale vi dekliških zavodih in v ženskih oddelkih kaznilnic in bolnic verouk ter sploh vršile vzgojo. Vendar bodo izključene od opravljanja božje službe za vso cerkveno občino in od1 podeljevanja zakramentov.
Obupen čin očeta.
V mali vzhodnočeški vasi Je mizar Martinek ustrelil svoja	dva sinova,
stara 20 in 12 let, in nato še sebe smrtnonevarno ranil. Oče je storil svoj grozen čin iz obupa, ker je zašel starejši sin na stranpota, in se je bal, da postane izgubljen zločinec.
Dne 7. maja izžrebane srečkfe državne razredne loterije,
kupljene pri Zadružni hran. r.z.zo.z*
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19.
14.133, 14.124, 76.721, 100-729,	100.706,
5.7H, 5.762, 5.797, 15.412, 15.455, 15.477, 18.175,	18.134,	30.946,	40.514,	40-572,
40.571,	53.458,	53.421,	53.44I,	53.401,
53-402,	53.469,	66.682,	66.605,
66,631,	79.069,	79.019,	91.792,	91.745,
91.788,	91.730,	115.683,	9.711,	11.532,
20.873,	20.860,	23.467,	23.482,	23.455,
34.177,	47.725,	48.531,	59.302,	71.802,
71.804,	83.228,	83.298,	83.300,	86.387,
96-990,	96.955,	111.120,	111.126,	120.166,
120.135,	120.190,	78.185,	78.177,	78.180,
9.123. 9.149, 48.628, 48. 662, 70.442, 70-403 70.429,	70.425,	95.850,	95.833,	95.852,
111.726, 111.735, 111.784, 111-860, 111.888, 111.811, 121.592, 121.502, 121.630, 121.649, 121.613, 121.679, 121.618, 34.765, 47.120, 96.158,	121.592,	122.805,	78.309,	92.074.
Izplačevanje dobitkov od la. junija do 28. septembra 1927,
Mati in hčerka
Konflikt med današnjim in včerajšnjim svetom — Poskusen samomor ..moderne- hčerke radi ..nemoderne" matere
lSletina Frida H. se je poskusila zastrupiti s plinom. Mati jo je Pravočasno našla, rešilna postaja jo je odpeljala v »olnico.
,, .Za to suhoparno vestjo dunajske po-fSske kroniko se krije tragičen kon-_. dveh svetov, današnjega in včeraj-' ''fKa’ med katerima zija globok pre-• .Konflikt opažamo povsod, v javnem m zasebnem življenju, pri skupinah in posamezni,kih. Včasi se pojavlja lo v neprestanih težavicah, včasi pa prive-rle tudi do eksplozij ;n 0p0Z0Ti nase vse huslece ljudi.
Frida je elegantno, J0p0 in veselo de-Ikle, hčerka stare in ugledno dunajske uradniške rodbine. Njena starejša sestra 3e poročena z visokim avstrijskim di:
Plomatom. Rodbina živi 'v dobrih razmerah, oče in mati po predvojnih navadah, hčerka pa je športnica in Pleše cKhSi* Proti materini 2*151 hodi v nm « 5ol° 5n ne maa-a’ d!l bi jotna-
mvd?olCmlja,a-.Mati sc uPira- naposled k Prcdst1X>,-DUStl in' ® °^efr>m gresta celo
Pi in se veJuf^1 Prida Prv,ič nasto’
Upirata Dn * "Jenega uspeha.
Se drugič in tref-S« b- Frida nast°Pi,a nrm izletom s u.pu'ata se tudi nie'
»garde«. Rodbinske deklicami ^rez dnevnem redu, hČer^T 80 stariše uveriti, da žive z.amfl,n■] ri|d'i nn da ni v tem ničesar shv!,J Vsi./,aK" ljudje so pač veseli, morda	,	•'
a drugega nič.	^Posajeni,
V tem dobi mati v hčerkini m-\y] nie_
010 fotografijo. V plavalni obleki. Kopali se je enkrat y zimskem kopali^ ‘ jJ, pustila, da jo je znanec fotografira]_
To je skrbni materi dovolj in, Drc_
več. Energično hoče narediti konec in iztrgati hčerko iz njene okolice. Po vrsti obišče Fridine znance in znanke in jih zlepa in zgrda roti, naj pUste njeno hčerko na miru in je ne Pohujšujejo ter ne zavajajo v nemoralno življenje.
Zjutraj pripoveduje mati očetu, kaj je naredila. Frida leži v sosednji sobi m prisluškuje. Zdi se ji, da se ne sme več prikazati na ulico, ker se ji bodo vsi smejali. In neumno energična kakor je, se zapre v kuhinjo, ko je mati »dšla na trg, odpre Plinove cevi, napiše še kratko poslovilno pismo svoji sestri m se onesvesti. Tako jo najde mati, ko se vrne s trga. Zdaj je v bolnici in bo v Par dneh zdrava.
S to eksplozijo pa tragedije še ne bo Konca. Mat.j namreč zatrjuje, da je u-ver.iena, da bo hčerko ta dogodek iz-rnodril in sc k0 poboljšala, hčerka pa je raV10 *;ik° trdno uverjena., da bo mati uvidela svo.io zmoto in sc »modernizira«.
1 urgenjev je napisal globok psihološki roman »Očetje in sinovi«. Današnji čas nudi še boljšo snov za roman »Matere in hčerke«. Konflikt med danes in včeraj jo večen, a gotovo ni bU še nikdar tako oster in kričeč kakor je danes.
Starček zastrupil lastnega sina.
V Nitri na Slovaškem, sc je sprl neki 851etni posestnik s svojim sinom, ker mn ni mogel takoj odšteti kupnine za del posestva. V svojem sovraštvu do lastnega sina je šel starček tako daleč, da je zastrupil sina, nakar je bil aretiran s hčerko in zetom.
Sfran l
Mariborski V E C E R N ! TC Jutra.
V M a r i b o r aj4 dne 11. V.
E. Q. Brat:
Ugrabljeni mtligoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 9
»Tak motor je bil moj ded, moj oče in moram biti tudi jaz«, je dejal Hegan po kratkem molku. »A vi, mister Bell . . . oprostite, tri tedne vas že poznam, a še mi niste povedali, kaj je pravzaprav vaš poklic.«
Jack je povesil glavo.
Resnično, Hegan ga je iz hvaležnosti vzel pod streho, ga opremil z oblekami in perilom, mu dajal na razpolago denarja, kolikor bi ga le hotel, saj je bil prepričan, da je Jack ob katastrofi in reševanju Pollynem izgubil ves svoj imetek ... Tri tedne že je užival milijonarjevo gostoljubnost in prijaznost Pollyno, ki mu je razkazala vse svoje športne igrače, a še se ni mogel zaupati njemu,
niti njej ...	.
Sram ga je	bilo	sebe.	Očital	si	]e,	se mučil
in obsojal, a končno se je izgovarjal, da je vendarle najbolje molčati in neke noči — izginiti ... Naj li pove, da ni nič, nima ničesar, da ne ve, ne kam, ne kaj bi, da je napravil križ preko svoje preteklosti in bodočnosti ter da je že dospel do poslednje postaje?
Naj li prizna, da ne vzdrži nikjer, da še danes — dasi imam že svojih sedemindvajset let — še ne ve, kaj je pravzaprav njegov poklic, da je brez referenc in priporočil,	in	da ga ne	marajo	sprejeti
nikjer?	...	,	j	-t.
Naj H pripoveduje svojo odisejo poslednjih mesecev za najponižnejšo službico? — da je stal že na brooklynskem mostu, stiskajoč v pesti mrzli browning? — In naj li pove Amerikancu, kakšna evropsko romantična, zelenega študenta vredna sentimentalna kaprica ga je privedla semkaj v Chicago?	.	_
Osmešil bi se, onemogočil. — Kakor n^rec_ než, ki se potaplja, je segal po zadnjih bilkah, predno se pogrezne v brezdanjo temo!
Kakor obsojenec na smrt je vsako noč na novo Izprosil sam pri sebi odloga še za štiriindvajset
ur. A zakaj? — čemu? Da sliši še enkrat ... še enkrat Pollyn mehki, kakor baršun hladni, nizki glas .p. da vidi še poslednjič njene velike, kakor vijolice modre oči! — O Bog, čemu še to novo muko na grmado obupnih bridkosti?
A zdaj ga je Hegan vprašal naravnost: kdo si? — kaj delaš ?— kam gre tvoja pot?
Nehote je povesil glavo, a takoj pobledel: tu je tvoj konec — zdajle izletiš iz raja v grob!
In stisnil je zobe, stresel glavo ter se odločil: Če mora biti, pa bodi!
»O. to je zanimiva istorija!« je začel. »Presenečeni boste . . .«
Duri stranske sobe pa so se odprle, in pritekla je Polly v promenadni obleki, razkošna kakor bi skočila iz stare pravljice.
»O ne!« je dejala in se smejala, »istorij pa že ne boste pripovedovali tukaj! Striček ne utegne ... istorijo prihranimo za zvečer ... V hotelu Savoy svira godba, tja pojdemo, krasno se bo ondi poslušalo! — Tudi nama se že zelo mudi v Lincolnov park. Zato hajdiva, mister, hajdiva!«
In objela je in poljubila strička ter odletela.
»Do večera torej!« je dejal Hegan in — Jack je kakor v sanjah hitel za njo.
V.
POTEPUH.
Lincolnov park je eden največjih, najkrasnej-ših ne le v Zedinjenih državah, nego na vsem svetu. Ležeč ob Michiganskem jezeru, poln kipov, rib-nikob. akvarijev, vodometov in razkošen v bogastvu drevoredov, logov in vrtnarske umetnosti, skriva v sebi nehroj zatišij s slikovitimi razgledi, prostorčke, kjer more človek nemoten sanjariti, a je posut tudi z neštetimi paviljoni, igrišči in restav-ranti, kjer moreš ob zvokih orkestrov poskrbeti za svoj telesni blagor.
Jack in Po11y pa sta si poiskala prostorček blizu spomenika hrabrega generala Granta na konju.
Redkobeseden je bil Jack in jedva je odgovarjal Čebljanju Pollynemu.
»He. mister«, se je razjezila Polly, ko ni kon-
čno našla niti odmeva več iz ust pustega spremljevalca »kaj pa vam je danes? Ali ste se zapisali med trapiste?«
»O, nikakor! Oprostite ali... no, iščem besed, a jih ne najdem!« je odgovoril Jack.
Začudeno ga je pogledalo dekle:	»Besed?
Kakšnih ?«
»Vam v slovo, miss!«
»Vi hočete — ?«
»Da, moram, miss . . . posloviti se moram . . . od vas . . . vašega strica«, je pritrdil Jack. Energično se je vzravnal, čeprav mu je bilo tesno in težko, da bi bil najrajši pobegnil v goščo in se ondi skril in zaril v zemljo.
»Resnično? A zakaj vendar?« Poln tuge je bil Pollyn glas.
»Saj to je: zakaj! — Tri dni že iščem besed, da bi vam in gospodu stricu povedal, zakaj . . . Zdajle pa se mora zgoditi! Povem vam, in ko zveste, vas spremim do vašega avtomobila — zadnjič. Poslej se ne bova videla več.«
Mirno je govoril, toda njegov obraz je bil bled. Tudi sedeti ni mogel mirno. Zato je planil pokonci in stopal molče tik nje. Niti ona ni rekla ničesar. Iz njegovega glasu je čutila neomajen sklep, ki ga ne ovrže nihče, niti ona ne. Zato ni izkušala ugovarjati, le z zatajevano bolestjo je vprašala iznova:
»A zakaj? — Zakaj vendar, ljubi Bog!«
A še je molčal in razmišljal, kako bi ji povedal. Tako sta stopala sem ter tja po peščenih potih med skupinami cvetlic, bohotnega rastlinstva, med palmami in borovci, kakti in muzami, velikanskimi cipresami in hrasti, agavami in smrekami. Tropično in evropsko drevje je bilo zbrano tukaj v ogromnih eksemplarjih in v gostih familijah.
Prešla sta velik del parka. Blizu gigantskega vodometa, ki ie sredi kiparskih skupin bruhal vodni žarek v višino 25 metrov, pa je našel Jack klopico. ki mu je bila všeč.
»Sediva, miss!« je delal. »Povedati sem hotel gospodu stricu čudno historijo. Premislil sem se: povem jo rajši vam. Me lf hočete poslušati?«
»Zelo me zanima«, je odgovorila Polly In sedla‘
Mal oglasi
Fini ostri pesek
z* čiščenje se dobi vedno v zalogi pri Kobalu, Pobtežie štev. 43.
1 Mali oglati, ki služi|0 v posr»- Ž.nltva, dopiaovanja m ogla- 1 1 dovaln« In tocljaln* namen* »1 trgovakega ali reklamnaga I 1 občlnatva: vsaka baaeda 30 p, mačaja: vaaka baaeda 80 p. 1 | naimamil zn.a^k Din 5— najmanj* znaaak D>n 10 — |	
Preselitve Izvršuje po zmerni ceni, previd no in točno *pedicl|a A. Reisman Voja^niSka ulica 6. 81	Enodružinska hiša (■? »obe In kuhinja) z vrtom v mestu je na prodaj. Maribor, Ruška cesta 33.
Najboljše pecivo 31 ter vsakovrstna kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Olavni trg U.	Novo hišo za Din 50'— v Mariboru dobite prt loteriji „Dom vboglh* v vseh trafikah in zadružni pisarni Koroška cesta 10. Tudi na obroke.
Pletene sandale (opanke) se Izdelujejo po m«rl pri R. MONJAC, Jurčičeva ulica štev. 9. 79	
	Pekarno prodam v Lajtarabergu pri Ma riboru. Naslov v upravi lista.
Zastopnika-co z nekaj kapitalom za malo priročno zalogo z vtlikim dobičkom lahko-prodajnlh gospodinjskih predmetov iščem. Ponudbe pod * Dnevna potrebščina* na upravo .Jutra*. Maribor.	
	Hiša pri cerkvi z 2 sobami, kuhinjo, sadonos-nlkom in vrtom prodam za Din •2i-000. Ltpovnik Ptujska gora št. 13.
78
Henrik Sienkiewicz:
II
Povest iz davnih let.
Iz poljSCin« prevel dr. Rudolf Mole. Ilustracije Olivove.
Br*». Din 80-—, raian v pol-platno Din 94 —, celo platno Din 104 —.
Dotii se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
PreiernoTt ul. 54. Nasproti glavne podi«.
Avtomobilistom
te priporočamo Amerik, vulka-nizacija. Zrinjskega trg, A. Cigoj.
62
Katera dama
v starosti do 28 let bi hotela poročiti dtžavnega poduradnika v zakonu varanega * lastnim stanovanjem v Mariboru. — Le tesne ponudbe na upravo lista pod .dobra gospodinja*.
Kopallika ulica 17
Čevabčiči . . . Din 1‘—
Ražniči.................2’50
Turško vino Opolo
Črno	>
Ljutomersko .	85
10%
popusta
v tekočem mescu vs>ed vpeljave v novo urejeni trgovini 64
Vetrinjska ulica IS
IGO BALOH
Majice, sandale, oalice, klobuke, oerilo, noaavice, čevlje i. t. d.
v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri
JAKOB LAH - MARIBOR
SAMO Glavni trg 2.
Radi prezidave izredno nizke cenel
j
MiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitHiiiiiM^
I
Vela zaloga dvokoles
najboljših znamk, kakor WAFFENRAD, PEUGOT,
ter nakup vseh potrebščin za dvokolesa in motorje.
Zaloga motornih koles najnoveiših tJP ».PUCH“.
Najmodernejše urejena delavnica za popravila dvokoles, motornih vozil, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča aeia.
Lastni oddelek za amajliranje i" poniklovanje koles itd.	|Zpo*oi«vanje	kol**.
Divjak &. Gustinčič
Glavni trg 17	Maribor	Tattenbachova	14
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Predno otpotujete kupite kovčke toUetne kasete	denarnice tobačnice
spisne torbice, nahrbtnike, gamaše Ud ^ V- to dobile največ, izberi
IVAM KRAVOS, MARIBOR
ALEKSANDROVA C. 13
Prevzemajo se tnd; vs* v to stroko spadajoča popravila, k.kot tudi speci|alna naročila za vse vrste torbic in kovčkov, kateri se izvrše v lastni torbaiski delav nici na Slomškovem trgu št. 6.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela, v Mariboru,