Lelo 1876.
109
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 13. aprila 1876.
51.
Posta va od 18. marci ja 1876,
s katero se izpreminjajo §§. 6, 7 in 9 cesarskega nkaza od 9. novembra 1858 (Drž. zak. št- 205),
o vknpnem nalaganji sirotinskega imenja.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen L
Cesarskega ukaza od 9. novembra 1858 (Drž. zak. št. 205) §§. 6, 7 in 9 se predrugačujejo ter naj slo vejo :
§. 6.
Vkupria sirotinska blagajnica mora vsacemu oskrbovancu, brž kakor se je za-nj v blagajnico dalo najmanj 5 gl. avstr, veljave, od tega zneska dajati obresti po obrestnem merilu, ki veljd za nalaganje aktivnih kapitalov.
Za zneske, ki posamič ali skupaj ne dosegajo 5 gl. avstr, veljave, in od ostankov, ki se podadd, ako se vloženi znesek deli (razšteva) s 5, vkupna sirotinska blagajnica ne plačuje obresti.
8- 7-
Obresti se plačujejo samö po celih mesecih ter se plačilo za vse zneske, kar sojih vloži v enem meseci, začenja od 1. rine prvega prihodnjega meseca.
8- 9.
Od zajmov ali posojil, ki se dovolijo iz vkupnih sirotinskih blagajnic, morajo praviloma dolžniki plačevati obresti po šest od sto.
Izimkoma smejo višja deželna sodišča to obrestno merilo premeniti.
Te zajme (ta posojila) smeta obe strani pol leta naprej odpovedati, tudi jim mora znesek biti takšen, da se da deliti z 10.
Obresti se plačujejo za pol leta naprej in sicer vselej 1. dne januvarja in
1.	dne julija.
I Moveuiach.)	23
Kadar se komu odšteva zajem ali posojilo, treba mu je precej odbiti prvo vsoto obresti za čas od 1. dne tistega meseca, v katerem je bila izročitev zajma dovoljena, do prvega prihodnjega obrestnega roka (1. januvarja ali 1. julija).
Tisti dolžniki sirotinske blagajnice, kateri za zajme, dovoljene jim pred veljavnostjo te postave, plačujejo manjše obresti, nego veljajo pri dotični sirotinski blagajnici, morajo se z vknjižljivim izrecilom zavezati, da plačajo sirotinski bla-gajnici po določilih te postave večje obresti, ker bi se jim sicer kapital odpovedal.
Uradna djanja, kar jih bode o priliki zvršitve tega zaukaza, uživajo Štempelj-sko in pristojbinsko prostost. Ta prostost pristoji vsem izrecilom, zapisnikom, izdatkom (odpravkom), vlogam in prilogam, vendar samo v toliko, kolikor so namenjene za zvrŠitev teh liradnih djanj, ki jih je opraviti po neprepirnem postopku (brez pravde).
Ölen TI.
Ta postava pride v moč 1. due januvarja meseca 1877.
Člen III.
Zvršiti to postavo naročeno je ministroma za pravosodje in finance.
Na Dunaj i, dne 18. meseca marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Glaser s. r.	Pretiš s. r.
59.
Postava od 20. marcija 1870.
o dovršbi in izročbi v službo železnocestne proge Falknovsko-KrasliškoBuštegradskega
železnocestnega društva.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takd:
Člen I.
Vladi se daje oblast, iluštegradski železnocestni družbi za dovršbo proge od Falknova do čosko-saske meje pri Kraslici poleg državnih ponapredščin, podeljenih ji na podlogi postave od 30. aprila 1874 (Drž. zak. št. 92) v skupni vsoti od enega milijona petkrat sto tisoč goldinarjev avstr, veljave v bankovcih dati še dalje en milijon sedem krat sto tisoč (1.700.000) goldinarjev avstr. velj. v bankovcih kot brezobrestne ponaprodščine in za tirjatve, ki nastanejo iz teh ponapredščin, namesto plačila vzeti papirjev imenovane družbe, namreč 11.333'/3 predstvenih obligacij po 150 gl. avsti\ velj. za polno nominalno vrednost do skupnega zneska enega milijona sedemkrat sto tisoč goldinarjev avstr, veljave (1,700.000).
Predstvene obligacije, katere prevzame državna uprava, naj imajo obrestne kupone od 1. oktobra 1877 počenši.
Člen IT.
Za izročevanje ponapredščin, ki jih je po členu 1 te postave za delanje železnice dodeliti, naj veljajo naslednja določila:
1.	V poravnanje visečega dolga, ki si gaje pr. Buštegradska železnocestna družba nakopala potrošivši za progo Falknovsko-Krasliško železnico čez dozdanjo državno ponapredščine od 1,500.000 gl. naj se imenovani družbi dâ ponapredščin za toliko, kolikor državna uprava spozna, da je družba s podanimi pomagali prav izkazala ;
2.	ostanek od ponapredščine za 1,700.000 gl., ki se po le-tem najde, porabiti je sukcesivno za delo in opravo proge od Falknova do državne meje takö, da se posamezna delna odplačila opravijo praviloma, kakor nanese prihodnjega meseca potreba za delo.
Člen III.
Nasproti je pr. Buštegradski železnoeestni družbi naložiti dolžnost:
Z delanjem proge od Falknova do državne meje in z opravo te železnice podvizati tako, da bode mogoče kos od Falknova do Ivraslice najpozneje do 1. junija 1876 a kos od Krasliee do državne meje do 81. decembra 1876 izročiti v javno službo.
Člen IV.
Državni upravi je, za ponapredščine, kijih opravi po členih I in II. na vse stavbe žcleznocestne od Falknova do Krasliee in do državne meje, in na vsa za to delo kupljena zemljišča in vso nabavljeno tvarino dodeliti zastavno pravic o katera se na zahtev državne uprave vpiše v knjigo gori omenjene železnoeestne proge, sledečo neposrednje za zastavno pravico, že veljajočo gledé prejšnih 1,500.000 gl. državnih ponapredščin, vendar s prednostjo pred vsemi drugimi iz kateregakoli imena izvirajočimi terjatvami do dobe, ko se proga Falknovsko-Kras-liška do državne meje izdela in v službo odda.
Člen V.
Dovoljuje se prostost od štemplja in pristojbin za dogovor, ki se sklone po tej postavi med državno upravo in Buštegradsko železnocestno družbo, za dotične vloge, pobotnice in druge listine in odpravke, zlasti za zemljiško-knižne vpise in izbrisna izrecila, kar jih bode <> tej priliki.
Člen VI.
Zvršitev te. postave, katera pride v moč z razglasitvenim dnem, naročena je ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 20. marcija 1876.
Franc Jožef s. r.
112
53.
Ukaz ministerstev za pravosodje in finance od 29. marcija 1879,
s katerim se navodilo o ravnanji z vknpno naloženim sirotinskim imenjem, razglašeno 24. jnnija 1859 (Drž. zak. 123), na več mestib prenareja.
Ministra za pravosodje in finance dogovorno z vrhovnim računiščem spoznavata za dobro, zarad uprostitve opravil izdati glede uprave s kumulativnim sirotinskim imenjem naslednji ukaz, ki pride v moö 1. dne januvarja meseca 1877:
1.	Zapiski in izkazi (obrazci 5, 6, 10, 11 in 17), kijih je po §§ 27, 29, 38, 39 in 55 navodila o ravnanji s sirotinskim vkupno naloženim imenjem od 24. junija 1859 (Drž. zak. št. 123) pisati, oziroma dajati, opusté se;
2.	za dolgovno-računsko knjigo (obrazec 2), ki jo je pisati po §. 11 omenjenega navodila, zapoveduje se niže pridjani novi obrazec, po katerem je treba — ker se je predelek dozdanjega obrazca št. 2: „brezobrestni“ izpustil — znesek obresti, kolikor se dâ obrniti v kapital, prenesti k obrestnemu kapitalu, a ostanek v predelku: „Obresti“ imeti v razvidu dotle, dokler se ne pomnoži do minimalnega zneska 5 gl., ki je že podvržen obrestim ;
3.	vsled te nove uredbe dolgovno-računske knjige ne bode več treba predelkov: „brezobrestni“ niti v obrazci št. 15 za dolgove vkupne sirotinske blagajnice, zapovedanem k §. 47 gori omenjenega navodila, ter naj se nadpis predelkov, doslej namenjenih edino za vpis obresti, dopolni z besedami : „in brezobrestni kapital“ ;
4.	v §. 22 omenjega navodila (obrazec 4) zapovedane vpisne knjižice o terjatvah oskrbovancev naj se ravno tako znotraj naredéin uravnajo, kakor zgornji novi obrazec dolgovno-računske knjige;
5.	z ozirom na to, da se v postavi od 18. marcija 1876 (Drž. zak. št. 51) roki za plačevanje obresti ustanové na 1. dan januvarja in 1. dan julija vsacega leta, naj se v obrazcu 14: „Stan imenja vkupne sirotinske blagajnice“, opustita predelka: „Od naprejnih obresti spada na leto“, po tem „Skupej kapitala in obresti“.
Obrazec.
Do govno-racunska knjiga
vkupne sirotinske blagajnice
Občina....................
Zvezek
Knjige dolgovnice list.
--------------------------- I. I.
iz
rojen dne.
Varuh I. I.
			Prejem	e k					
('lenk. it.	Dan mesec in leto	Člen dnev- nika	K e c	Začetek obresti	Mese- cev	Obrestni kapital		Brezobrestni kapital in obresti	
1	<*/, 1877	93	N. pr. I. 1. vlaga po sodnem nalogu . .	V* 1877		580		4	
2	»'/n 1877	. . .	Obresti za 1877 od 580 gl. . .		n			31	90
3			Skup.			580	• •	35	90
4			Izdatni členek 1 pripisan in od-pisan				35		36	
5			Terjatev za 1878 .			615			90
6	'% 1878	213 1. I- vlaga pu sodni dovolitvi od	 štev			'A 1878		240		3	80
7	»‘A, 1878		Obresti za 1878, namreč: od 615 gl	 a 240 » 			12 9			36 10	90 80
8			Skup.			855	. •	52	40
0			]zli;i elu.ek pripisa» in od- isan				50		60	
10			Terjatev za 1879 .			905	• •	2	40
postane polnoleten dne
iz
				Izdate	k				
	Členk. št.	l)an, mesec in leto	Člen dnev- nika	Reč	Obrestni kapital		Brezobrestni kapital in obresti		O pom nj H
	1	3|/„ 1877		N. pr. Preneseno k obrestnemu kapitalu			35		
	2	*'/„ 1878	. . .	Preneseno k obrestnemu kapitalu			50	• •	
116
si
Ukaz finančnega ministcrstva od 31. marcija 1870,
o zvršitvi postave od 8. marcija 1876 (Dri. zak. št. 26), s katero se izpreminjojo nekatera določita v ukazu od 6. aprila 1856 (Drž. zak. št- 50), po tem v postavah od 13. decembra 1862 (Drž. zak- št- 89) in od 29. februvarja 1864 (Drž. zak. št. 20), o štempeljskih in neposrednjih pristojbinah (davščinah).
V zvržbo postave o<l 8. marcija 1876 (Drž. zale. št. 26) izdajö se naslednja določila :
K §. 2.
Ker se v tem paragrafu izrečno ustanavlja, da bodo določila v ukazu od 2. oktobra 1868 (Drž. zak. št. 135), zlasti v §§. 26, 27 in 28 tega ukaza še dalje veljala, to bode na menice izdane v kaki deželi ogersko krone glede kolikosti pristojbine plačevane o prenosu na ozemlje, na katerem velja postava od 8. marcija 1876, uporabljati določila ne §§f"' 8 in 9, temveč §f’ 4 postave od 8. marcija 1876, ter je treba znesek pristojbine, kraljevsko-ogerskim financam propisoma plačan od teh menic, vračunjati v dolžno pristojbino, kolikor je pride po tostranski postavi, namreč po §§. 8, 10 in 13 postave od 8. marcija 1876.
K §. 3.
Računčč v prvem odstavku tega paragrafa omenjeni rok, treba je, kolikor gre za lestvico T ali II. paziti na to, če se plačilni dan po svojem ozuamenilu vjemlje z dnem, katerega je bila menica izdana. Tak6 bi na primer menica, dne 28. februvarja izdana, bila samo tedaj podvržena lestvici I, ako je izplačljiva najdalje do 28. dne avgusta istega leta; dne 28. februvarja izdana, a 29. ali 30. avgusta izplačljiva menica bi že spadala pod skalo II. Takisto bi se tudi od menice, ki je n. pr. poslednjega dne meseca septembra 1876 izdana in katera poslednjega dne marcija 1877 doteče, pristojbina plačati morala ne po lestvici I, nego po lestvici II.
K §. 9.
Polajšilo, v tem paragrafu dopuščeno tujim samo prehajajočim menicam prestane, brž kakor bi menica pozneje, n. pr. s pristavljenim tozemskim zasilnim nadpisom, domicilom, častnim prijemom, postala v tozemstvu izplačna ali brž ko bi se v tuzemstvu pri sodišči porabila, ker menica, kadar je takč, prestane biti samo prehodna.
K §. 11.
Po dozdanjih pravilih bili so vsi indosamenti, ki so se pristavili na menico lestvici II podvrženo, brez izimka podvrženi pristojbini po lestvici II.
S §. 11 nove postave dodeljuje se polajšilo v pristojbini takö, da bodo prevodi ne spadajoči pod §. 12 te postave na menicah, ki so bile že izprva podvržene lestvici II, ali ki jim je bilo o času ali vsled prevoda dopolniti pristojbino po lestvici II, — če menice o času, ko jim se pristavi prevod, ni v tekstu ni v zvezi
«
s prijemom i.t.d., ni v posebnem pristavku ne obsegajo hipotekarnega izrecila. niti so vpisane v zemljiško knjigo, po zdaj podvrženi samo pristojbini po lestvici I od vrednosti odstopljenega zneska.
K §. 15.
Finančnemu ministerstvu je pridržano ukazati, da se posameznim firmam i.t. tiskajo posebne z uradnim Štempeljskim znamenjem previdene blankete.
K §. 21.
Po postavi obsega izraz: „pristojbinski povišek“ redno pristojbino in tisto vsoto, za katero je redno pristojbino vsled prestopka postave povišati. (Podražba pristojbine).
Tega razločka se je držati pri uporabi §fa 21.
Ako bi na primer bilo po §. 21 postopati v slučaji, v katerem je od menice podvržene lestvici I plačati 1 gl. redne pristojbine, ter po tem takem pristojbinski povišek znese 50 gl., potirjati je namesto 50 gl. polnega poviška sam<5:
a)	prikrateno redno pristojbino .................. .....	1 gl. — kr.
b)	polovico podražene pristojbine, t.j. 24 V* krat toliko, kolikor je
redne pristojbine..............................................24 „ 50 „
Skupaj 25 gl. 50 kr.
To, kar je po §. 21 postave postavljeno za uvet (pogoj), namreč da se stranka odreka vsega pritoževanja, treba je na gotovo postaviti (konstatirati) bodi z vlogo, ki naj se obravnuje po T. št. 103—44 prist, p. ali pa v zapisniku, ki nadomešča takšno vlogo, torej dotična ustna prošnja ne zadostuje.
V prejemnem potrdilu, katero se v takšnem slučaji izdâ stranki, treba se je v zagotovilo te odreke vsega pritoževanja vselej izrečno vzklicati na §. 21 postave.
Po tem, kar ukazuje ta paragraf, postajajo pristojbinske podražbe enakšne rednim pristojbinam, ter bodo po zdaj prepisi, dani za potirjevanje, zavarovanje, izpregledovanje in odpisovanje rednih pristojbin, popolnoma veljali tudi za pristojbinske podražbe, pripisovane na podlogi postave od 8. marcija 1876.
K §. 27.
Oblastvom in uradom, ki imajo (zdaj pravico zamenjevanja, daje se sploh oblast, v §. 27 naštete tozemske menice, kadar so izpolnjeni vsi ondukaj zapovedani uveti, zamenjevati za druge uradne menične blankere enake vrednosti, oziroma za štempeljske marke.
Z dotičnimi vlogami delati je po T. štev. 103—44 prist, postave.
Razsodba o zamenji takih menic, ki so adresirane na trasata v kaki vnanji deželi bivajočega, pridržuje se finančnemu ministerstvu.
K §. 30.
Moč ali veljavnost postave od 8. marcija 1876 začne se po §. 6 postave od 10. junija 1869 (Drž. zak. št. 113) dne 1. maja 1876.
Pretiš s. r.
(Slovenuch.)
u




■

,


.	'	; ; '	'	l',/ » )
‘Š	• ; ut* oy f:




: - .■<>!-
,
■










: • s





.
V	*	• r ; ,	)‘f c;'«) ..	i i i' _

■

.

.!• . fi • J ! 1 . À . (J 1 K i Umm;,! bj