POROČILO O DELU POSTAJE MILICE LJUBLJANA-ŠIŠKA IN OCENA VARNOSTNIH RAZMER ZA LETO 1982 Postaja milice Ljubljana-Šiška s svojimi oddelki je v letu 1982 vse svoje napore usmerila v dosledno izvajanje nalog izhajajočih iz zakona o notranjih zadevah in daigih zakonov ter podzakon-skih predpisov. Leto 1982 je bilo tudi leto kongresov in nekaterih večjih prireditev, kar je na specifičen način vplivalo na dejavnost postaje milice. Aktivnost postaje milice je bila usmerjena zlasti k zagotavljanju varstva ustavne ureditve, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, zlasti tistih, ki so naperjena k izpodkopavanju temeljev našega družbeno ekonomskega sistema, zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti cestnega prometa. Pri svojem delu smo stremeli za tem, da vsem delovnim Ijudem in občanom zagotovimo čim boljše pogoje za njihovo normalno življenje in delo ter varno počutje. V celotnem sklopu naših aktiv-nosti pa smo si zlasti prizadevali ohraniti varnostne razmere na nivoju preteklih let. Pri teh naših prizadevanjih smo na nekaterih področjih našega dela v celotl uspeli, na nekaterih področjih pa le deloma, na kar so vplivali tako objektivni kot tudi nekateri subjektivni dejavniki oz. faktorji. VARSTVO USTAVNE UREDITVE Kazniva dejanja in prekrški s polrtičnim obeležjem V letu 1982 je naša PM obravnavala sedem kaznivih dejanj s političnim obeležjem. Štiri kazniva dejanja so bila storjena po členu 134 KZ SFRJ vzbujanje narodnostnega, rasnega in verskega so-vraštva, razdora ali nestrpnosti. Eno kaznivo dejanje je sovražna propaganda po čl. 133 KZ SFRJ, eno kaznivo dejanje po čl. 144 KZ SFRJ in eno kaznivo dejanje po čl. 83 KZ SRS, uničenje vo-lilnih listin. Zoper vse storilce opisanih kaznivih dejanj smo podali kazenske ovadbe TJT Ljubljana, enota v Ljubljani. Obravnavali smo tudi pet prekrškov s političnim obeležjem. Vsi prekrški so bili storjeni po čl. 10 tč. 3 zakona o prekrških zoper JRM. Zoper vse storilce smo podali predloge za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške v Ljubljani. Vse opisane primere je obravnaval tudi vamostni kolegij SO Ljubljana-Šiška. Vsa kazniva dejanja in prekrške s političnim obeležjem so storili posa-mezniki, ki med seboj niso bili povezani in organizirani. V primer-javi s preteklim letom so ta kazniva dejanja v porastu, prekrški pa so na istem nivoju. V preteklem letu smo obravnavali le tri kazniva dejanja s pclitičnim obeležjem. Poleg omenjenih kaznivih dejanj in prekržkov, je bilo v preteklem letu tudi več pojavov raznih napisov in letakov z neprimerno in sovražno vsebino (kljukasti križi, necdvisna Slovenija itd.). KRIMINALITETA Gospodarska krhninaliteta V preteklem letu je bilo naše deto po vprašanju kriminalitete usmerjeno predvsem po odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev na področju varstva ustavne ureditve in klasične kriminalitete. Samostojno pa smo se nekoliko manj angažirali pri odkrivanju in preprečevanju gospodarske kriminalitete. Kljub temu pa smo lažje primere npr.: poneverbe, nedovoljena trgovina rtd. obravna-vali tudi sami in storilce ovajali pristojnemu TJT. Težja tovrstna kazniva dejanja pa je obravnavala specializirana služba pri UNZ Ljubljana-mesto. Ta služba je tudi večino dejanj s tega področja obravnavala samostojno oziroma v sodelovanju s tukajšnjo PM. Skupaj s skupino za zatiranje gospodarske kriminalitete pri UNZ Ljubljana-mesto smo obravnavali 45 kaznivih dejanj, kar je za 16 kaznivih dejanj več kot v letu 1981. Vrsta kaznivih dejanj in porast v primerjavi z letom 1981 je razvidna iz spodaj prikazane pregled-nice: Iz preglednice je razvidno, da se je število kaznivih dejanj s tega področja sicer nekoliko povečalo, zaskrbljuje pa dejstvo, da se spreminja struktura kaznivih dejanj iz lažjih na težje oblike. To pa ima za posledico mnogo večjo škodo, povzročeno na družbenem premoženju. Kljub temu, da se je družbena samozaščita v delov-nih organizacijah nekoliko izboljšala in da v več primerih že pri-javljajo storilce tovrstnih kaznivih dejanj, pa se zdi, da to ni rezultat večje osveščenosti, ampak da gre predvsem za razne oblike prisile, kot so težak gmotni položaj, uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, krtianje medsebojnih odnosov itd. Prav tako se kljub večkratnemu opozarjanju z naše strani še vedno pojavljajo kaz-niva dejanja, ki bi jih morala notranja kontrola že prej ugotoviti. Še zmeraj se pojavljajo kazniva dejanja nevestnega gospodarje-nja z družbenimi sredstvi, kar je predvsem občutno na raznih grad-biščih, kjer ležijo material in stroji nezavarovani. V prihodnjem obdobju žal lahko pričakujemo, da bo še bolj prisotno naraščanje kaznivih dejanj na tem področju, saj bodo tako DO kot posamezniki za vsako ceno poskušali obdržati ustvar-jeni standard, če si ga že ne izboljšati. Brez bistveno izboljšane organizacije dela, boljšega odnosa do družbenega premoženja in poostrene kontrole samoupravnih in drugih organov znotraj delovnih organizacij je iluzorno pričakovati, da se bo stanje na področju gospodarske kriminalitete izboljšalo. Splošna kriminaliteta V letu 1982 opažamo, da je klasična kriminaliteta na območju naše občine v močnem porastu, saj smo v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami ONZ v preteklem letu obravnavali 2272 kaznivih dejanj, kar je za 1244 KD več kot v letu 1981. Uspešno smo raziskali 1217 kaznivih dejanj ali 53,56%, ne-raziskanih pa je ostalo 1055 KD ali 46,44%. Iz podatkov je raz-vidno, da je v letu 1982 velik porast kaznivih dejanj, predvsem so v porastu tatvine, vtomi v osebne avtomobile in kleti. Večje število kaznivih dejanj je posledica priseljevanja večjega števila Ijudi na naše območje, graditev novih sosesk (bloki Bratov Babnik, Brilejeva itd.) kakor tudi najnovejšega evidentiranja kaznivih dejanj. V tem letu smo namreč evidentirali tudi kazniva dejanja, katerih škoda ne presega 100 din (v preteklem letu se je za takšna dejanja uporabljalo določilo 2. odstavka 8. člena KZ SFRJ — inštitut neznatne družbene nevamosti). V klasični kriminaliteti prevladujejo kazniva dejanja zoper druž-beno in zasebno premoženje (tatvine, velike tatvine), v manjšem pa so zastopana kazniva dejanja zoper življenje in telo, splošno varnost Ijudi in premoženje. Večje število kaznivih dejanj napram letu 1981 lahko pripi-sujemo tudi večji osveščenosti oBčanov in delovnih Ijudi na področju družbene samozaščite. Občani namreč v zadnjem času prljavljajo vsa kazniva dejanja, tudi manjša, česar pa v prejšnjih letih niso. V primerjavi s preleklim letom je odstotek raziskanosti kaznivih dejanj za 13% slabši kot v letu 1981. Naslabo raziskavo kaznivih dejanj v primerjavi s preteklim letom je vplivalo predvsem bistveno povečanje skupnega števila kaznivih dejanj in s tem tudi obre-menjenost posameznikov, pa tudi kadrovska problematika postaje milice. Gibanje kriminalitete in uspešnost raziskave KD v občini Ljub-Ijana-Šiška za obdobje dveh let: V letu 1982 predvsem prevladujejo manjša kazniva dejanja, kjer je materialna škoda manjša. To so predvsem tatvine bencina iz osebnih avtomobilov, vlomi v kleti, vlomi v osebne avtomobile. Težjih kaznivih dejanj pa v letu 1982 ne beležimo, kar je razvidno \z preglednice št. 1. Poseben problem v občini v zadnjem času predstavljajo mlado-letniške združbe (skupine), ki se predvsem združujejo za izvršitve kaznivih dejanj, predvsem za vlome v osebne avtomobile in drvamice. Opažamo pa tudi, da so te skupine tudi nasilne do drugih občanov. Z večjimi akcijami smo sicer nasilništvo teh skupin delno omejili, vendar bo na tem področju potrebno storiti več. Predvsem se bodo morale bolj angažirati razne strokovne službe, ki se ukvarjajo z mladoletnim prestopništvom in vzgojo mladoletnikov. V zadnjem času tudi opažamo porast kaznivih dejanj uživanja mamil, neupravičene proizvodnje in prometa z njimi ter omogočanja uživanja mamil. Ta problem je v občini zaskrbljujoč, kajti opažamo, da se iz drugih krajev na naše ob-močje priseljujejo že znani uživalci mamil, ki se združujejo in so med seboj povezani. S pojavom te strukture Ijudi se hkrati tudi večajo vlomne latvine, saj te osebe na ta način pridejo do sredstev za zelo draga mamila. Iz preglednice, ki prikazuje gibanje kriminalitete po krajevnih skupnostih v občini Ljubljana-Siška, je razvidno, da je največ KO storjeno v KS, kjer je naseljenih največ Ijudi. PREGLEDNICA KAZNIVIH DEJANJ PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KS Milan Majcen KS Hinko Smrekar KS Na Jami -, r KS dr. Petra Držaja -¦¦.. KS Zgornja Šiška KS Ljubo Šercer KS Litostroj KS komandanta Staneta I KS komandanta Staneta II KS komandanta Staneta III KS Dravlje KS Koseze KS Dolomitskega odreda KS Bratov Babnik 196 147 69 75 148 61 276 75 39 57 245 144 84 77 KS Šentvid KS Edvard Kardelj — Tacen KS Gameljne-Rašica KS Vižmarje-Brod KS Gunclje-Male Vižmarje KS Staneži6e-Medno KS Podutik 182 23 13 46 21 26 23 KS Medvode KS Pirniče KS Preska KS Vaše-Goričane KSSora 77 16 63 18 2 KS Senica KS Trnovec-Topol 3 5 Kraji kršitev KS Smlednik KS Vodice KS Bukovica-Šinkov tum 13 16 6 Pri raziskovanju kaznivih dejanj, predvsem težjih, smo zelo uspešno sodelovali z oddelkom za zatiranje kriminalitete pri UNZ Ljubljana-mesto, ki so nam nudili strokovno pomoč. Prav tako nam je strokovno pomoč nudil inšpektoral milice UNZ Ljubljana-mesto. Uspešno smo sodelovali tudi s pravosodnimi organi, kakor tudi s pristojnimi službami v občini, predvsem na področju pre-ventivnega delovanja za preprečevanje mladoletniškega prestop-ništva, kakor tudi na izboljšanju družbene samozaščite občanov na področju varovanja družbenega in zasebnega premoženja. Na področju premoženjskih deliktov namreč s samozaščitnim obnašanjem občanov ne moremo biti zadovoljni. Kljub večkrat-nemu opozarjanju občani še vedno polagajo premalo pozornosti do svojega premoženja, saj niso redki primeri, ko so stanovanja, avtomobiii odklenjeni, v kontaktnih ključavnicah vozil so ključi, v avtomobilih razstavljeni razni vrednostni predmeti, brezskriano nošenje denarja po ulicah itd. Vsi navedeni dejavniki pa dajejo možnosti storilcem za izvrševanje kaznivih dejanj. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Vzdrževanje javnega reda in miru je ena izmed osnovnih nalog milice, kjer s preventivnimi in represivnimi aktivnostmi omogo-čamo delovnim Ijudem in občanom normalen potek dela in živ-Ijenja. Vzdrževanje javnega reda in miru je odvisno od vrste dejav-nikov določenega območja, z različnimi pojavnimi oblikarai. Tudi v preteklem letu na področju varovanja javnega reda in miru nismo imeli hujših kršitev, kl bi v večji meri ogrožale vamost delovnih Ijudi in občanov. še vedno prevladujejo na tem področju klasični problemi, kot so prepiranje, kričanje, pijančevanje, pote-panje, klatenje, družinski spori in podobno. V letu 1982 na območju naše občine beležimo 826 prekrškov zoper javni red in mir, ki jih je storilo 769 kršiteljev, kar je v pri-merjavi z letom 1981, ko je bilo 1287 prekrškov, za 641 prekrškov manj, kar je razvidno iz prikazane razpredelnice. Največ prekrškov je bilo slorjenih v KS Milan Majcen, in sicer 105. V tej KS prevladujejo predvsem kršitve kot pijančevanje in razgrajanje, predvsem v lokalih kot so Čuk klub, Stopoteka in Keršič. Delno smo sicer zmanjšali kršitve s pojačanim preven-tivnim delom v lokalih in okolici, ravno tako pa smo tudi opravili več razgovorov z odgovomimi osebami teh lokalov. S stanjem še nismo zadovoljni in bomo v naslednjem letu s pojačanim nad-zorom poskušali te kršitve omejitl. V drugih KS sicer večjih kršitev ni, kljub temu pa sta proble-matični še KS Šentvid in Medvode, kjer se predvsem pojavljajo kršitve v gostinskih lokalih. Upad števila kršitev v primerjavi z letom poprej pripisujemo velikemu številu aktivnosti vseh družbenih sil, kakor tudi povečani prisotnosti delavcev milice na območjih in smereh, kjer so bile v preteklem letu kršitve najpogostejše. Velik delež ima pri tem tudi organiziran pristop z izvedbo pre-ventivnih vamostno-operativnih akcij v posameznih gostinskih lokalih. V spodaj prikazani preglednici je razviden prikaz kršitev javnega reda in miru po vrstah kršitev v primerjavi z letom 1981. \z zgornjih podatkov je razvidno, da smo v letu 1982 uspeli zmanjšati število raznih pretepanj, drznega vedenja, prepiranja in kričanja. V porastu pa so prekrški klateštva, ki v občini postajajo čedalje večji problem. Klateži so namreč potencialni kršitelji JRM, kakor tudi storilci kaznivih dejanj. ¦ Iz podatkov je razvidno, da se še zmeraj največ prekrškov dogodi v gostinskih lokalih, kar predvsem pogojuje malomarno delo osebja, ki toči alkohol vinjenim osebam, prav tako pa samo prepiranje strežnega osebja z gosti. Še vedno je velik odstotek kršitev v privatnih stanovanjih. V lanskem letu beležimo padec kršitev javnega reda in miru na prireditvah, ki pa jih je bilo lani več kot v prejšnjem obdobju. Te kršitve smo uspeli zmanjšati s preventivnim delom, saj na vsaki prireditvi preventivno delujejo miličniki v uniformah, kar pa nam odvzame veliko delovnih ur. Samo v hali Tivoli in na železničarskem stadionu imamo na leto povprečno 200 raznih prireditev, skoraj tri na teden. Te prireditve ponavadi trajajo dve ali tri ure. Z aktivnim preventivnim delom v posameznih vamostnih oko-liših bomo morali nadaljevati z večjo strokovnostjo in operativno mobilnostjo, s ciljem, da v letu 1983 kar najuspešneje delujemo na preprečevanju vseh aktivnosti, ki imajo za posledico kršitev zakona o prekrških zoper javni red in mir. V ta naša prizade-vanja pa se bodo morali v smislu družbene samozaščite vključiti vsi odgovomi, zlasti pa delovni Ijudje in občani, organizacije zdru-ženega dela. ¦-:..¦ PROMETNA VARNOST Na območju postaje milice Ljubljana-Šiška se v letu 1982 pro-metne razmere niso bistveno spremenile, čeprav je do določenih spremerrib prišl©. Z dograditvijo zahodne obvoznice od Celovške do Tržaške ceste so se spremenile promelne raz-mere predvsem glede tranzitnega prometa iz smeri Kranja v smeri Primorske, saj sedaj le-ta poteka po zahodni obvoznici, kar ima za posledico razbremenitev Celovške ceste v smeri delavskega doma, tako da na tem odseku v letu 1982 ni bilo zastojev v pro-metu na tem delu ceste, kar se je občutilo predvsem v času turi-stične sezone. Na novo ni bila zgrajena nobena cesta. Stanje ceste glede vozišča in prometne signalizacije pa je podobno kot prejšnje leto, s tem da so zaznamovani prehodi za pešce na Celovški cesti zdaj ustrezno osvetljeni. Zato so sedaj razmere glede varnosti pešcev bistveno boljše, saj od časa, kar so prehodi osvetljeni, na teh prehodih ni bilo hujših nesreč z udeležbo peš-cev. V tetu 1982 je bila izboljšana prometna signalizacija tudi na drugih ulicah, s tem da je bilo na novo postavljenih več prometnih znakov. Do spremembe glede prometnih razmer glede števila motomih vozil v prometu, je prišlo v zadnjem četrtletju 1982 s predpisom, ki omejuje promet oz. prodajo pogonskih goriv za motorna vozila, saj je od takrat v prometu občutno manj vozil, vendar pa te spremenjene razmere na območju SO Ljubljana-Šiška niso bistveno vplivale na prometno varnost. Število pro-metnih nezgod se je v zadnjem četrtletju zmanjšalo le za 8%. Varnost prometa se je v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 poslabšala, predvsem glede posledic prometnih nezgod. V letu 1982 beležimo za 9,6 odstotka manj prometnih nezgod, posledice, ki so v nezgodah nastale, pa so mnogo hujše kot v letu 1981. Statistični prikaz števila prometnih nezgod v primerjavi z letom 1981: Leto Število nezgod % 1981 1982 299 271 -9,6 V tem prikazu so zajete prometne nezgode, ki smo jih obrav-navali kot kazniva dejanja in pa takšne, v katerih je bil poškodovan ali oškodovan povzročitelj sam, niso pa zajete prometne nezgode, ki smo jih obravnavali kot prekrške ali dogodek. Prometnih ne-zgod z manjšo materialno škodo, to je škodo do 20.000 din, se je na našem območju zgodilo 531. Poleg tega smo obravnavali tudi 244 prometnih nezgod kot dogodek, v kalerih je na vozilih nastala majhna materialna škoda. To so v glavnem primeri po-škodb parkiranih vozii z drugim, neznanim voznikom na parkirnih prostorih. Posledice prometnih nezgod 1. Smrtne nezgode vozniki sopotniki kolesarji pešci Skupaj 9 4 2 4 19 2. Hude telesne poškodbe vozniki sopotniki kolesarji pešci Skupaj 29 28 9 16 82 3. Lahke telesne poškodbe vozniki sopotniki kolesarji pešci Skupaj 129 86 38 32 285 Kot vzroki prometnih nezgod se najčešče pojavljajo neprimerna hitrost, napake v križiščih. vožnja vy;dečo luč, izsiljevanje pred-nosti, prečkanje vozišča izven zaznamovanih prehodov za pešce in alkohol. Glede števila prometnih nezgod je najbolj pereča gorenjska vpadnica in Celovška cesta, kjer je bilo v prometnih nezgodah udeleženih 530 udeležencev prometa. To nas je vodilo k temu, da smo večino aktivnosti po vprašanju nadzora in kontrole pro-meta izvajali na tej cesti. V letu 1982 smo na področju prometne varnosti veliko pozor-nost posvelili zlasti preventivni dejavnosti. Zaradi lažjih kršitev prometnih predpisov, ki praviloma niso vzroki prometnih nezgod, smo udeležencem v prometu izrekli 5056 opozoril, med njimi številnim otrokom, ki smo jim nasploh posvečali veliko pozornost. Ob začetku šolskega lela smo se aktivno vključili v akcijo, ki jo je organiziral IM UNZ Ljubljana-mesto. V tem okviru smo obiskali vse osnovne šole ter otrokom predavali o pravilih cestnega pro-meta. Mentorjem prometne vzgoje v osnovnih šolah smo nudili strokovno pomoč pri njihovem delu in organizaciji pionirske pro-metne službe. Ob začetku šolskega leta, kakor tudi kasneje pa smo pred osnovnimi šolami in na križiščih, kjer največ otrok na poti v šolo in domov prečka vozišče, organizirali prometno službo z našimi miljčniki. Glede prometne vamosti predvsem šoloobveznih otrok pa smo stalno sodelovali tudi z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zoper storilce cestnoprometnih prekrškov smo v preteklem letu dosledno represivno ukrepali. Tako smo v minulem letu zaradi kršitev CPP podali sodniku za prekrške predloge za uvedbo po-stopka o prekršku zoper 1338 kršiteljev, od tega 328 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Za razne kršitve CPP smo udeležencem v prometu izrekli 1870 denarnih kazni v skupnem znesku 449.400 dinarjev ter izdali 946 plačilnih nalogov. Da bi zagotovili boljšo prometno varnost v občini, bomo v letu 1983 pojačali kontrolo in nadzor prometa ter zoper vse kršitelje dosledno ukrepali. V sodelovanju z občinskim svetom za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu bomo posebno skrb posvečali prometni vzgoji še posebno šoloobveznih otrok. Prav tako bomo v sodelovanju s SPV seznanjali delovne Ijudi in občane s pro-metno varnostjo v občini in opozarjali na dogodke in pojave, ki so za prometno vamost pomembni. Vzpodbujali bomo samozaščitno obnašanje Ijudi v primerih, ko gre za raziskovanje prometnih nezgod s pobegom. Skozi vse lelo bomo redno spremljali prometne razmere ter v tem sklopu tudi stanje prometne signalizacije in stanje vozišč ter v primerih, ko bomo ugotovili kakršnokoli nepravilnost ali po-manjkljivost, o tem obveščali pristojne službe. ORGANIZACUSKO KAOROVSKE ZADEVE Območje občine Ljubljana-Šiška, ki ga pokriva postaja milice Šiška s svojimi oddelki, meri skupno 165 kvadratnih kilometrov. Posamezne organizacijske enote pa pokrivajo naslednjo kvadra-turo: PM Šiška 5,5 kv. km. OM Sentvid 44,5 kv. km, OM Med-vode 94 kv. km in OM Vodice 21 kv. km. Z odločbo izvršnega sveta SR Slovenije je bil ustanovljen tudi oddelek milice Koseze, ki pa s svojim delom še ni pričel. Za normalno delo oddelka namreč še niso zagotovljeni nikakršni pogoji. Glede na trenutno proble-matiko pa tudi ni večjih izgledov, da bi se vprašanje tega oddelka milice v bližnji prihodnosti dokončno uredilo. Na celotnem območju občine prebiva 85.000 prebivalcev, in sicer na območju PM Šiška 52.000, OM Šentvid 19.000, OM Medvode 13.000 in OM Vodice 3.500 prebivalcev. Celotno ob-močje občine ima 31 krajevnih skupnosti in prav toliko varnostnilT okolišev. Zaradi kadrovskih in drugih težav pa celotno območje pokriva 14 WO. Če upoštevamo bolniške dopuste, redne letne dopuste, iz-redne dopuste in druge odsotnosti z dela, je postaja milice z oddelki skozi vse leto zasedena le 65-odstotno. Tudi sicer bi bilo potrebno na področju sistemizacije delovnih mest nujno opraviti določene spremembe. Posebej kritično je stanje OM Medvode, kjer je sistemiziranih 11 delovnih mest miiič-nikov, kar je absolutno premalo za normalen potek dela v enoti. SOCIALNE RAZMERE Na področju socialnih razmer stanje ni zadovoljivo, saj imamo trenutno 15 nerešenih stanovanjskih problemov, od katerih so nekateri že kritični. Nekateri naši delavci stanujejo v nemogočih življenjskih razmerah in le-te bo potrebno v najkrajšem času rešiti. Velik problem predstavljajo zlasti mlade družine, ki so dejansko brez kakršnihkoli stanovanj in tako nekatere izmed njih stanujejo v samskih sobah na PM. Jasno pa je, da je to nesprejemljivo in da je treba v najkrajšem času poiskati ustrezne rešitve. Pri reše-vanju stanovanjskih problemov smo imeli vseskozi trdno oporo in vse razumevanje SO Ljubljana-Šiška in njenega izvršnega sveta. Tako smo v letu 1982 dobili pet novih stanovanj in na podlagi tega na PM rešili devet stanovanjskih problemov. Ob taki podpori SO in zlasti izvršnega sveta pa upamo, da bomo to pro-blematiko uspešno reševali tudi v bodoče. AKT1VNOST1 ZA NADAUNJI RAZVOJ DRUŽBENE SAMOZAŠČITE IN NARODNE ZAŠČITE Sodelovaje postaje milice z nosilci družbene samozaščite v KS in OZD ter drugimi organizacijami v občini je na nivoju pozitivnih predpisov in medsebojnih dogovorov. Sodelovanje temelji pred-vsem na delu WO. WO sodelujejo v KS, OZD in SIS, v komi-tejih za LO, vamost in DS, z načelniki narodne zaščite in drugimi nosilci našega samoupravnega in socialističnega sistema. WO podajajo vamostno oceno v KS in OZD. Pri usposabljanju NZ so posamezni WO sodelovali pri pfeizkusih znanja v ravnanju z orožjem za posamezne člane NZ v KS in OZD. Sodelovali smo pri nudenju strokovne pomoči pri preverjanju usposobljenosti NZ, predvsem glede vzdrževanja, nošenja in ravnanja z orožjem. V ta namen so WO izvedli predavanja v KS Litostroj, Vodice, Bukovica in OŠ Hinko Smrekar. Strokovno pomoč smo nudili tudi pri izdelavi načrtov za delovanje NZ. Družbena samozaščita v KS in večjih OZD poteka dokaj dobro. Težave pa so še vedno pri organiziranju DS in NZ v manjših organizacijah združenega dela. Pri organiziranju izvedbe praktičnih vaj narodne zaščite smo nudili predvsem strokovno pomoč v KS Litostroj, WZ Litostroj in OŠ Hinko Smrekar. Komandir postaje milice Emerik Peterka OCENA VARNOSTNIH RAZMER V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V LETU 1982 Zaostreni pogoji gospodarjenja v preteklem letu, še vedno ne povsem stabilne razmere v SAP Kosovo in seveda tudi neugodne mednarodne politične in vojaške razmere, so ustvarjale ugodno vzdušje za nekatere negativne pojave in težnje, ki so vplivale tudi na varnostne razmere v občini in Ljubljani. Zaostrovanje v med-narodnih odnosih in vedno bolj izražene posledice zaostrenih pogojev gospodarjenja, ki jih skušajo posamezniki in posamezne skupine izkoristiti za delovanje proti naši ustavni ureditvi ter nara-ščanje kaznivih in drugih negativnih družbenih pojavov, opozarjajo na to, da bo potrebno čedalje več naporov vseh subjektivnih sil in vsakega posameznika za ohranjevanje stabilnih vamostnih raz-mer tako s stališča varovanja ustavne ureditve kot drugih vidikov ogrožanja vamega in mirnega življenja in dela občanov. Očitno je na pohodu oživljanje različnih inačic nacionalizmov v skoraj vseh nacionalnih sredinah v Jugoslaviji. V občini kakor tudi v Ljubljani se pogosteje kot pred leti srečujemo s šovinističnimi izpadi do pripadnikov drugih narodov in narodnosti, s parolami o samostojni Sloveniji, o gospodarski neučinkovitosti v drugih republikah in podobno. Čeprav v občini in Ljubljani ni dokazov za organizirano nacionalistično aktivnost, temveč gre za izpade posameznikov, vendarle ne bi smeli piodcenjevati možnosti raz-raščanja tega pojava do stopnje organiziranosti. Posamezniki, ki skušajo pridobivati somišljenike za protisocialistično in proti-samoupravno delovanje niso imeli podpor, kar pa ne pomeni, da teh pojavov ne bi pozorno spremljali in ludi ukrepali, če bi takšne tendence presegale družbeno sprejemljivo toleranco. Lani se je na območju občine.obravnavalo 2272 kaznivih dejanj, 2175 prekrškov in 271 prometnih nezgod. V tej varnostni oceni pa terjajo večjo pozornost predvsem naslednja področja: 1. splošna kriminaliteta, 2. mladoletniško prestopništvo, 3. gospodarska kriminaliteta, . 4. politična kriminaliteta, 5. varovanje javnega reda in miru, •.,: 6. varnost prometa. - . KRIMINALITETA V letu 1982 se je na območju občine Ljubljana-Šiška obrav-navalo 2272 kaznivih dejanj, kar predstavlja 121% povečanje glede na predhodno obdobje. \z statističnih podatkov ugotavljamo, da so politično, gospodarsko in področje splošne kriminalitete v precejšnjem porastu, še zlasti pri kaznivih dejanjih zoper družbeno in zasebno premoženje. Upoštevati moramo, da pomenijo taka kazniva dejanja za naše socialistične demokratične družbene razmere obremenitev, saj ovirajo človekovo svobodo, družbeno ustvarjalnost, gospodarski napredek in počutje delovnih Ijudi in občanov. Leto Kazniva dejanja 1981 1982 1028 2272 1. Splošna kriminaliteta Kljub temu, da se je v letu 1982 zasledilo na področju splošne kriminalitete ogromen porast, se lahko oceni, da se je zlasti s pre-ventivno dejavnostjo preprečilo hujša kazniva dejanja na škodo družbenega in zasebnega premoženja. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 1982 velik porast kaznivih dejanj, predvsem so v porastu tatvine, vlomi v osebne avtomobile in kleti. Večje število odkritih kaznivih dejanj je posledica boljšega in doslednejšega dela organov za notranje zadeve, priseljevanja večjega števila Ijudi na naše območje in graditev novih sosesk (bloki v KS Bratov Babnik, KS Dolomitskega odreda). V splošni kriminaliteti prevladujejo kazniva dejanja zoper druž-beno in zasebno premoženje (tatvine, velike tatvine), v manjšem pa so zastopana kazniva dejanja zoper življenje in telo, splošno varnost Ijudi in premoženje. Večje število kaznivih dejanj napram letu 1981 lahko pripisu-jemo tudi večji osveščenosti delovnih Ijudi in občanov na področju družbene samozaščite. Občani namreč v zadnjem času prijavljajo vsa kazniva dejanja, tudi manjša, česar v prejšnjih letih niso. 2. Mladoletniško prestopništvo Poseben problem v zadnjem času na območju občine pred-stavljajo mladoletniške združbe (skupine), ki se predvsem zdru-žujejo za izvršitve kaznivih dejanj, predvsem za vlome v osebne avtomobile in drvarnice. Opazno je tudi, da so te skupine tudi nasilne do drugih občanov. Z akcijami se je sicer nasilništvo teh skupin delno omejilo, vendar bo na tem področju potrebno storiti več. Predvsem se bodo morale bolj angažirati razne strokovne službe, ki se ukvarjajo z raznim mladoletniškim prestopništvom in vzgojo mladoletnikov. V zadnjem času se je opazil tudi porast kaznivih dejanj uživanja mamil, neupravičena proizvodnja in pro-met z njimi ter omogočanje uživanja mamil. Ta problem je v občini zaskrbljujoč, kajti opaziti je, da se iz drugih krajev na območje naše občine priseljujejo že znani uživalci mamil, ki se združujejo in so med seboj povezani. S pojavom te strukture Ijudi se hkrati tudi večajo vlomne tatvine, saj te osebe na ta način pridejo do sredstev za zelo draga mamila. 3. Gospodarska kriminaliteta Število kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete je bilo v letu 1982 v porastu. Opazna je strukturna sprememba kaznivih dejanj, saj se je obravnavalo več težjih in družbi nevar-nejših kaznivih dejanj. Negativne pojavne oblike se kažejo zlasti v nevestnem gospodarjenju in korupcijskih dejanjih. V letu 1982 se je obravnavalo poseben primer goljufije — 6 primerov (leta 1981 — 2 primera), poneverba — 9 (5), grabež — 4 (2), ne-upravičeno sprejemanje daril — 3 (2), neupravičeno dajanje daril — 2 (2), nedovoljena trgovina — 2 (1), zloraba pravic odgovorne osebe — 3 (2) itd. Pri ugotavijanju takšnih posledic se ugotavlja včasih že kar sistematsko prelivanje daižbenih sredstev v zasebni sektor skozi razne kooperantske in pogodbene odnose, kar hkrati korumpira poslovne kroge v združenem delu. Kljub temu, da se je družbena samozaščita v delovnih orga-nizacijah nekoliko izboljšala in da v večini primerov prijavljajo storilce tovrstnih kaznivih dejanj, pa je potrebno ugotoviti, da to ni rezultat večje osveščenosti delovnih Ijudi, ampak da gre tu za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in krhanja medsebojnih od-nosov. Prav tako pa se tudi ugotavlja, da je notranja kontrola v delovnih organizacijah velikokrat neučinkovita, saj se še zmerom pojavljajo kazniva dejanja nevestnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, predvsem pri varovanju družbene imovine (varnostna služba). 4. Politična kriminaliteta V letu 1982 je bilo storjenih na območju občine pet prekrškov s političnim obeležjem. Med kršitelji so bili največkrat povratniki. Najpogoslejši prekrški so bili zbujanje narodnostnega, rasnega in verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, sovražna propa-ganda. Pojav sovražnih parol, letakov in napisov je bil v letu 1982 v upadanju. Prav tako je bilo v upadanju risanje kljukastih križev, storilci pa so bili v večini primerov otroci, ki rišejo simbole pri igri. Vsa kazniva dejanja in prekrške s političnim obeležjem so storili posamezniki, največkrat pod vplivom alkohola, ki pa med seboj niso bili povezani niti organizirani. 5. Varovanje javnega reda in miru V preteklem letu na področju varovanja javnega reda in miru ter splošne varnosti Ijudi in občanov v občini ni bilo hujših kršitev. Pregled najbolj pogostih kršilcev javnega reda in miru v primer-javi z letom 1981: Leto 1981 1982 Skupaj kršitev JRM 1287 826 Iz zgornjega prikaza je razvidno, da se v letu 1982 beleži 641 kršitev manj kot v prejšnjem letu. Storitve prekrškov se vse bolj umikajo v nočni čas, v gostinske objekte, ulice in trge in pogosto preraščajo v kazniva dejanja. Večina prekrškov je pogojena z ne-urejenimi družinskimi razmerami, v katerih živijo kršilelji. Največ prekrškov je bilo storjenih v KS Milan Majcen. V tej KS prevladujejo predvsem kršitve kot pijančevanje in razgrajanje v lokalih Čuk klub, Stopoteka in Keršič. Delno so se sicer zmanj-šale kršitve tudi zaradi povečanega preventivnega dela v lokalih in okolici s strani delavcev PM Šiška. V drugih KS sicer večjih kršitev ni, kljub temu pa sta problema-tična KS Šentvid in Medvode, kjer se kršitve pojavljajo v gostinskih lokalih. 6. Varnost prometa Na območju občine se v letu 1982 prometne razmere niso bistveno spremenile, čeprav je na tem področju prišlo do dolo-čenih sprememb. Z dograditvijo zahodne obvoznice od Celovške do Tržaške ceste so se spremenile prometne razmere predvsem glede tranzitnega prometa iz smeri Kranja v smeri Primorske in obratno, kar ima za posledico razbremenitev Celovške ceste, tako da na tem odseku v letu 1982 ni bilo zastoja v prometu, kar se je občutilo v času turistične sezone. Varnost prometa se je v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 poslabšala predvsem glede posledic prometnih nezgod. V letu 1982 beležimo za 9,6% prometnih nezgod manj, posledice, ki so v nezgodah nastale, pa so mnogo hujše kot v letu 1982. Posledice prometnih nezgod — število mrtvih v letu 1982 — 19 (leto 1981 — 16), telesno poškodovanih — 367 (323). S prometnovarnostnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni, če vemo, da so sedaj prehodi za pešce na Celovški cesti ustrezno osvetljeni, tako da sedaj na teh prehodih ne beležimo hujših nesreč z udeležbo pešcev, v letu 1982 pa je bila tudi izboljšana prometna singalizacija na drugih cestah, tako da je bilo na novo postavljenih več prometnih znakov. Do spremembe prometnih razmer glede števila vozil v prometu je prišlo v zadnjem četrtletju s predpisom, ki omejuje promet oziroma prodajo pogonskih goriv za motorna vozila, saj je od takrat v prometu občutno manj vozil, vendar pa te spremembe niso bistveno vplivale na prometno varnost. V letu 1982 se je na področju prometne varnosti veliko pozor-nosti posvetilo zlasti preventivni dejavnosti. Zaradi lažjih kršitev prometnih predpisov, ki praviloma niso vzroki prometnih nezgod, se je udeležencem v prometu izreklo več kot 5000 opozoril, med njimi številnim otrokom, katerim se je posvečala še posebna pozornost. V akcije vamost otrok v prometu so se aktivno vključili delavci postaje milice skupaj z mentorji prometne vzgoje v osnovni šoli in z aklivnostmi, ki jih je organiziral občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sekretariat za Ijudsko obrambo K poročilu Postaje milice Ljubljana-Šiška je izvršni svet na 54.seji dne 11.4.1983 sprejel naslednja stališča in predloge: 1. Izvršni svet sprejema poročilo o delu Postaje milice Ljubljana-Šiška z oddelki Šentvid, Medvode in Vodice za leto 1982 in ugotavlja, da je postaja milice glede na vso problematiko svoje delo opravila zadovoljivo, zato izvršni svet izreka priznanje vsem delavcem milice za opravljeno delo. 2. Izvršni svet poziva vse OZD, da ustrezno organizirajo in ukrepajo na področju družbene samozaščite, saj ugotavlja, da je še vedno premajhna samozaščitna aktivnost v OZD. 3. Izvršni svet ugotavlja, da se beleži večja samozaščitna aktivnost občanov, ki prijavljajo razna kaznjva dejanja. 4. Glede mladoletniškega prestopništva je potrebno posebej naglasiti večjo aktivnost OS, DPO, mladinskih organizacij — zlasti v krajevnih skupnostih, kjer mladina dela, živi in se šola. Izvršni svet apelira na OK ZSMS, da ustrezno organizira svoje aktivnosti na tem področju. 5. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se zadolži, da ob poročilu postaje milice in poročilu o prometni varnosti poda tudi poročilo o prometni vamosti v občini Ljubljana-Šiška s stališča aktivnosti, ki naj bi jih podvzeli za odpravo žarišč v občini. 6. Izvršni svet ugotavlja, da je kadrovska politika znotraj milice neustrezna s stalnim premeščanjem, zato meni, da bi bilo potrebno razmisliti o drugačni kadrovski politiki s stališča strokovnosti, izkušenj in boljšega poznavanja terena. 7. Izvršni svet predlaga, da se pripravi v Ljubljani enoten dogovor za razreševanje stanovanjske problematike delavcev milice, ki bi se financirala iz sredstev proračunov, katera bi se oplemenitila preko dopolnilnih sredstev banke. Izvršni svet