Pravopisje v Ijndskih šolah. (Konec.) Kar se je v pervem razredu že učilo, to se uiora v drugeni razredu ponavljati. Zraven se vzame popolnonia raba velikih začetnih čerk. Poglavitno vodilo razdelovanja besed v zloge je treba v tem razredu bolj na tanko razložiti, ker ni zniiraj zadostno in se večkrat ne ve, kako se v govorjenju beseda prav loči. Tedaj naj se učencom pove, kako se beseda razdeli, ako je med samo glasnicami ena ali pa več ločljivih soglasnic. Tudi poglavitne neločljive soglasnice, ktere se skupaj k naslednjemu zlogu jeniljejo, naj se jim povejo. *) Ravno tako naj se jim tudi razloži, da se zložene besede ločijo, kakor so sostavljene i. t. d. Ua bi se učenci navadili razdelovanja besed v zloge, je treba, da se od začetka vse take vaje zlagajo, posebno naj se to stori, kadar jih ucitelj pokliče k tabli, da spisano narekovanje popravljajo. Kterikrat pa naj se jim dajo besede cele narekovavne vaje spisati in po zlogih razdeliti, postavim: ,,Xa-še živ-Ije-nje je krat-ko". Potem pridejo vaje mehkih in terdih soglasnic b-p, d-t, g-h, k, ktere se posebno na koncu besed celo enako glase. Razločijo se, ako se beseda podaljša. V tretjem razredu se vse ponavlja, kar se je že podučevalo v poprejšnih razredih. V tem razredu se mora ta poduk, kolikor je mogoče , dokončati, ker to je zadnji razred, iz katerega učenci po kmetih potem stopijo v odločeni stan. XTaj se toraj vadijo, da soglasnice 1 — v, s — z, š — ž, lj in nj v pisanju prav rabijo. V sredi besede in na koncu besede se v zategnjenih zloglh soglasnica e navadno glasi kakor v; v *) Poglavitne neločljive tihnice so : lj , nj, bl, cl, čl, dl, gl, hl, kl, pl, sl, tl, br, cr, čr, dr, gr, hr, kr, pr, sr, tr, cm, cm, gm, hm, km , dn, gn, kn, pn. cv . čv, dv, gv, liv, kv, tv , ps, pt, sk, sp. st, šč. Pi«. breznaglasnih in skračcnih zlogih pa se na koncu besed al kakor ov, — el in il pa kakor u zgovarja. *) Tihnice Ij iu n; rabinio namesto l in n pred glasnico, ali pa za glasnico, ktero hočemo posebno meliko zgovoriti; razločuje se po dobrem zgovoru. Trcba jc toraj učence posebno pri branju iz bukev napeljevali, da vsaki glas v besedi pristojno izgovarjajo, zraven pa jili pridno vaditi v pisanju lakih besed. X*a koncu besede se tudi soglasnice s — z, š — * cnako glase: razločujenio jih , kakor druge soglasnice, ki so si podobne, po podaljšauju bescde in pa po dobrem izgovoru. Tudi naj se pove učencom, da v potegnjcnili zlogih pišeino glasnice a, e, i, o, u, — v skračenih pa a, e, i, 6, ii, da vejo saj v branju poraen teli znaminj. Koneč110 naj se vzame v tretjeni razredu še vaja ločnic, in sicer naj pervo pika, potem prašaj in klicaj, in za tenii še le ostalc. Sploh ima učitelj v tretjcm razredu vedno veliko priložnosti, da vadi svoje učence v tein predmetu, čc lc ve šolske nauke lepo skupaj vezali, in pri enem poduku tudi druzega lepo strinjati. Kar sem pa že omenil, ponovim še enkrat, kar v malili šolali vodila ne izdajo, izdala bn pridna vaja učencov in pa niodrn ravnanje ui-iteljevo. Fr. Gerbic. *) Ker se ta soglasnica v pisanjn tolikokrat rabi, posebno pri glagolih v priložaju preteklega časa, bo učitelj priraoran pri narekovavnih vajah že v nižjem razredu otroke sploh opomniti, da besede, pri ktcrih se na koncu v sliši, pišemo namesto v soglasnico I, ako se v podaljšanju besede l sliši. v\«.