v'7Vand
f-yuAtice.
Ameriška Domoviim/i
AM€RICAM IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAG€ ONLY
NO. 30
o	l	v ^ SLOV€NIAN
berying Chicago, Milwaukee, WauKegan, Duluth, Joliet, San Francisco i | MORNING N€WSPAP€JL Pittsburgh. New York, Toronto, Montreal Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Alžirija išče 500 milijonov posojila
Zmanjšanje dohodkov od izvoza olja sili Alžirijo, da išče sredstva za izvedbo svojih načrtov v tujini, predvsem v ZDA.
ALGIERS, Al. — Vlada išče 50(1 milijonov dolarjev novih posojil za okrepitev gospodarskega razvoja, ko so se zmanjšali dohodki od prodaje olja. Alžirija je med manjšimi izvoznicami olja ter je članica Organizacije izvoznic olja. Sedaj se je znašla v gospodarski zagati, ko so dohodki padli, država pa se je zaradi Španske Sahare zapletla v odprt spor z Marokom in Mavretanijo.
Alžirija glasno obsoja ZDA in jih dolži podpiranja Maroka sporu zaradi Sahare, pa se zavzema tudi živo in trdo za nove gospodarske predloge in načrte Tretjega sveta.
Pri vsepa tem vzdržuje redne odnose z ameriškimi podjetji, ki so se z njo pogodila o dobavah naravnega plina.1 Tega ima Alžirija v izobilju in bi ga rada prodala ZDA, pa' mora za to dobiti potrebna denarna sredstva in seveda tehnologijo. Vladi ZDA je bil predložen v odobritev nov dogovor med El Paso Natural Gas Co. iz Teksasa za letno dobavo 10 bilijonov kubičnih metrov naravnega plina skozi 25 let. Če ho Zvezna komisija za energijo ZDA ta dogovor potrdila, potem bo Alžirija lažje dobila novih 500 milijonov dolarjev posojila, ki ga potrebuje za izvedbo te pogodbe, pa prav tako tudi za, izvedbo 4-let-nega gospodarskega načrta, ki ga je izdelala in sprejela v času, ko so bile povišane cene olja in je izglddalo, da bo Alžirija imela dovolj liri&nčnih sredstev. Od tedaj se je maysikaj spremenilo, Alžirija pa goji še vedno načrte, ki bi ji naj pomagali do vodilne vloge v severozahodnem delu Afrike.
Novi grobovi i Sena! hoče nadzor
nad izvozom orožja
Nigerijski študentje demonstrirali proti Veliki Britaniji in IM
LAGOS, Nig. — Univerziteni študentje so demonstrirali pred poslaništvi Velike Britanije in ZDA ter zahtevali, da jih vlada zapre in pošlje poslanike domov, ker da bi naj bili v zvezi s poskusom prevrata, v katerem je bil ubit predsednik republike gen. Murtala Muhammed.
Britanski visoki komisar je priznal, da se je oglasil pri njem na dan poskusa prevrata pod-polk. Dimka, vodja prevrata, in prosil, da bi telefoniral Yakubu Gowonu v London. Tega je skupina vojakov pod vodstvom gen. Muhammeda lani v juliju odstavila, nakar je ostal v tujini.
Gowon je zanjkal, da bi imel kako zvezo s poskusom prevrata in s podpolk. Dimkom. V Lagosu tega ne verjamejo.
V samih vladnih krogih so govorili, .da je v poskus prevrata vmešana tudi ameriška Osrednja obveščevalna služba — CIA, ker je gen. Muhammed Nigerijo, ki je bila popreje na strani Zahoda, politično in gospodarsko, politično usmeril proti sovjetskemu bloku. V Wash-ingtonu te trditve odločno zavračajo.
Edward Kalish
Pretekli petek je umrl 89 let stari Edward Kalish s 6805 Mayfield Rd. v Hillcrest bolnišnici, mož Antoinette (Nettie), roj. Grdina, oče Carmen Mc-Brayer in pok. Roberta Milana, 5-krat stari oče, brat Fritza (Brazil.) in pokojnih Marie Steinitz, Elle Sile, Victorja, in Louise Dill. Pred dolgimi leti je bil eden od začetnih lastnikov Ameriške Domovine. Pogreb je v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda s sv. mašo danes dopoldne ob 10. v cerkvi sv. Frančiška Asiškega.
William L. Virant
V soboto je umrl 51 let stari William L. Virant s 445 E. 143 St., mož Jeanette, imj. Louks, oče Richarda, Betty Jean, Nancy Jean, Patty Jean in Debby Jean, sin Eliza,bethe Virant in pok. Louisa. Pogreb je danes dopoldne ob 11. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland park pokopališče.
Ezabefa Peron ne bo
ponovno kandidirala
Sendt je vključil v zakonski predlog o pomoči tujini pravico do nadzora nad izvozom orožja iz ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Ko je Senat pretekli teden razpravljal o pomoči tujini v orožju in vojnih potrebščinah in med drugim odobril od skupnih 3 bilijonov dolarjev 1.5 bilijona Izraelu, je v predlog vključil pravico do nadzora nad izvozom orožja iz ZDA. Ta izvoz je dosegel lani 12 bilijonov dolarjev.
Senat je odobril določilo, ki daje Kongresu pravico veta pri vsaki vladni ali privatni prodaji orožja, ki presega vrednost 25 milijonov dolarjev, če vključuje prodaja kak pomemben orožni sistem, pa celo v vrednosti izpod
Sovjetska zveza ne bo popravljala MIG jel letal Egiptu
WASHINGTON, D.C. — J kajšnji obveščevalni viri trdijo da je Sovjetska zveza sporočila Egiptu, da ne bo več obnavljala in popravljala motorjev egipt-skih MIG-21 jet letal.
Ce bo pri tem obstalo, bo nekaj mesecih večina kakih 250 egiptskih letal MIG-21 nesposobna za polete.
Inflacija popustila
Zmanjšanje cen hrane je nekaj omililo inflacijski pritisk in
zavrlo porast življenjskih stroškov.
WASHINGTON, D.C. — Po poročilu Delavskega tajništva je indeks cen življenjskih stroškov
te vsote. Kongres naj bi odlo- L, januarju porastel le za 0.4%, ca o morebitni prodaji orožja so nižje cene mesa in gasoh-državam, Jd kršijo človekove j na odtehtale višjo poštnino in pravice z mučenji, in državam,'
Ib zapostavljajo ameriške državljane ali ameriška podjetja.
Slično dopolnilo vsebuje tudi zakonski predlog o vojaški pomoči tujini v Predstavniškem domu. Ta delo na tem zakonskem predlogu še ni končal. Senat je svoj zakonski predlog iz
povišanje zavarovalnin na avtomobile. Indeks, ki je bil leta 1967 na 100, je dosegel v preteklem mesecu 166.7, kar pomeni, da to, kar je stalo leta 1967 $10, stane sedaj $16.67.
Okoliščinam neprirejen povišek je znašal stvarno le 0.2% in je bil najnižji od julija 1973,
glasoval pretekli teden s 60:30 pre,dn0 je inflacija dobila poln potem ko je odklonil predlog zagon Tedaj je rastla na letni sen Jamesa Abourezka, demo- ravni 5.7^ pa se nato dvignila rata iz Južne Dakote, za črta- | jeta 1974 na preko 12</( pre.
BUENOS AIRES, Arg,— Pod pritiskom svoje lastne stranke in pod pritiskom vojaških vodnikov se je predsednica republike Izabela Peron odločila, da sen T.ary,pq„ AhrvTrovta	V'3”."	J- — — —
ne bo kandidarala za predsed-	r,.sr_%	ravni 5.7%, pa se nato dvignila
nico republike. Volitve bodo letošnjo jesen, njena sedanja predsedniška doba pa poteče prihodnje leto spomladi.
Politični voditelji in vojaki so prišli do zaključka, da potrebuje Argentina resničnega voditelja, da jo bo potegnil iz sedanjih stisk, Izabela Peron za to
Ik KAJ GRE V BOJU MED KITAJSKIMI KOMUNISTI
Mao hoče ohraniti revolucionarnega duha in borbenost, ko se zmerni zavzemajo za “edinost in ustaljenost”. Sedanji Nixo-nov obisk v LR Kitajski naj bi vrgel nekaj nove luči na položaj v sedanjem boju za vodstvo LR Kitajske.
j
HONG KONG. — Članek v uradnem glasilu Komunistične'ki naj bi bil nekje v sredi med partije v Pekingu je pretekli | obema skupinama. Dotlej je bil teden delno posvetil v spor v! eden od ducata podpredsednikov
vlade in minisier za notranjo varnost.
Trdijo, da sta na-sedanjo jav-o
vodstvu Kitajske Komunistične partije. Razlagal je, da je v Centralnem komitetu prišlo do
spora med zagovorniki ohranja-1 no razpravljanje o “ključnih nja revolucionarnega duha in re- členih” dela Komunistične par-volucionarne borbenosti, torej nekake večno se ponavljajoče in nadaljujoče se revolucije, ter med skupino, ki hoče edinost in ustaljenost, da bi bilo mogoče Kitajsko notranje urediti in skrbeti za njen gospodarski napredek.
članek v “Ljudskem, dnevniku” govori o “ključnem členu’%
Zmerni so povezali vanj tri gesla, o edinosti, ustaljenosti in razrednem boju”, med tem ko zagovorniki večne revolucije, ki jih podpira sam Mao, priznavajo kot edino ključno zadevo razre-
nje vse pomoči Izraelu s 79:8 glasovom. Sen. J. ' Abourzk je arabskega porekla.
Predsednik Ford vabi!
Ronalda Reagana v vlado
MANCHESTER, N.H. — Ron-
, -d j- u- •	• I Reagan je tekom svojega
m sposobna. Radi bi to pripra-	o	, .
... .	.	^ 1 ^ , zadnjega predvobvnega obiska
I1.1.1. ..T,r.nega .odhoda Z V,od:itu dejal, da ga je predsednik
Ford ponovno vabil v vlado in
mu ponujal različne položaje v
stva republike, nič pa ji ne skri- j vajo, da bodo verjetno uporabili silo, če jih ne bo poslušala. Doslej je kazala trdno voljo,
njej. Le kako naj bi bil torej
, v , .	.	.“preveč konservativen” zanj,
da bo ostala na svojem mestu,
objava, v govoru preko tslevi-:	ie ie^el 1 ord na svoji ti-
zije, da ne bo kandidirala, po-i J”™' k°nfereI” PreteM'
Predsednik Ford je trdil čas-
Vremenski prerok
Večinoma jasno in toplejše danes ter jutri. Najvišja temperatura danes okoli 36 F (2 C),
meni prvi korak k morebitnemu
0dV Argentini živi kakih 40,000 '1%“%,m' da jf R“na“ *•*“ a	’	j predaleč na desni”, da bi mo-
igel biti izvoljen za predsednika
ZDA. To naj bi bil posreden
nasvet republikanskim volivcem,
naj ne glasujejo pri primarnih
volitvah za Reagana.
Slovencev in veliko večje število Hrvatov in drugih priseljencev v Jugoslavije.
—-—o-------
španski kralj pride v ZDA za 2G0-ieiitico
MADRID, Sp. — Kralj Juan Carlos bo prišel v ZDA 3. junija
Sadat be obiskal papeža
KAIRO, Egipt. — Predsednik v zvezi s proslavo 200-letnice Egipta Anvar Sadat bo v apri-ZDA. To bo prvi obisk Špan- lu obiskal Italijo in se ob tej skega državnega poglavarja v priložnosti sestal tudi s papežem ZDA od časa izpred španske Pavlom VI. v Vatikanu, je obja-državljanske vojne..	vil tukajšnji list Al-Ahrah.
tekli mesec je bila 6.8% večja kot pred enim letom.
Predsednik Ford je objavo teh podatkov označil za “dobro novico”, ki naj bi kazala, da nam je uspelo “zgrabiti inflacijo”.
Prepovedane dote
NEW DELHI, Ind. — Severna država Punjab je pretekli teden prepovedala vse dote nevestam, da bi olajšala položaj revnih deklet. Te so morale dostikrat ostati same, ker starši niso mogli plačati predvidene dote.
Prenekatera mlada dekleta so v obupu, ko niso imele dote, ki bi jim pomagala do primerne poroke, napravila samomor.
tije, pristali obe skupini v partij SKem vodstvu ter aa ne oosca dopustih, da bi prešla določeni coseg. izjavljajo, da to ni začetek nove “kulturne revolucije in da tokrat ne misli nihče na udarne skupine, kot so bile te daj "rdeče garde”. Z njimi je v “kulturni proletarski revoluciji' Mao krotil partijske birokrate in skušal partiji dati z novim mladim rodom, novega revolucionarnega duha”.
V zadnjih letih je Ču En-laj večje število tedaj izločenih par tijsKih voditeljev potegnil nazaj dni boj. Oboji branijo svoja j v vodstvo, med njimi v prvi vr-stališča z Maovimi izreki in ci-jsti ienga Hsiao-pinga. Ta je tati, toda zagovorniki stalne re-inato v zadnjim letu spravil na volucije dolže svoje nasprotnike,1 važna mesta veliko število svoda Maove izreke namerno na- jih prijateljev in somišljenikov, pačno tolmačijo in da hočejo z To je vznemirilo revolucionar-
Iz Clevelanda in okolice
Romanje v Lemont—
Članice Skupnih clevelandskih oltarnih društev bodo imele romanje k Mariji Pomagaj v Lemont v soboto in nedeljo, 21. in 22. avgusta. Naj si ta dva dneva rezervirajo za to romanje.
Msgr. Basil Hume novi nadškof v Westminstru
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je imenoval msgr. Basila. Hume, benediktinskega opata v Ampleforthu v Yorkshiru, za novega nadškofa v Westminstru in duhovnega voditelja 2.5 milijona katoličanov v Angliji in Walesu.
Novi nadškof je star 52 let in je nasledil v jeseni umrlega kardinala Johna Heenana.
njimi speljati LR Kitajsko na 'kapitalistično pot”.
Glavni “kapitalistični sopotnik” naj bi bil prvi podpredsednik vlade v zadnjem letu življenja Cu En-laja Teng Hsiao-ping, 1« je izginil iz javnosti, odkar je govoril 15. januarja na pogrebu Cu En-laja. Umrli predsednik vlade je lani na Narodnem Kongresu - nekaki narodni skupščini LR Kitajske — govoril o načrtu za gospodarski razvoj, ki naj bi LR Kitajsko v naslednjih dveh desetletjih dvignil na raven gospodarsko razvite, moderne države. Za izvedbo teh načrtov je Cu En-laj izbral Teng Hsiao-pinga in. ga tudi nekako določil za svojega naslednika. Tedaj so izjavljali, da je Mao sam to potrdil.
Komaj je bil dobro Cu En-laj mrtev in opravljeni pogrebni obredi, je prišlo v vodstvu Komunistične partije do spora, kdo naj bo njegov naslednik. Zagovorniki stalne revolucije so bili tako močni, da so preprečili! imenovanje Tenga za novega predsednika vlade, pa ne tako močni, da bi mogli postaviti na, to mesto svojega človeka. Tako1 so se odločili za Hua Kau-fenga,
no krilo v partiji, ki ga sicer vodi Maova žena, da je, kot trdijo na sam Maov namig začelo sedanjo javno kampanjo proti “sopotnikom kapitalizma ’.
Obisk bivšega predsednika Richarda Nixona v Pekingu, ki se je začel preteklo soboto in bo trajal do konca tega tedna, upajo, da bo do neke mere razkril položaj sedanjega spora v voa-stvu Kitajske Komunistične partije, pa verjetno tudi ozadje Nixonovega povabila v LR Kitajsko ob 4-letnici njegove prve poti tja, ko je bil predsednik ZDA.
Zadnje vesti
AMERIŠKA NEODLOČNOST V MEDNARODNI POLITIKI IN SVET
Znani sodelavec New York J Kongres je položaj uporabil in
Timesa C. L. Sulzberger je pod tem naslovom napisal preteklo soboto precej obsežen članek, ki je za nas posebno zanimiv, ker predvideva, da bodo Združene države postavljene pred novo veliko in kočljivo preskušnjo v odnosih s Sovjetsko zvezo, kadar bo zginil s pozorišča v Jugoslaviji predsednik Tito.
Pisec opozarja na stalno padanje ugleda in vpliva ZDA v svetu, od kar je Watergate povzročil krizo v vodstvu dežele. Kriza je oslabila položaj predsednika že sama po sebi, ta pa je še dodatno prizadet, ker imamo sedaj prvič na čelu naše republike predsednika in podpred-
si prilastil pravice, ki mu po sami ustavi niso bile prisojene. Ta namreč jasno določa, da vodi zunanjo politiko ZDA predsednik, Kongres pa odreja za njo sredstva ter sklepa o miru in vojni.
C. L. Sulzberger piše, kako mu je bivši predsednik britanske vlade E. Heath rekel, da so v Moskvi pravilno presodili položaj in moč predsednika ZDA, ko so odločili za poseg v Angolo.
O ameriški neodločnosti v mednarodni politiki sta se raz-govarjala zadnjič na svojem sestanku predsednik Francoske republike Valery Giscard in nemški kancler Helmut Schmidt.
sednika, ki nista bila izvoljena;V skrbeh so voditelji ostalih
tona. Prenekaterikrat so se nad njim celo pritoževali, da je preveč oblastno in premalo obzirno. Sedaj tega vodstva skoro ni čutiti in svet se sprašuje, kaj more od ZDA pričakovati.
Posebej velja to za države NATO, ki so za svojo varnost navezane na ZDA. Spor med Turčijo in Grčijo slabi NATO že več let, sedaj se je temu pridružil še spor med Islandijo in Veliko Britanijo, ko se položaj na Portugalskem ni niti dobro umi-čil in ko se sprašujejo, kam bo krenila Italija.
Prevladanje sovjetske strani v Angoli utegne imeti po britanski sodbi resne posledjce za vso južno Afriko. Nihče ni gotov, če se
bijo in v samo Južno Afriko. V neprijetnem položaju sta republiki Zaire in Zambija, ki sta podpirali v, državljanski vojni v Angoli stran, ki je podlegla.
C. L. Sulzberger misli, da utegne priti do večjega in resnega preskusa odločnosti ZDA preje v Jugoslaviji kot v Afriki, četudi je tam položaj kočljiv in pereč. Ostareli in bolni Tito namreč lahko vsak čas omaga in kljub vsem nastopom proti pristašem Sovjetske zveze in agentom Moskve obstoji razlog za sum, da Sovjetska zveza pripravlja podtalni poseg v Jugoslavijo, ki bi naj zopet spravil pod sovjetski nadzor to balkansko državo, kjer je bil iznajden titoizem z brezkončnimi posle-
bodo Kubanci in Sovjeti zado-
neposredno od naroda, ampak držav svobodne Evrope. Svet voljili z zmago v Angoli. Boje dicami širjenja neodvisnosti od
izbrana od prednikov in potr-jje bil navajen na trdno vodstvo se, da bi prenesli “osvobodilni j Kremlja v komunističnem sve-|R|^£); g ______Kralj je odobril
ltu'	i Egiptu 1 bilijon dolarjev za
LIZBONA, Port. — Vlada je objavila, da je priznala vlado v Luandi za edino zakonito vlado Angole, kar je preje storila že večina držav svobodne Evrope.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford upa na zmago pri primarnih volitvah v New Hampshiru jutri, četudi je bil tam na volivni kampanji le 4 dni, med tem ko je njegov tekmec Ronald Reagan porabil tam skupno za volivno kampanjo 21 dni.
PEKING, Kit. — Bivšega predsednika ZDA R. Nixona in njegovo ženo so v soboto sprejeli na letališču tu z vso prijaznostjo. Pozdravit ga je prišel predsednik vlade Hua Kuo-feng in še skupina “javnosti”, ki mu je mahala z zastavicami in cvetjem. Sinoči so Kitajci priredili svojima gostoma svečan banket, na katerem je govoril predsednik vlade Hua o ameriško-kitaj-skih odnosih, ki slonijo na sporazumih, ki jih je sklenil s Kitajsko R. Nixon leta 1972 kot predsednik ZDA. Nixon je v pozdravnem govoru in napitnici poudaril pomen šanghajskega sporazuma in dejal, da se v mednarodni politiki ni mogoče zanesti samo na konference in slovesne izjave. Danes je bil Nixon eno uro in pol pri načelniku Mau.
Asesment—
Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v sredo, 25. februarja, od 5.30 do 7. zvečer v običajnih prostorih.
fri milijone—
Katoliška dobrodelnost - Catholic Charities si je postavila za letošnjo kampanjo cilj nabrati $3,000,000 za vzdrževanje in podpiranje katoliških dobrodelnih estanov v clevelandski škofiji.
Odslovil ga je—
Okrajni avditor George , V. Voinovich je odpustil pomožnega avditorja, ki je prejemat javno podporo, četudi je bil zaposlen z letno plačo $8,684. Pregled je razkril, da je 211 okrajnih uslužbencev prejemalo podpore iz javnih sredstev.1 “Trije od teh so na moji zaposlitveni listi,” poroča Voinovich, “dva od nji sta upravičena do javne podpore, ker sta zaposlena v okviru programa, ki povezuje zaposlitev z javno podporo.” Odpuščeni pomožni avditor je samski in je bil zaposlen v avditor-jevem uradu od leta 1946, je objavil G. V. Voinovich.
Študent zaklan po plesu—
V soboto zvečer je umrl na parkališču Heights High School 18 let stari James A. Scott, zaboden z nožem v trebuh v spopadu, do katerega je prišlo po plesu v Tiger’s Den, ki se ga je udeležilo kakih 300 mladih ljudi. V zvezi s tem so prijeli nekega 16 let starega znanca umorjenega, ki ga je z neke druge šole. Policijski narednik Cleveland Heights Carl Huebner je dejal, da na samem plesišču ni bilo nobenih neredov.
Nov odbor—
Pevski zbor Slovan ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednik Joseph Penko, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik - blagajnik Matthew Dolenc, zapisnikar Rudy Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poznik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler. Zbor bo priredil koncert 25. aprila v počastite u 200-letnice neodvisnosti ZDA in koncert 5. decembra ob 40-letnici svojega obstoja.
jena od Kongresa.
ji/	J	*	i j '-it*. K/ X i C-1 Ji— o * J	V W L/ li. 1 A* ! XV * c
jsvobodnega sveta iz Washing-^boj” v sosednjo Rodezijo, Nami-]tu.
nakup orožja v ZDA, ko mu je predsednik Egipta Sadat obrazložil položaj egiptskih oboroženih sil, od kar jim jtj Sovjetska zveza uslavila do< have orožja in celo ljudi nado-. mestnih delov.
BOGOTA, Kolumb. — Ameriški državni tajnik je iz: Brazilije priletel v glavno mesto Kolumbije Bogoto in se razgo-varjal s predsednikom Lope-zom o medsebojnih, odnosih, pa tudi o mamilih, ki preko Kolumbije prihajajo v ZDA, ter o pogajanjih s Panamo o bodočnosti Panamskega prekopa. Od tu bo poletel Kissinger v Kostariko na sestanek z zunanjimi ministri kontinentalne Srednje Amerike, nato pa bo na poti domov obiskal še Gvatemalo.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Tu so v soboto prijeli skupino 6 članov New World Liberation Front in odkrili ter zasegli delavnico z veliko zalogo razstreliv.
JSlMSRISKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1976
ih	j predsedniških volitvah bila le pol odstotka za zmago- .doseči. Za naše ljudi na Koro- (Francoz), pa tudi Matilde Cic-
nMEmMSmM SMlEffM/IllIA vitim Gistangom. V zvezi S komunisti je francoska SO- !škem pa ie bistveno, da se čim Cio iz Milana .V drsanju (plesu)
1 ---------—--------'*	‘	cialistična stranka pod vodstvom F. Mitterranda oži-iveč njihove mladine izobrazi, na ledn, Karl Schnabl iz Ziljske
vela in se okrepila, da je danes močnejša od komuni- !ker le tako ,bodo sposobni bra-:doline ter Nemčeva (Slovenca
I	______••	js. j -i •	•	»vi	-	...

smSSSglrm
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
fub'islied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
» Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 meseca • Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesečo Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 30 Monday, Feb. 23, 1976
stične partije. Četudi je prišlo med obema lani do o-strih trenj, sta ohranili svojo povezavo za volitve. Socialisti vidijo v tej zvezi edino možnost prevladati pri volitvah nad gaullistično sredino povezano z desnico.
Odločitev je pri volivcih. Če jih bo med njimi do-dovolj, ki bodo verjeli komunističnim obljubam in izjavam zvestobe demokraciji, utegnejo priti na vlado. Vprašanje je, če bodo pripravljeni to tudi dati iz rok, če jim bodo volivci nato odrekli zaupanje.



BESEDA IZ NARODA


Sil nhl m siiiučanje
CLEVELAND, O. — Slovenski športni klub organizira smučarski izlet v Kissing Bridge, N.Y. Odhod bo v petek, 27. februarja, ob 6. uri zvečer izpred šole sv. Vida in ob 6.30 zvečer s parkališča na Euclid Ave. in E. 222nd St.
Ker je praznih samo še nekaj mest, vabimo vse, ki se želijo
fon 431-2079), da ne bodo ostali brez sedeža na avtobusu.
Da ne gremo smučat v Blue Mountain, Ontario, kakor smo prvotno nameravali, je vzrok ta, da je uprava Blue Mountain zvišala cene za 30 V od lanskega leta in odpravila popust za skupine, kakor je SŠK.
Še enkrat prosimo, da se za izlet takoj prijavite.
Slovenski športni klub
tml ¥ Sldvenšji
CLEVELAND, O. — Žena pok. Janka Polaka, druge žrtve komunističnega nasilja junija 1942. roj. Tominšek, sestra plezalca dr. Stanka Tominška, je bila smrtno p o v ož e n a sredi Ljubljane januarja 1976. Janko Polak je bil policijski nadzornik, katoliško usmerjen mož, ki je padel kot žrtev nasilja
Evropski komunisti govorijo o sprejemu demokratične poti
Komunistični partiji Francije in Italije izjavljata, da se bosta poslej držali demokracije in opustili zastarele nauke in postopke. Za demokratično pot v nov družabni red so se izjavili tudi španski komunisti in celo portugalska komunistična partija, ki je lansko pomlad trdila, da za njo volitve niso važne, izjavlja ^e-daj, ko ji je upanje na dosego oblasti s pomočjo podpornikov v oboroženih silah po neuspelem uporu 25. novembra lani splahnelo, da se bo držala demokratičnih pravil.
Evropska politična javnost si ni na jasnem, ali naj komunističnim izjavam verjame, jih jemlje za res ali pa naj vidi v njih le komunistično taktiko, katere cilj je doseči oblast, pa potem, pozabiti na demokracijo in na demokratičen red. Razprava o tem vprašanju je posebno živahna po končanem 22. kongresu Franco-SKe komunistične partije, na kateri je njen glavni tajnik Georges Marchais obsodil politično nasilje v Sovjetski zvezi, se odpovedal diktaturi proletariata in se obvezal delati za izpolnitev partijskega programa po demokratični poti. Poudaril je pri tem, da je položaj v sedanji Franciji popolnoma drugačen, kot je bil v Rusiji, ko je tam prišlo do boijševiške revolucije. Zato so v Franciji metode, ki so jih uporabljali v Rusiji, neprimerne in nesprejemljive.
Razprava je obsežna in vsestranska, vendar položaja ni razčistila, splošna javnost je ostala nezaupljiva do komunistov in njihovih izjav ter obljub. Prišla je do zaključka, da bo odgovor na vprašanje dala šele bodočnost, da pa je treba biti pazljiv, da ne izgubi svobode, ki jo uživa.
Komunisti so vse doslej govorili o potrebi revolucije, o revolucionarni poti kot edini uspešni za zmago “delavskega razreda” v njegovem boju proti kapitalističnim “izkoriščevalcem”. Demokracijo in politično svobodo so zavračali, pa jo seveda tudi pridno in dosledno izrabljali za dosego svojih ciljev. Trdo so se držali komunističnih naukov in zavračali kompromise. Po tolikih letih so prišli do spoznanja, da nimajo izgledov po tej poti priti na oblast.
Samo pomislimo na gospodarsko stisko tekom sedanjega velikega gospodarskega zastoja v svobodnem svetu in na izostanek vsakih večjih delavskih nemirov, izgredov in demonstracij. V Moskvi so nekaj časa računali na hudo krizo kapitalističnega sistema in razpravljali o tem, ali jo naj uporabijo za revolucionarna gibanja, ki bi naj vodila v komunizem ali ne. Predno so svojo razpravo mogli zaključiti, so prišli do spoznanja, da kriza ni tako huda, kot so mislili, in da priložnost ni taka, kot je izgledala.
Komunistični partiji v Italiji in v Franciji sta prišli do zaključka, da imata pri sedanjih razmerah edino možnost priti na oblast po redni demokratični poti, z zmagami pri volitvah in s sodelovanjem strank, hi bi bile to pripravljene sprejeti.	/
V	Italiji so komunisti nastopali prva leta po drugi svetovni vojni skupno s socialisti in je nekaj čash iz-giedalo, da utegnejo pri volitvah dejansko zmagati.
Nevarnost je leta 1948 začasno prešla in so na njo sko-laj pozabili, ko so socialni demokrat je in nato socialisti opustili sodelovanje s komunisti in se povezali s krščanskimi demokrati v vlado “leve sredine”. Ta je vodila Italijo nad 10 let kar dosti uspešno v političnem pogledu, v gospodarsko-socialnem pa je bila precej brezbrižna in s tem povzročila novo rast komunistične partije.
Pri lanskih pokrajinskih in občinskih volitvah je komunistična partija dobila le 2% manj glasov kot krščanski demokrati in s tem vzbudila preplah’v političnih krogih doma in pri zaveznikih. Komunistična partija je pri omenjenih volitvah dobila nekako eno tretjino'vseh glasov ter dobila v svoje roke upravo v večjem številu italijanskih pokrajin in v vseh velikih mestih z izjemo Rima.
V	svojih političnih nastopih in v javni upravi kaže zmernost in skrbi za čim uspešnejšo in poštenejšo upravo. S tem hoče dobiti novo podporo, pa tudi prepričati druge politične stranke, da sodelovanje z njo ni nevarpo. Nekateri trdijo naravnost, da Italiji ne bo ostalo drugega, kot sprejeti komunistično partijo v vlado, iz katere so jo izločili leta 1946.
V	Franciji je položaj precej sličen. Komunisti so bili v času De Gaulla edina trdna politična organiza- misijone lepo podpirajo. Za Slo-cija v opoziciji, pa so pri tem tudi skušali delati vtis |venik pa se nikakor niso mogli umirjenosti. Po odstopu DeGaulla so se komunisti po- ogreti. Tudi za našo narodno vezali s socialisti v enotno levico, ki je pri zadnjih bolečino, našo Koroško, očivid-
no nimajo zanimanja. In vendar bi človek ravno od tam pričakoval vsako spodbudo in dober zgled.
Kar zadeva nas tu v Severni Ameriki je prav tako poučno, da število udov celovške Mohorjeve med našimi brati v Kanadi raste: za 116 članov v 13 letih, medtem ko je število članov tu v Združenih državah padlo za 558. Prav pred kratkim smo brali v Kanadski Domovini
izleta udeležiti, naj se takoj pri- kak0 so kanadski rojaki zbrali javijo pri Mirotu Odarju (tele-
čez 4.000.00 dolarjev in jih poslali Mohorjevi v podporo. Ali smo mi tu res že tako obubožali na vzorih,,ali pa smo Korošce že načelno odpisali češ: saj nima smisla, nemški val jih bo itak prej ali slej požrl.
Skozi rodove je na Koroškem slovenska duhovščina nosila težo narodnega odpora. Zdaj prevzema to breme koroški mladi rod, ki je izšel iz celovške slovenske gimnazije. Slovenci so na Koroškem v napadu za svoje pravice. Nemci se čutijo ogrožene v svojih pangermanskih načrtih. Skupina mladih, drznih slovenskih izobražencev jim smelo oporeka. Nič čudnega, ako smatrajo Nemci celovško slovensko gimnazijo za “veliki strup”, strup) ki “zastruplja' slovensko mladino z narodno zavestjo! Saj se spominjapio, ko je Hitler prišel na Štajersko in
O Gorenjsko leta 1941, kako so v
.	.	, .	,	. , I nekaj tednih polovili in izselili
nad slovenskim prebvalstvom ,	.
,	•	,	.	-skoraj vse slovensko izobrazen-
med drugo svetovno vojno. Bil I :	...	. ,
x	...	, ,	- stvo. Narod brez šolanih hudi
,e ustreljen v Tivoliju cd ko-, ,
munističnje trojke. Kdor je šel na pogreb umorjenega Janka Polaka, je bil “črno zapisan” na partizanski strani. Tega se ni ustrašila pokojna ga. Milka Meišol, roj. Tominšek; šla je na pogreb ih javno pokazala svoje stališče, pa tudi korajžo. Zora Polak Tominšek ter Milka Mcr-sol Tominšek sta bi bili sestrični. Soro dni kem in žalujočim iskreno sožalje!
S. P.
idžsrjevs u koroško mMm
Parkers Prairie, Minn. — Na 48. strani letošnjega celovškega mohorjevega koledarja najdemo zanimiv pregled udov Mohorjeve družbe med letom 1962 in 1975. V prekomorskih deželah, n. pr. v Avstraliji je število udov cd 401 v letu 1962 narastlo na 446 v letu 1975. V Argentini je padlo od 270 na 140: v Braziliji od 54 na 34; Kanada je narastla
pa je kakor čreda brez pastirja. Zato slovenska gimnazija v Celovcu zasluži našo vsestransko podporo.
Vemo, da so slovenski duhovi tudi na Koroškem deljeni. Nekateri stoje na levi. To mladino po možnosti podpira vlada v Ljubljani. Da bi vzgojili koroškim Slovencem tudi verne voditelje, se je Mohorjeva družba z ravnateljem msgr. dr. Horn-boeckom odločila odpreti katoliške domove slovenski, -koroški srednješolski mladini. V zavesti svoje odgovornosti pred Bogom in narodom je Mohorjeva pred letom dni pozidala nov Slomškov dom, za kar se je zadolžila za 39,800.000.00 šilingov, po naše preko dva milijona dolarjev.
Na strani 44. v koledarju dr. Hornboeek piše, da bo leto 1976 za Mohorjevo naj hujše. Na obrestih in na glavnici bodo morali plačati 2,716.893.56 šilingov. Dohodkov od najemnin bo 2,020.-680 šilingov, torej bo primanjkljaja za 696.212.44 šilingov, ali
od 669 na 785; Združene države po naše čez $40.000.00, odvisno
od dolarskega tečaja. Primanjkljaj v letih 1977, 1978 bo nekoli-
ko padle skoraj za polovico: od 1224 v letu 1962 na 666 v letu 1975.
V evropskih državah: Anglija cd 78 na 80, Belgija od 169 na 75, Francija od -348 na 128, Italija od 45 na 67, Nemčija od 229 na 304, Švedska od 7 na 67, Švica od 3 na 41.
Čudno se mi zdi, da je toliko naročnikov v Avstraliji: 446, pa tako malo v Argentini: 140, kamor je šla glavnina našega begunstva, tam je naše versko, prosvetno in narodno zdomsko vodstvo. G. Zaletel piše, da so si tam naši ljudje s svojo podjetnostjo in poštenostjo prav lepo opomogli. Velike reči so si postavili v teh 30 letih. Tudi
niti svoje pravice.
Msgr. Hornboeek piše: “V težavnih letih 1976, 1977, 1978 zaupamo na podporo dobrotnikov in mohorjanov na Koroškem, v Ameriki in po širnem svetu. Prosimo, pomagajte nam, da bomo s skupnimi močmi ohranili koroški, slovenski mladini Domove, ki jih je Mohorjeva z nenavadno velikimi žrtvami in z zglednim idealizmom postavila”.
V zadnjem šolskem letu je Mohorjeva oskrbovala v svojih domovih 211 dijakov, od teh jih je bilo vpisanih na Slovenski gimnaziji 210. Vsak lahko uvidi pomembnost mohorjevih dijaških domov za obstoj sloven ške celovške gimnazije, če ni slovenskih dijakov, tudi slovenska gimnazija ni potrebna!
Mohorjevi domovi so že dali koroškim Slovencem 6 duhovnikov in 3 bogoslovce.
Naročnino za mohorjeve knjige, ki znaša $10.00, in morebitno deharno pomoč lahko pošl j etena:
Mohorjeva Družba v Celovcu Viktringer Ring 26 9020 Klagengurt Austria-Europe
Maj misli k 12» zimski olimpijadi
CLEVELAND, O. — Ob otvoritvenih slovesnostih je korako-la s kapucami pokrita skupina Jugoslovanov, ki jo do končnih slovesnosti nismo več videli na ameriškem TV. šele naknadno se je izvedelo, da je zmagovalec v skokih Karl Schnabl doma iz 'slovenske vasi Zaho-mec v Ziljski dolini. Kakor znano. je dobil zlato medaljo v skoku na daljavo na smučeh, kar je zaključilo 12. olimpijske igre.
Jugoslovansko hokej moštvo pretežno sestavljeno iz Slovencev, ni prišlo v grupo A, Ker so ga premagali Amerikanci — podobno kakor leta 1974 (marca) v Ljubljani, kjer sem bil navzoč. Jugoslovani imajo nekak strah pred Amerikanci ali pa so jim preveč prijatelji, kakor tudi Čehi, ki so celo ponujali gol Amerikancem, pa le-ti tega niso izkoristili. Ta članek bo predvsem posvetil umetnostnemu drsanju, ter nekaterim splošnim mislim, ker bo verjetno Pak vse bolj natančno kril olimpijado.
Priznanje najprej ABC studiu, Channel 5 v Clevelandu, ker so to pot prvič' tako dobro krili vso olimpijado. Videlo se je, da bi bilo možno take igre izvesti tudi v Ljubljani z Gorenjsko. Le-ta' bi imela toliko več upanja na olimpijado, če bi tam.bila svoboda ter ne bi vihrala rdeča zvezda; olimpijski odbor zaekrat instinktivno čuti, da v socialističnih, torej komunističnih državah prave svobode ni, tam ni tistega prostega duha, ki naj ga olimpijade predstavljajo. Naj kdo reče, kar hoče,. rdeča zvezda ni narayna in nikoli ne bo.
Olimpijske igre so nepolitične; čeprav manj kakor včasih, se- je vendar zdelo, da se je tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah svobodni svet klanjal
Sovjetom, medtem ko so vsaj ko manjši, v letu. 1979 bo znašal Čehi spet pokazali, da oni niso
samo 120.000.00 šilingov, šele v letu 1980 se bodo Domovi lahko sami vzdrževali iz dohodkov najemnin.
Noben dijaški dom se ne vzdržuje sam. Državni domovi dobivajo državno podporo, cerk-vsni od Cerkve. Mohorjeva vzdržuje svoje domove le, ker se sestre in Salezijanci zadovoljujejo s podpovprečno plačo, ker odborniki ne dobivajo nobene plače, ker ravnatelj sam brezplačno dela za Mohorjevo vse od leta 1947.
S tem, da Mohorjeva računa.
rdeči ter da zaupajo zapadnja-kom, da so po srcu zapa,dnjaki, kar so tudi Slovenci pretežno v domovini, čeprav je režiip obrnjen na rdeče. To je morda vzrok, da veliko Slovencev ni tnoglo na olimpijado, ko vendar vemo, da so dobri v smučanju ter tudi v drsanju in bi vsaj v nekaterih panogah bili med prvimi desetimi, če že ne petimi. Nekako žalostno je, da so i Italijo i Slovenijo i Avstrijo samo, i Francijo zastopali tekmovalci pod avstrijsko zastavo ali pa pod italijansko. Pod kali-
na mesec okrog 100 šilingov | jansko pač, ker še pred dvema manj kot drugi domovi, oniogo- letoma je Italija bila nemočna ča mnogim revnim slovenskim ter so marsikateri to hoteli letos
po imenu), ki sta zastopala Avstrijo v parnem drsanju kakor leta 1974 v Muenchenu in dobro uspela. Le, kdor pozna svetovno ali olimpijsko tekmovanje, ve, da je pri tem veliko politike ter da so prva mesta po navadi že v naprej več ali manj odločena.
Nikjer se to ni tako videlo kakor pri “namenjeni” (namenoma igrani) igri med Dorothy Hamill ter Diane DeLeeuw (rojena v Paramountu, Kalifornija, ki je zastopala Holandsko) Pa ni bilo omenjeno, da se je Carlo Fassi, trener Peggy Fleming ter sedaj Dorothy Hamill deset let treniral na Lake Placid, New York, ter da že deset letja treniramo v ZDA drsalce drugih narodov, ne samo v Lake Placid, ki je zapadni zimski športni center, ne samo drsalni center zapadne hemisfere, in kjer bodo 13. zimske olimpijske igre leta 1980. Tudi zmagovalec Britanec John Curry trenira v New Yorku ter Denverju, saj pravzaprav živi v ZDA. Torej, zakaj “pika” na Dianne, ter neverjetni psihološki pritisk, kakor da se je celo ameriško časopisje ter “media” obrnilo proti njej. Ker je poznam že več let ter vem, kako dobra Športkinja je, ni čuda, da jo je vse to malo iz ravnovesja vrglo.
Medtem ste še videli boj med Vzhodom in Zahodom ZDA, ker sodnica Yvonne Sherman McGowan je bila prvakinja ZDA v umetnostnem drsanju okoli leta 1947, torej malo pred Dickom Buttonom; oba sta iz Vzhodne šole, čeprav je Dick Button bolj nepristranski.' Yvonne Sherman McGowan se je spet pokazala kakor provincijonalna sodnica. Na splošno sodeč je kljub vsemu pritisku Dianne bolje drsala ter tudi je bila edina od deklet, ki je dopolnila trojni skok (triple toe loop); da pa je katera od, njih tako drsala, kakor sem jih videl preje, ne morem reči. Je 'bilo kričo, ali da je drsališče imelo pretrd led ali so vse imele influenco ali pa so vse tri najboljše, od katerih je bila v zadnjih treh letih vsaka približno enaka, slabše drsale kakor leta 1974 na svetovnem prvenstvu v Muenchenu. To so; Christine Errath (Vzhod. Nemčija), takrat prvakinja, Dorothy Hamill, takrat druga, ter Diane DeLeeuw, takrat tretja; Dianne je leto pozneje postala svetovna prvakinja v Colorado Springs, medtem ko je Dorothy Hamill bila četrta. Torej smo imeli približno enako med temi tremi ter bi se spodobilo, da bi bila “coverage” bolj objektivna. Tudi ni bilo umestno, da je bila Dorothy Hamill toliko časa, dve ali tri ure sama na TV, medtem ko o Dianne niso nič pokazali, pa je vendar svetovna prvakinja od lani ter prava športkinja; in kaj se ve, lahko Zmaga začetkom marca 1976 na svetovnem prvenstvu v Goete-borgu.
Vidi se, da tudi v športu, če se “media” zavzamejo za koga, potem niso “objektivna”, niso “fair”. Tudi, ali je s tem Dorothy Hamill postala profesionalka takoj, ko je dobila zlato medaljo? Včasih kaj takega ni bilo dovoljeno! Že v TIME magazinu 2. felbuarja se podobno govori ter koliko denarja, da bo Dorothy Hamill lahko zaslužila medtem ko o Dianne nič, pa je ravnotako Amerikanka! Kljub temu se zdi, da sta najbolje drsali 15-letna Linda Fratianne iz Los Angelesa ter Elena Vo-dorezova, 12-letna iz Sovjetske zveze, ki bo kaj lahko prvakinja v Lake Placid čez 4 leta. Saj pričakujemo, da bodo Sovjeti tudi enkrat prvaki v “ladies singles”, kakor pričakujemo, da morda v Lake Placid bomo ven-
tako dobro domačd “coverage”, ki je doslej najboljša, kar pomnim o olimpijadi ali podobnem. Pierre Salinger je tudi poskrbel, da je bilo malo variacije.
Videti je bilo, da je zopet u-metnostno drsanje prikrajšano in da bi bilo lahko več medalj za umetnostno drsanje. Vsaka panoga ima “art” ter “science” v podlagi ali “umetnost”, kakor na primer v balletu ter plesu na tleh, to ima le umetnostno drsanje.
John Curry je lepo pokazal, kako lahko združi balet in drsanje na ledu; pa tudi Ljudmila Pakhomova in Aleksander Gorškov ter Irina Rodnina in Zai-tzev so lepo pokazali, posebno v “exhibition numbers”, kako se da ples na tleh ali folklorni ples prirediti za ples na ledu. Amerikanka iz Los Angelesa (Los Angeles je prispeval dve tretjini drsalne ekipe v umetnostnem drsanju ter še evropsko prvakinjo Dianne DeLeeuw!), Erika Susman je z možem Tayforthom nekako drsala samo lastno doživetje, ko je drsala parno k “Love Story”. Wendy Burge je tudi iz Los Angelesa ter Terry Kubicka, češkega pokolenja, doma iz Cypress, California, ki drsa v Glacier Falls drsališču blizu Dis-neylanda. Terry Kubicka je naredil vse trojne skoke, pa se je videlo letos na olimpijadi, da so sodniki le bolj upoštevali interpretacijo, ne kakor pred dvema letoma v Muenchenu, ko so trojni skoki prevladovali. Očitno je bilo, da glavnih kanadskih umetnostnih drsalcev ni bilo, kakor tudi, da Kanada ne nastopa v hockeyju, ki je vendar kanadski šport.
Nekako .milo se je človeku storilo, ko so Irini Rodnini prišle solze v oči, ko so igrali sovjetsko himno, kakor tudi Dorothy Hamill, ko so igrali ameriško himno. Nemka Rosi Mit-termaier iz Murnau, ko je dobila dve zlati in eno srebrno medaljo, pa se je najbolj izkazala kot športnica, ko je rekla ‘Teh bin zuifrieden”, ter tudi ‘speed skater” Sheila YToung, ZDA, ko je rekla, da “glavno je narediti najbolje, kar se da, in z nikomur ne tekmovati.”’ Vsak najboljše naredi, kakor more, potem pa naj najboljši zmaga; ali čast je že v tem, da je bilo možno nastopiti na olimpijadi za svojo državo! Že zato bi moralo vodstvo upoštevati tudi one, ki ne dobijo medalj.
Stanko Meršol
Zahvala
Slovensks IsSe pri Sv. ¥idy
Cleveland, O. — Slovenska šola pri Sv. Vidu se lepo zahvaljuje za finančno pomoč, sledečim:
Ameriški dobrodelni zvezi (AMLA), g. L. Burjesu, društvu Presvetega Srca Jezusovega, ge.
. Nemanich, Kollandrovi potniški pisarni, Louis Majerjev! trgovini s čevlji, g. Plečniku, g. dr. Maksu Raku, ge. dr. Toplak, in g. Johnu Sušniku.
Za knjige pa se Slovenska šola zahvaljuje g. dr. in ge. E. Ccbetz in ge. Milki Novak.
Za odbor:
Rudi Kolarič, tajnik
Stoletnica telefona
Telefonske naprave in telefon sam smatramo že kar po sebi u-mevne in vsakdanje.
In vendar bo 10. marca letošnjega leta poteklo šele sto let, odkar je bil storjen prvi telefo-nični poklic. Leta 1876 je dobil ameriški iznajditelj Alexander Graham Bell patent in uradno dovoljenje za električni telefon, v prvih mesecih leta 1977 pa so že izdelovali telefone prvovrstne kakovosti in sprejemanja glasov.
Prekomorska radio-telefonska darie Amerikanci prvič prvaki'zveza je bila poslovno vpeljana v paru in plesu na ledu, 'kjer leta 1927. ZDA imajo telefonsko smo do sedaj dosegli komaj le zvezo z več sto prekomorskimi
rantom in dekletom izobrazbo, izrabiti, kakor smučarja Thoene . bronasto medaljo, v pbojem. .' deželami in tudi s številnimi Ki je orez nje nikoli ne bi mogli (Južni Tirol) ter Piero Gros Kljub temu se da čast ABC za ladjami na svetovnih .morjih.
¥ Mu 20'0-!@}Bifse ameriške naedvisiiosii
POMEMBNA VLOGA KAIOLIŠKIH ŠOL V ZDA

^ CLEVELAND, O. — Ko v 'tem letu 200-letnice obstanka Zdru-ženih držav Amerike govorimo in pišemo o velikih dosežkih, ki Jih je naša država v 200 letih dosegla, pa ameriško časopisje sko-raj zamolči zgodovinsko vlogo katoliških šol na vzgojnem in kulturnem področju od prve dobe naseljevanja na tem kontinentu vSe do sedanjega časa. Naša država se ob 200-letnici ponaša z fes izrednimi tehnološkimi dosežki, ki jim nikjer na svetu ne najdemo primere. To je pripomoglo do naj višjega življenjskega standarda, ki mu tudi nikjer na svetu ni enakega. Izobilje pa je Arnerikance najprej zavedlo v potrato, lov za bogastvom in svetimi dobrinami je izpodrinil kulturno vrednotenje v moderni Ameriški družbi. Šolska vzgoja je že pokazala svoje lice v ame-ffškem javnem življenju.
Po zadnjih odločbah Vrhovnega sodišča je državni sistem sulstva ostro ločen od privatnih šol, ki so večinoma farne osnovne s°le, višje katoliške šole in nekaj univerz. Pristojne državne obisti morajo po odločitvi Vrhovnega sodišča tolmačiti zakon o t°čitvi države od vere tako ozko, da je na državnih šolah vsaka °hlika verskega pouka - ne samo katoliškega - popolnoma izrinje-'fu. Ne samo to, Vrhovno sodišče prepoveduje tudi kakršnokoli urzavno podporo za pouk učnih predmetov, ki nimajo z verskim Poukom nobene zveze in iste poučujejo tudi na Vseh državnih ^°lah. Skratka, državni šolski sistem je nekako ljubosumen na Privatne šole in jih celo smatra za nekaj tujega - neameriškega.
Posvetimo torej nekaj časa in se ob 200-letnici poglobimo v t*sto prvo dobo nastanka Združenih držav Amerike, ko se je ^Uieriško šolstvo komaj začelo razvijati. Ugotovili bomo zanimivo dejstvo, da se je ameriško državno šolstvo začelo graditi Pa privatnih - predvsem farnih šolah.
Začetek ameriškega šolstva je dejansko bil v cerkvenih zakristijah in raznih prostorih v župnišču. Šele iz teh prvih zasil-Pih. farnih šol, ki so se postopoma izboljševale, se je počasi začel ^zvijati državni sistem ameriškega šolstva.
Po zgodovinskih virih je bila prva prava katoliška farna šola P^jbrž šola sv. Marije (St. Mary’s School), ustanovljeno leta 1781 ^ Philadelphiji, torej samo pet let po proglasitvi neodvisnosti Zedinjenih držav Amerike leta 1776. V farnih šolah so bili vzgo-Jerii tudi prvi učitelji, ki so potem prevzeli pouk na državnih sv°lah. Verske skupnosti so namreč vzgojile učitelje za svoje šole Ze 20 let pred ustanovitvijo prvega državnega učiteljišča (teach-Pf’s college) v ZDA.
Sociološke študije priznavajo katoliškim šolam v Ameriki, da S° imele pomemben vpliv na moralno in versko vzgojo svojih Pf'encev, ki se je potem odražala v njih vsakdanjem življenju. Vpij ena jim je bila poštenost do bližnjega, lepo sožitje v sosedini, ponos in požrtvovalnost za farno skupnost,
!
hi
|
KOLEDAR
društvenih prireditev
FEBRUAR
28. — Dramatsko društvo Lilija
priredi maškaradni ples na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
MAREC
2. — Slovenski narodni dom
na 80. cesti priredi Pustno veselico s plesom.
13. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi ples ob praznikih sv. Jožefa in sv. Patrika.
13. — Pevski zbor Glasbena matica priredi Pomladanski, koncert z večerjo in plesom ob 7. zvečer v Slovenskem, narodnem domu, 6409 St. Clair Avenue.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje priredi Pomladansko večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Igra Jay Tones. Začetek ob 5. popoldne.
21.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in' omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne.
1 .
Jalnost do države. Dobra šola ima vedno dober vpliv na dru-j^sko življenje, iz katerega se razvija močna skupnost naselbine 1)1 fare. Henry Adams je nekoč rekel:
•“Ost.”
‘Učitelj vpliva na več-
APRIL
j 4. — Misijonska Znamkarska Akcija postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne, patriotična H* — Dramatsko društvo Lilija poda igro “Divji lovec” ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. j 24-
Učiteljstvo v farnih šolah je v marsičem prikrajšano v primeri z učitelji na državnih šolah. Njih plače in druge ugodnosti j Slovenskem domu na Holmes s^v večini slučajev manjše kot v državnih šolah. Koliko so od | Avenue. Igrajo Veseli Sloven-^četka tega stoletja in naprej žrtvovale šolske sestre, da so vzdr- j ci-
^Vale pouk na farnih šolah, čestokrat so morale hoditi in prositi š 25. — Pevski zbor “Slovan” pri-^ hiše do hiše, vabile so sestre iz Evrope, da so prevzemale nove j .°^e, opravljati so morale postranska dela, da so mogle s poukom I finančno vzdrževati farne šole. Slovenske šolske sestre so '
^izmerno doprinesle k visoki omiki in poštenem ugledu ameri-vh Slovencev, ki so jih vzgojile v farnih šolah slovenskih žup-v Ameriki.
Samo dva odstotka katoličanov od skupnega števila prebi-, bistva v bivših angleških kolonijah na ameriškem kontinentu j j6 dalo podlago za sedanji na svetu največji katoliški šolski sis- 1 6hi. Pet milijonov učencev in dijakov obiskuje v tem času ame-lske katoliške šole in ameriški katoličani investirajo po 12 mili-'Td dolarjev za vzdrževanje in izpopolnjevanje katoliških šol.
j	JULIJ
25. — Misijonski piknik v Tri-
! glavskem parku, Milwaukee, Wis. Ob .11. sv. maša, nato kosilo in piknik.
AVGUST
15. — Fara Marije Vnebovzete na Holmes Avenue priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarnu.
15. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava.
21-22. — Skupna clevelandska oltarna društva prirede vsakoletno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont.
SEPTEMBER
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju.
25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Sloven skem narodnem domu na 80. cesti.
OKTOBER
2.	— Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue.
3.	— SKD Triglav, Milwaukee,
Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu!
,9. — Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10. — Slavnostni banket ob 70-
letnici fare Marije Vnebovzete
LOUIS MAJER SHOE STORE
6410 St. Glair Ave.
8 ZIMSKA RAZPRODAJA
GB 20 BI 5i% POPUSTA
pri zimskih škornjih, gaiošah in kosmatenih copatah 10% POPUSTA pri vsej ostali obutvi.
RAZPRODAJA SE ZAKLJUČI V SOBOTO 28. FEB.
Mwr/,'C	-
v Radovljici: France Mihelčič; v Novem mestu: Janko Goleš.
Sl
Napredek y Kočevju dav. Ob družbeni podpori bi do V Petrjnju ob Kolpi so v no-jleta 1980 zgradili veliko gledal-
vembru odprli posodobljeni odsek magistralne ceste Brod na Kolpi—Livold. Cesta povezuje ljudi z obeh bregov reke Kolpe in je velikega gospodarskega pomena.
Mesto Kočevje je dobilo nov plavalni bazen in telovadnico, ki
sta bila zgrajena s samoprispev-! vomeška
hško-glasbeno dvorano s tisoč sedeži in dvema manjšima dvoranama.
Novo mesto v preteklosti
Poleg znanih odkritij rimskih in keltskih naselij v okolici Ptuja in Hajdine postajajo no-
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
.! v Slovenskem domu na PIol-■TAEOR DSPB^ priredi^svoj; mes Avenue. Začetek ob 5. pomladanski druzaom večer v
redi koncert v počastitev 200-letnice neodvisnosti ZDA v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
vUi
Mnogi ne morejo razumeti, zakaj katoliški starši toliko žrt-
MAJ
1.— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farnem avditoriju.
15. — Slovenska telovadna zve-
Jejo za vzgojo svojih otrok v katoliških šolah. Odgovor na to ® že leta 1951 dala organizacija “American Association of School ^ Xinistrators” v svojem poročilu o šolski vzgoji: “Vzgoja modnih in duhovnih vrednost Xienom.” /
je podlaga vsem drugim vzgojnim
. Na žalost je vzgoja moralnih in duhovnih vrednot na ameri-j-ih državnih šolah porinjena v kot, posledice moderne vzgoje rez Boga pa so postale očitne na naših ulicah.
Sedaj je v Združenih državah 25% katoličanov. Na vseh po-Jlh javnega življenja zavzemajo važna in ugledna mesta kato-,lcani, ki so se šolali na katoliških šolah od farne šole do zaključ-univerzitetnih študij. Hvaležni moramo biti našim katoliškim bednikom, ki so z Ogromno požrtvovalnostjo zgradili in vzdrže-■di največji katoliški šolski sistem na svetu, katoliškim šolam ^ bi morala Diti hvaležna tudi Amerika, ker se je v njih na svoje Xške vzgojilo milijone uglednih in lojalnih državljanov.
Ob 200-letnici Združenih držav Amerike moramo biti vsi Xriski katoličani od neštetih različnih narodnosti ponosni, da X s podpiranjem katoliškega šolstva izredno pripomogli k sploš-Xiu napredku Amerike.
Jože Mclaher
Ilada država $e stara
v Wash-pretek-
Washington, D. C. — Po statičnih podatkih, ki jih zbira !tad za ljudsko štetje l%onu (Census), je ^ januarju bilo v državi Ohio iec kot en milijon prebivalcev, |j so stari 65 let ali več. Država fJ%o je ena izmed sedmih zvez-držav, ki imajo več kot en I'lijon ljudi starih več kot 65 'l- Pred državo Ohio so sledeče
popoldne.
16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
16.—TABOR DSPB priredi svoj
jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
30. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Halloween ples. J
NOVEMBER
7. — Slomškov krožek postreže S kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popol-za y/ Clevelandu priredi telo- dne.
vadno akademijo v avditoriju 13i _ štajerski klub priredi pri Sv. Vidu. Začetek ob 8. svoje MARTINOVANJE v av-zvečer.	ditoriju pri Sv. Vidu.
16. — Klub slovenskih upokojen- 13, — Belokranjski klub priredi cev na Holmes Avenue priredi Martinovanje v SND ha St. večerjo s plesom v Sloven- Clair Ave. Igrajo Veseli Slo-skem domu. Začetek ob 5. po- venci.
poldne. Igrajo Marauders . 21. — Fara Marije Vnebovzete, 23. — Koncert tenorista Edija Holmes Avenue, priredi “Zah-Kenika v Slovenskem narod- valni festival”, nem domu na 80. cesti.	21.	— Ženski pevski zbor
31. — SKD Triglav Milwaukee,	“Dawn” SŽZ priredi vsako-
Wis. priredi Spominski dan s	letni koncert v Slovenskem
sv. mašo ob 11. dopoldne pn društvenem domu na Recher kapeli v parku, nato kosilo ih Avenue v Euclidu. prijateljski razgovor.	21, — Slovenski narodni dom na
JUNIJ	|	80. cesti priredi Jesenski iba-
6. — Društvo SPB Cleveland1 zar. obhaja Slovenski spominski 26. — Slovenski narodni dom na dan za vse žrtve vojske in 80. cesti priredi ples pb Zah-komunistične revolucije s sv.! valnem dnevu, mašo ob 10.45 pri Lurški vot- ,	DECEMBER
lini na Chardpn Road.	5, — Pevski zbor “Slovan” pri-
20. TABOR DSPB priredi spo-1 redi koncert ob 40-letniei ob-minsko svečanost za pobite j stoja zbora v Slovenskem domobrance, četnike in druge j društvenem domu na Recher
kom.
Nova tovarna v Kopru
V bližini ankaranske deteljice gradi koprski “Iplas” novo tovarno anhidrid-ftalne kisline. Ta se uporablja v kemični industriji.
Tovarno gradijo po licenci
arheološka odkritja vse bolj pomembna. Prve najdbe so znane že iz začetka našega stoletja.
V zadnjih letih sistematično odkopavajo grobišča rimskih in keltskih prebivalcev. Do sedaj so našli 160 grobov.
Bogati predmeti v grobovih pričajo o premožnosti prednikov. Kraj je bil pomembno go-
MALI OGLASI
Euclid Brick Condo
Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, lYz baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684	(x)
FrijafeFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
nemške tovarne BASF, ki bo deset let sproti uvajala najnovejše' spodarsko tržišče domačinov, postopke. Letna zmogljivost bo 15.000 ton te kisline. Dograjena bo letošnjo pomlad.
“Dolenjski kulturni festival1’ v Kostanjevici ob Krki
Na “Dolenjskem kulturnem festivalu” so poleg likovnih razstav in del - “Forme vive” prikazali b a r v ni dokumentarni film o življenju in kulturi na tem področju.
Nastopile so znane dramske skupine in številni zbori na samostojnih koncertih. Vsako prireditev so spremljale lične brošure s programi in dokumentacijami.
Več štipendistov v Lendavi
Z novim republiškim, zakonom za štipendije se je odprla zelena luč mnogim študentom. Vsak zaposlen v Sloveniji prispeva 0.5% mesečne plače v sklad za štipendije!
Tako se v ta sklad steka trikrat več sredstev kot do sedaj in temu primerno lahko podprejo večje število dijakov in študentov. Fred tremi leti je bilo v Lendavi 280 štipendistov, sedaj pa 786.
Industrija motornih vozil Npvp mesto
IM V je v minulem letu izde-s lala 25 tisoč potniških avtomobilov in dostavnih vozil. Če temu prištejemo še izdelavo rezervnih delov, je 5.600 zaposle-
Ifiadnejša voda v Atomskih toplicah Podčetrtek
Ob potresu v juliju 1974 so se zemeljske plasti premaknile in voda atomskih toplic se je'močno ohladila. Pred kratkim je Geološkemu zavodu iz Ljubljane uspelo navrtati nov vrelec z vodo, ki doseže 41 stopinj.
V zadnjih letih so bili zgrajeni mnogi objekti za bolnike in bolje je poskrbljeno za turiste z možnostjo privatnega zdravljenja.
Preska ima novo cerkev
Veliko cerkev na gričku pled Medvodami so Preskarji začeli graditi že pred vojno. Dokončali so jo šele pred kratkim, ko so tudi notranjščino preuredili v lep bogoslužni prostor. Škof Lenič je posvetil nov oltar, tabernakelj, krstni kamen in ainbon.
Farna skupnost je zares živa Cerkev, ne samo v liturgičnem pogledu, ampak tudi v pristnosti krščanstva.
Slovenj Gradec gradi športno dvorano
Na kraju, ki ga je že inž. Stanko Bloudek izbral za bodoče športno središče Slovenj Gradca, raste nova športna dvorana.
Sprejela bo lahko 1500 gledalcev ob rokometnih, košarkarskih, odbojkarskih in drugih tekmovanjih. Dvorana bo opremljena s potrebnimi dodatnimi
FOE RENT
3 rooms unfurnished; also 2 furnished rooms E. 64 St. St. Clair area. Call 944-3260 10 to 7 p.m.
Iščemo gospodinjo
za starejšo žensko. Lahko hišno delo in nekaj kuhe. Dobi sobo in hrano. Blizu Euclid Beacha. Kličite 481-7212.
_____ /	(33)
V	najem
Trisobno opremljeno stanovanje se odda treznemu moškemu. Kličite od 3. do 5.30 popoldne 431-5475.
________________________ -(32)
V	najem
4-sobno stanovanje spodaj, na razpolago 1. jnarca in 4-sobno stanovanje zgoraj, na razpolago 15. marca. V okolici cerkve Marije Vnebovzete. Kličite: 1-216-354-2590 vsakčas. (Lastnik živi v Mentorju).
—(Feb. 24,26,27)
Če mislite na prodajo, kličite nas!
• |
ft® I
nih ustvarilo 2.6 milijarde do- prostori in stanovanjem za hiš-hodkov. Načrt za to leto pred- nika. videva izdelavo 35 tisoč potniških |	____
jXve: Illinois, Texas,
.6hnsilvanija, New
Florida, York in
aifornija število starih
ljudi v soraz-
Xju z mladimi zadnja leta Xno narašča. Leta 1970 je (®° v državi Ohio 993.000 nad , let starih ljudi, 1. julija 1975 je njih število (ali naše!) na-^lo na 1,066.000.
Medtem pa število otrok izpod pet let stalno pada tako v državi Ohio, kakor tudi v drugih zveznih državah.
Nagibanje k večjemu številu starejših ljudi v sorazmerju z mladimi je razvidno iz sledeče statistične razpredelbe gibanja prebivalstva v državi Ohio v zadnjih petih letih:
Leta 1970 je bilo v državi Ohio
921.392 otrok starih manj kot 5 I bivalcev v starostni dobi od 45 let, leta 1975 je teh bilo samo'let do 64 let je bilo v letu 1970 815.000. V letu 1970 je bilo v dr-j 2,187 000, v letu 1975 pa ze 2,-žavi Ohio mladine v starosti od 1206.000.
5 do 17 let 2,819.000, leta 1975 je | Upadanje števila otrok v zad-! teden poudaril, da bo
žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi.
22. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in zabava.
24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu.
Avenue.
31. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom.
-----o------
Oerto b govorila s vprašanjih na s isehah
vozil in 30 tisoč prikolic.
V Ljutomera 2200 invalidov
V ljutomerski občini je po zadnjih podatkih okrog 2200 in-1 validov. Sedaj sp _ ustanovili i svoje invalidsko društvo. Dobili J so svoje prostore za rekreacijo, j Socialno pomoč nudijo pred - ■ vsem invalidni mladini in otro-] kom za rehabilitacijo, šolanje in zaposlovanje. Upajo, da -bodo s skupnimi močmi lažje uvelja- v vij ali svoje pravice.
V Sloveniji so umrli:
11. februarja V Brestanici: Leo Likar; v Dravljah: Janez Pahulje; v Polzeli: Ludvik Jejčič; v Vinjah prj Dolskem: Bernard Kokalj;
v Kranju: Jože Pernuš; v Ljubljani:	Rozalija Družina,
Ana Nolda;
v Mariboru: Marija Valand;
George Knaus Real Estate 919 E. 185 St.	481-9300
Samo za spoznanje boljši! Poslušajte naš Polka Program v nedeljo ob 11.15 na WELW!!
For rent
Three rooms and bath on E. 63 St. Call 361-8042.
(m-x)
WANTED TO RENT
Two Bedroom half or full house for young couple with new baby. 946-7920
-(31)
FOR RENT
Four rooms and bath, up, newly decorated and furnished. Adults. $90. St. Clair neighborhood.
Call 391-6352
(31)
Hiša naprodaj
4-stanovanjska zidana hiša z dvema trgovskimi lokaloma je naprodaj ob St. Clair Avenue v slovenski naselbini za $23,900.
GEORGE KNAUS Realty 819 E. 185 St.	481-9300
(30)
. WASHINGTON, D.C,— Izvršni odbor Škofovske konference komaj ZDA je v posebni izjavi pretekli valci.
Maribor dobi novo gledališko dvorano
Mesto ima danes 120 tisoč prebivalcev, gledališče pa zadošča za mesto s 30.000 prebi-Če se temu prišteje še
Piranu: Vladimir Kodrič; Kamniku: Janez Sitar; v Celju: Klara -Plevčak.
Katoliška
teh bilo le 2,568,000. Nasprotno’njih letih je gotovo v zvezi z od-(cerkev v letošnjem volivnem pa je naraščalo število v staro-Jočbo Vrhovnega sodišča o svo- 'letu razpravljala o perečih'vp-sti od 18 let do 44 let. Leta 1970 hodni odpravi človeškega plodu, rašnjih, ki so na dnevnem redu; je teh bilo 3,731.000, leta 1975 Usodne posledice bodo še bolj ne bo pa se izjavila za nobenega pa je teh bilo že 4.084.000. Pre- vidne v nekaj desetletjih. (od kandidatov.
13. februarja
Na Vrhniki: Simon Oskar; v Otočah na Gorenjskem: Ivana Pogačnik;
v Ljubljani; Anton Peklaj, Jože Gregorčič;
y Mengšu: Mirko Lavrič;
(zaledje, je sedanja prostorska
'stiska gledališča velik problem, v Tržiču: Marija Oblak; za dljuiski, operni baletni in v Domžalah: Lovro Černivec; mMdipski ansambel.	v Kopru:	Nedeljka Kmet. roj
Vodstvo gledališča ima že iz- Tončič; delan projekt sanacije in dozi- v Vitanju: Edvard Kos;
Help wanted Male or Female
SEWING MACHINE OPERATORS AND TRAINEES
Openings available for qualified applicants. Experienced operators and trainees, to work in our factory. Permanent, steady work with excellent fringe benefits. Applications accepted 8 a.m. to 11 a.m.
JOSEPH & FEISS Co.
2149 W. 53rd St.
2 blocks south of Lorain Ave. An Equal Opportunity Employer M/F
-V i:'r
-- -'V
jiBRUARY 23, 1976*
N
icoo«io>a«
oboedeMaooeiaoooooooooooetCMCciaots
JANEZ JALEN:
BOBRI
i
Druga knjiga
ROD
Ostrorogi je spet spregovoril “Samo —? Bolje je biti druga
gam s sabo. Pa se je ustrašil lastnega glasu. Spomnil se je, da bi ljudem pač lahko prikril, kako je poslal Preslikanega v smrt. Nevidni bi pa vse videl in udaril njega in ves njegov rod. Najbrž bi se tudi sam nič več ne vrnil, če bi se pa, bi ne našel več kolišča. Bi zares pogorelo. Nevidni bi ga z bliskom vžgal. Nevidni •—
Sam nase nejevoljen je Ostrorogi Jelen priveslal nazaj pod svoje kolišče. Luna mu ni dala videnja in je. sedaj prav toliko vedel kakor prej, preden je od-veslal na odprto jezero, kaj naj naredi. Je luna pač luna in ni sonce. Nič ne greje in mirno lahko gledaš vanjo.
O, pač!
V dnu pr ista j nega mosta je stal .Pegasti Ris, oče Zorne Kaline. Aha! Že ve.
“Ris!” je poklical Ostrorogi svojega prvega hlapca, ki ga mu je bil še kot negodnega mladca odstopil umrli Brkati Som.
“Kaj ukazuješ, gospodar?” je stopil Pegasti bliže.
“Kakor bi te rabil na poti, ko
žena glavarjevega sina, kakor pa prva kakšnega hlapca.”
“No, in —?” Jelen je uprl roko v bok.
“Kaj pa —” Ris je malo premolknil: “Kaj pa — če kasneje Presukani Zorne maral ne bo, če jo bom držal tako na kratko?”
In je Ostrorogi Pegastemu kar naravnost in brez ovinkov povedal: “Potem vzamem Zorno Kalina jaz za svojo četrto ženo.” ,
“Haaa!” je zastrmel Ris. Ni mogel skriti, da bi mu bilo to najbolj povšeči. Jelen je pa sedaj vedel, da Ris ne bo pustil Lisjaku Zorne Kaline niti po-, gledati ne. Jfe imel, četudi hlapec, pravico, odločevati o svoji hčeri, če ni gospodar drugače ukazal. Proti vsakomur.
“In veš,” je še naročal zvestemu hlapcu Ostrorogi: “Tudi zavoljo Grčavega Bresta je bolj prav, da ostaneš doma. Je preudaren, pa mu utegne včasih tvoj nasvet le prav priti. Če bi se pa njemu kaj pripetilo, potem vodi ti kolišče, dokler se ne vrnemo. Ukazuje naj pa Jezerna Roža.
se lahko povsem zanesem nate, Njo morate vsi ubogati Tudi od-boš moral vendar ostati doma.” rasli mladec, Presukani Lisjak.” Ob luninem svitu je bral Je-	“Ne skrbi, gospodar!”
len z obraza Pegastega Risa, da	Ris se je sklonil in privezal
mu njegova odločitev ni kaj Ostrorogov drevak k pristajne-prida po volji. Kar obmolknil mu brunu. Potem sta oba vštric je in nič ni odgovoril. Pa mu je stopala počasi navzgor proti mo-Ostrorogi pojasnil: “Veš! Zavo- stišču. Po luni, ki ni imela niti Ijo tvoje Kaline in mojega Lis- sence sija, sta sodila, da bo lepo jaka.”	(vreme trajalo še naprej. Pegasti
“Kaj je z njima?” Pegasti res ni prikrival, da nerad ostane do-nič ni vedel.	jma. No, pa če misli Ostrorogi
“Sem. bil obljubil Presukane- kdaj vzeti njegovo Zorno za mu, da si bo smel vzeti Zorno četrto ženo — za svojo drugo ženo.”	-	! Jelen in Ris sta odšla vsak v
“Voh!” Ris je bil veselo pre- svojo kočo. Spodaj na vodi pa senečen.	je v luninem svitu tesno drug
“Pa ne smeta imeti nič opra- poleg drugega negibno plavalo viti med sabo,” je poudaril Os- troje manj kakor pa je dvakrat trorogi, “dokler ne pripelje Lis- vseh prstov na obeh rokah pol-jak na kolišče prve žene, ki bo, no natovorjenih drevakov, kakor vse kaže, Zlata Perunika, 1 Minila sta noč in dan in še Vitorogega Ovna hči. Še govo- ena noč. Kolišče Ostrorogega rita naj čim manj med sabo.” : Jeleria je še pred svitom zavr-
so se opremljali za na pot. Sedaj so že vedeli, kdo odvesla po Reki navzdol, kdo pa ostane doma. Jih je bil prejšnji dan Jelen odbrai in porazdelil na posamezne drevake, v katere je bilo treba še marsikaj zanesti: sulice in loke in nabite tule puščic in še to in ono drobnarijo. Manjkati tudi ni smelo, trnkov in mrež in osti. So bili pač jezerjani, vajeni tudi po časa živeti samo od tega, kar so si nalovili iz nezamrzle vode.
Mladci so tekali po pristajnem mostu navzdol in navzgor. Vzklikali so in se smejali in bi se od samega veselja najrajši, čez glavo prekucavali. Iz koč pa je dišalo po pečenem mesu in ribah.
So obilno jedli to jutro moški in mladci iz rodu Ostrorogega Jelena. Zamudili so se pa kaj malo. Največ, jih niti sedlo ni. Nato pa —
“Gremo! Gremo! Gremo!”
Beseda, ki se je vsepovsod začela razlegati po mostišču, je vnela. Poševnina pristajnega mostu je oživela. Najbolj nestrpni mladci so pa preskočili ograjo in splezali kar po kolih, h katerim so bili drevaki privezani, na njih rilce. Ob pristaja-lišču je nastala gneča. Drevaki so butali drug ob drugega. Vsak je hotel biti prvi nared.
Drevaki so se uredili v vrsto, ki je bila na široko razpotegnjena. Z rilci so . bili obrnjeni | proti pristajnemu mostu. V vsa- i kem so sedeli po dvakrat trije veslači. V krajnih dveh, ki nista ; bila natovorjena, pa še enkrat toliko. Sami drzni mladci in možje. Bojevniki, katere je vodil na desni strani Vztrajni; Volk, na levi pa Rjavi Medved. : Ostrorogov drevak je bil še ved-j
“Prav!” je pritrdil Pegasti, šalo. Gospodinje sb pripravljale
Pa je koj pomišljajoče pristavil: obilno jesti, možje in mladci pa

Za vsakovrstna tiskarska deta
ae priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue
|
Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE ■ PRIVATNE TISKOVINE
?HIIIIIIIIII!!li!llli!nilll!l!r,[i!!!ll!!l!l!ll!!ln!llllilll!llll!!illll!!l!!l!llll!!!!!!l!!lll!IHllll!!llliillllll!llllllillll!llll!llllllllllllllllllll!ll^
VSTRELITE PROTI NJEJ!
Spirit of 76
ygmam ''i,'"
aftiraraiTOinffiMm	mt Mir—
Dvestoletna loterijska primerjalna igra, ki plača tedensko glavno nagrado $100,000. Poleg tega še druge denarne nagrade od $10 pa do $20,000. $1 vam da Spirit. .. začetek jutri. Igrajte torej! Kdo ve, morda boste sami napravili nekaj zgodovine!
Izenačite 4-št^vilčno izklicano številko in dobite $500!
Izenačite, 5-številčno izklicano številko in dobite $5,000!	.•••
Izenačite 6-številčno izklicano številko in dobite $100,000 glavno nagrado!
Izenačite vse štiri Liberty zvonove in dobite .$20,000!
Izenačite katerekoli tri in dobite $250; katerekoli dve in dobite $101
loterijski fecifjibl igrajte ohijsko
mm
THE ESc BUCKEYE “WIN
2 velika iedenska deMlnikai^fS^) $1 SPIRIT OF ’76
AD#157
.iillIlIliliPilllUllillUlllilllilMIlililMIMiMOIIIlilillllillljlMjliiiMllllliiUMM^
no privezan ob pristajno bruno, j mislil in ga premenjal s Pega- mišljal o tem. Gospodar že ve. V njem je čakalo na gospodarja stim Risom. Zakaj, Premeteni On pa gre z odpremo.
‘ni vedel, pa tudi ni kar nič raz-	(Dalje prihodnjič)
za vse prste na obeh rokah krepkih mož. Najbolj vesel je bil med njimi Premeteni Navihanec. Kako bi ne bil. Njega je sprva namenil Ostrorogi, da ostane doma, pa si je včeraj pre-
UGODNE VESTI — Leonard Woodcock, •predsednik Unije avtomobilskega delavstva, je zadovoljen,1 ko se je položaj v avtomobilski industriji začel izboljševati. Jeseni bo sedanja delovna pogodba potekla in treba se be začeti pogajati za novo.

Ženini in neveste!
t
Poslopje je prodano in po 36 letih smo primorani opustiti trgovino. Zato mora biti prodan vsak par obutve neglede na ceno!
TO JE ABSOLUTNO NAŠ ZADNJI TEDEN, PREDNO BOMO DOKONČNO ZAPRLI VRATA!
Zato pohitite, nakupite in prihranite, predno bo vse prodano!
Moški čevlji, škornji, galoše - preje $15, $20, $25 in $30 sedaj samo $6.99.
Ženski čevlji, raznovrstni, preje $10, $15, $20 in $25 sedaj SAMO $3.99.
Zenske copate, preje $5, $7, $8 sedaj SAMO $1.99
Deški boljši čevlji do mere 6, preje $10, $15, sedaj SAMO $3.99
Naša slovenska unijsk.a tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Ženski vsakdanji in športni čevlji, preje $5, $7, $10, sedaj SAMO $1.
Moški, ženski, otroški tenis čevlji, preje $7, $8, $9, sedaj SAMO $2.99
SEDAJ POHITITE - PRIDITE - KUPITE - POSLUŽITE SE PRIHRANKOV, PREDNO ZAPREMO ZA VEDNO!
MILLS SHOE STORE
6311 St. Clair Ave.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
0H7 St. Clair Avenue	431-0828
VEČERJA S PLESOM
ui
3
If/
p
NA LETNI DAN
OBOROŽENIH SIL
v Sheraton Cleveland Hotelu
y petek, 21. maja 1976
DANIEL L. MAUSSER
generalni koordinator
NJIHOVA STRAN JE IZBUGILA — Slika kaže skupino vojakov Narodne zveze, ene bd protikomunističnih skupin, ki je izgubila v državljanski vojni v Angoli, ko je Zahod o-pustil svojo podporo v orožju in opremi.
innnnnrinrinnrinnnr<r<rtnrtr(rtrcrtns 6 o B b s mirinrinris oooo o tf o o oi