N A J \S C A NAJCA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXI, junij 2009, št. 3, 4 IZ ,, Intervju z Matejem Tušakom - str. 24 // Ilustrator Uroš Hrovat - str. 77 // Mala Najča - str. 42 // VSEBINE English pages - str. 88 // Glasba - str. 98 // 9. r. Se poslavlja - str. 102 // Moda - str. 110 // Zabavne strani - str. 113 »Srečen konec je odvisen od tega, kdaj končaš zgodbo« Pa je le prišla, dragi Najčani. Vse do konca je objava tokratne Naj če visela na nitki, saj smo jo morali napisati in oblikovati v veliki meri brez vodilne sile najboljšega časopisa, Jerice Eržek. Zavladala je panika in črnogledi smo drugo številko takoj obsodili na propad. Vendar se je zgodilo nasprotno, kajti v pomoč je prišla povsem nova ekipa, učiteljici Tina Gačnik in Majda Cengija. Zato gre najprej velika zahvala njima, ki sta omogočili obstoj te številke. Hvala tudi Branku Šusterju, čigar delo je skozi leta postalo že skoraj samoumevno, a vseeno brez njegovega oblikovanja časopisa ne bi bilo. Hvala. Zaradi vas se lahko še zadnjič podpišem pod Najčo in s tem zaključim tudi osnovno šolo. Vesela sem, da se lahko pohvalim z največ-kratnim urednikovanjem, namreč, urednica sem letos postala že petič. To bo za vedno ostal dragocen spomin. Tokratna tema je postal zadnje čase vedno bolj aktualen stres. Že od osamosvojitve, natančneje, odkar je v naši državi spet zavladal kapitalizem, smo Slovenci vedno bolj obremenjeni. V dirki proti denarju družba od nas zahteva zaslužiti kar največ v najkrajšem možnem času. To pa je kaplja čez rob za človeški organizem, ki takim razmeram ni prilagojen. Če mene vprašate, je stres nič več kot družbeno sprejemljiva oblika mentalne bolezni. Ob tem tempu ni nič čudnega, da se povečuje poraba legalnih drog in zvišuje plača psihoterapevtom. Nazaj torej k Najči. Kot vsakokrat do zdaj, v njej najdete stalne rubrike, kot so glasba, moda, vici, šport, kviz, Mala Najča ... V kotičku za zdravo prehrano si lahko preberete, kako z vitamini omilimo stres, članek o bra-in gymu vam bo pomagal pri boljši koncentraciji, pogovarjali smo se z ilustratorjem Urošem Hrovatom in še in še. Skratka, materiala za dobro branje je več kot dovolj. In tako se tudi poslavljam od vas, dragi Grmčani, starši in sorodniki. Vsega lepega je enkrat konec. Želim vam dolgo, vroče in predvsem veselo poletje. Morda vam jeseni, ko bom učitelje utrujala na bežigrajski gimnaziji, pošljem kakšno pismo, sicer pa ne dvomim, da bo pri Najči vse »šti-malo«. Lepo se imejte! Taja Moro, glavna urednica Najče Bilo je petkovo popoldne in kot brezskrbna študentka, ki ima pred seboj le še zaključek diplome, sem uživala na kavici s prijateljico. Kar naenkrat je zazvonil telefon, ponudba: Tina, imaš možnost, da začneš učiti na Osnovni šoli Grm, rabimo učiteljico slovenščine, ki bi nadomestila na porodniški dopust odhajajočo Jerico Eržek. V grlu se mi je naredil velik cmok, obdajali so me mešani občutki, ob odgovoru na vprašanje »kdaj pa bi začela?« in ki se je glasil »takoj«, pa sem sploh okamenela. Nisem dosti razmišljala, saj sem vedela, da se mora vsako lepo študentsko obdo- bje enkrat končati. In tako je prišel dan, ko sem prvič stopila v vašo šolo, spoznala svoje nove sodelavce, način dela ter najpomembneje, prvič sem zares stopila v razred kot učiteljica slovenščine. Kmalu sem tudi izvedela, da imate odličen šolski časopis, Najčo, ki pa je zaradi odsotnosti njegove urednice pod vprašajem, ali bo junija sploh izšel. Ob začetni negotovosti in strahovih, ali bom zmogla vse to, kako urejanje časopisa sploh poteka, ali bom uspela obdržati njegov sloves najčasopisa ... sem se ob ponujeni pomoči vseh Najčinih sodelavcev, predvsem pa Majde Cengija, sourednice, brez katere ta številka sploh ne bi izšla, odločila, da se podam novim izzivom naproti. Na ta način sem spoznala veliko novega, predvsem pa OS Grm, njen način dela in vse bogate dejavnosti, s katerimi se srečujete tako učenci kot učitelji. Ob zbiranju prispevkov in preganjanju učencev, sva se z Majdo nemalokrat znašli v stresni situaciji, zato so nama prispevki o premagovanju stresa prišli še kako prav! Upava, daje pred vami Najča, ki jo boste z veseljem prebrali od prve do zadnje strani. Tina Gačnik Vedno znova sem presenečena, ko slišim mnenja različnih ljudi, o tem, kako je delo učitelja dolgočasno in brez izzivov. Meni se ne zdi tako. V teh letih, odkar poučujem, sem delala že mnogo različnih stvari poleg rednega poučevanja. Vsako leto se mi zgodi nekaj novega, nek nov izziv pride na površje in težko se mu uprem. Letos je prišla Najča. 2e kot osnovnošolka sem se jezila, ker na naši šoli ni bilo šolskega časopisa, samo nek skupek najboljših spisov, ki jih ni nihče bral, razen učiteljic slovenščine. Zavihala sem rokave in skupaj s sošolkami ustvarila naš razredni časopis: moda, vici, novice, zanimivosti in še marsikaj drugega smo vključile v naše Pubertetnike. In kot vemo, se zgodovina ponavlja. Ko je bilo popolnoma jasno, da Jerica ne bo mogla sodelovati pri tej številki, sem se »zagrebla« za nov izziv, preskočila vrsto čakajočih za več dela in zagnala stroj. Ni bilo enostavno. Brane, Tina, Renata in Nina so mi bili v neizmerno pomoč. V vsej zgodbi pa največja hvala učenkam novinarkam in glavni urednici, saj jim ni bilo lahko in brez njih te številke zagotovo ne bi bilo. Od večine se letos poslavljam, saj so učenke devetih razredov, ampak upam, da bodo vsaj nekatere zašle v novinarske vode in nadaljevale svoje poslanstvo. Srečno! Majda Cengija Slovenija je majhna dežela, ki se lahko enakovredno primerja z velikim le, če ima veliko znanja. Zato mora slovenska šola znanju posvečati veliko več pozornosti kot veliki. Prednostna naloga naše šole v tem šolskem letu je delo z nadarjenimi učenci. Upam, učenci, da ste opazili, da vam, nadarjenim, teh pa na naši šoli kar mrgoli, učitelji posvečajo več pozornosti, kot so še lani in predlani. Sobotne delavnice, logika, nemščina za najmlajše, kreativno pisanje, naravoslovni tabor, športne in glasbene dejavnosti in še in še imamo dejavnosti, ki jih lahko počnete v šoli in v katerih razvijate svoje talente. Vesela sem, da je naša družba končno odkrila, da je nadarjen lahko tudi tisti, ki mu sploh ne gre matematika, je pa zato izjemen na drugem področju. Se ne dolgo tega je namreč slovenska šola nadarjenost enačila z nadarjenostjo na vseh področjih - kdor pač ni bil odličnjak, ni bil nadarjen. Danes pa vemo, da to ni res. Upam, učenci, da ste vsi že našli tisto nekaj, za kar ste nadarjeni in kar bi v življenju radi počeli. Razvijajte to, mi na Grmu pa vam bomo pri tem poskušali pomagati in vas usmerjati. In če boste pri tem uspešni, bo stres, ki ga boste pri tem čutili, samo tisti pozitivni, ki pripomore k uspešno opravljenim nalogam. Uspešen zaključek leta in lepe počitnice vam želim! Vaša ravnateljica ■■■■■■■■■■■■ SKf-s mm ML 4 % M/Y»v jw^fX/rnAjJUJL /S' AY>j^to i Po svečanem sprejemu prvošolcev v skupnost Osnovne šole Grm, svečanih nagovorih ravnateljice, Sonje Simčič, in mentorice šolskega otroškega parlamenta, Polonce Carf ter simpatičnem kulturnem programu, se je začel 1. sklic šolskega parlamenta po zapisanem dnevnem redu. Izvedli smo demokratične volitve predstavnikov v šolski parlament. Učenci so izvolili naslednje predstavnike šolskega parlamenta: - predsednik: Uroš Djukarič, 9. d, - podpredsednica: Taja Moro, 9. h, - tajnik: Ambrož Sušnik, 8. a. V četrtek, 22. januarja 2009, je bilo 2. zasedanje šolskega parlamenta. Dnevni red 2. zasedanja je bil naslednji: Delovanje ŠOLSKEGA PARLAMENTA na Osnovni šoli Grm Novo mesto v šolskem letu 2008/2009 Sklici šolskega otroškega parlamenta Osnovne šole Grm Novo mesto Prvo zasedanje šolskega parlamenta je bilo v petek, 3. oktobra 2008, ob 10. uri, v čitalnici šole. Pred sklicem prvega zasedanja so se vsi predstavniki od 2. do 9. razreda udeležili svečanega sprejema prvošolcev v skupnost Osnovne šole Grm, ki je bila ob 9. uri v avli šole. Na letošnjem 1. zasedanju je bil sledeč dnevni red: k Predstavitev nalog skupnosti učencev šole (pomočnik ravnateljice, Tihomir Troha). 2. Predstavitev letošnje glavne teme šolskega parlamenta (Ljubezen in spolnost). 3. Predstavitev dejavnosti v okviru L Predstavitev osnutka Vzgojnega letošnjega TEDNA OTROKA nacrta . (Pomocmk ravnateljice, (od 6. do 12. oktobra) v organi- Tihomir Troha). zaciji DPM Mojca. 2. Razprava učencev o osrednji temi /T,. i -i iv. letošnjega parlamenta (Ljubezen 4. Izvolitev predstavnika za občin- i r ' ski parlament in njegovega na- SP° nostl- mestnika ter predsednice in taj- 3. Razno, niče šolskega parlamenta. Zasedanja šolskega parlamenta je vodila mentorica, Polonca Carf. Obeh zasedanj šolskega parlamenta sta se udeležila ravnateljica, Sonja Simčič, in pomočnik ravnateljice, Tihomir Troha. Skupne ugotovitve predstavnikov oddelčnih skupnosti so, da je letošnja osrednja tema (Ljubezen in spolnost) aktualna za mladostnike, a je o njej težko neobremenjeno in odprto razpravljati v krogu predstavnikov ter soudeležbi mentorice in vodstva šole, lažje je o tem razpravljati v pogovorih s sovrstniki. Zadnje zasedanje šolskega parlamenta načrtujemo konec meseca maja. Udeležba predstavnikov Osnovne šole Grm na občinskem in regijskem parlamentu V četrtek, 5. marca 2009, je bil v Rotovžu Regijski otroški parlament, ki sta se ge udeležila naša predstavnika, Taja Moro iz 9. b razreda in Uroš Djukarič iz 9. d razreda. Predstavniki, ki so se na Občinskem otroškem parlamentu uvrstili naprej, so v delovnih skupinah razpravljali o letošnji osrednji temi, Ljubezni in spolnosti. Skupine so na koncu poročale o svojih zaključkih, sledila je še debata. Ob koncu so učenci predlagali teme za 20. otroški parlament. Učenci so izvolili 7 predstavnikov za 19. Nacionalni otroški parlament, ki bo v ponedeljek, 23. marca 2009, v Državnem zboru RS v Ljubljani. V 7-člansko delegacijo 19. Nacionalnega otroškega parlamenta so učenci izvolili tudi naša dva predstavnika, Uroša Djukariča in Tajo Moro kot novinarko, ki pa se parlamenta zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Udeležba predstavnika Osnovne šole Grm Novo mesto na 19. Nacionalnem otroškem parlamentu V ponedeljek, 23. marca 2009, je bilo v Ljubljani zasedanje 19. Nacionalnega otroškega parlamenta, ki so se ga udeležili predstavniki vseh slovenskih regij. Dolenjsko regijo so zastopali Valentina Rajakovič iz OŠ Metlika, Polona Opara iz OŠ Mirna Peč, Uroš Djukarič iz OŠ Grm, Nuša Kastelic in Zala Slana iz OŠ Center, Barbara Lekše iz OŠ Šentjernej in Domen Žalec iz OŠ Šmihel. Spremljevalke so bile koordinatorica Zveze prijateljev mladine Slovenije Vladimira Škof ter mentorici Damjana Burgar iz OŠ Šmihel in Jožica Šalehar iz OŠ Šentjernej. Na pot v Ljubljano so se odpravili z vlakom ob 6:45 uri. V Državni zbor Republike Slovenije so prispeli ob 9:30. Tam so mlade parlamentarce nagovorili predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, predsednik Zveze prijateljev Mladine Slovenije, mag. Franc Hočevar, vodja delegacije Parlamentarne skupščine mediteranskih držav, Miro Petek, odpravnik poslov na veleposlaništvu ZDA, Bradley Preden ter namestnica varuhinje človekovih pravic, mag. Kornelija Marzelj. Po nagovoru so se mladi parlamentarci razdelili v štiri skupine, in sicer: Informiranje in izobraževanje o ljubezni in spolnosti, Ljubezen tako in drugače, Spolnost, Razni vplivi na ljubezen in spolnost, v katerih smo razpravljali o sami temi. Nato je sledil kratek odmor, med katerim so delegati oddali glasovnico za temo 20. Nacionalnega otroškega parlamenta. Po odmoru so skupine poročale o stališčih, mnenjih in predlogih, izoblikovanih v posameznih skupinah ter hkrati razpravljali s predstavniki parlamenta, vlade, uradov in drugih vladnih in nevladnih organizacij. Po koncu razprave so razglasili temo prihajajočega 20. Nacionalnega otroškega parlamenta, to je Stereotipi, rasizem in diskriminacija. Uroš Djukarič, predsednik šolskega otroškega parlamenta OS Grm ^»eWw\cnxvM TEKMOVANJE IZ ZNANJA PRVE POMOČI Rdeči križ Slovenije je letos organiziral 3. državno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Tekmovanje na lokalni ravni je potekalo 2. aprila na OS Smarjeta. Namenjeno je bilo učencem predmetne stopnje osnovnih šol v Republiki Sloveniji. Na tekmovanju je letos prvič sodelovala tudi ekipa OS Grm, katere člani so bili: Maruša Strojin, Iva Samaržija, Anja Hrovat, Alja Zrilič, Kaja Stopar in Marko Majcen, kot rezervi pa še Jernej Zefran in Simon Gal. Učenci so na tekmovanju pokazali svoje znanje, saj je teoretični del zajemal 25 vprašanj iz prve pomoči, 15 vprašanj iz cestnoprometnih predpisov in 10 vprašanj iz gibanja RK. Najtežji del je predstavljal praktični del, ki se je nanašal na oskrbo šestih izbranih primerov poškodb. Najuspešnejši so bili v reševanju teoretičnega dela in oživljanju utopljenca, kjer so pometli z vso konkurenco. V skupnem seštevku pa so zasedli odlično 6. mesto. Čestitamo! Mentorica PP Zdenka Mahnič V ponedeljek, 26. 1. 2009, je potekalo šolsko tekmovanje iz kemije. Tekmovalo je 19 učencev 9. razreda in 20 učencev 8. razreda. 8 učencev 9. razreda je osvojilo bronasto Preglovo priznanje, 4 učenci pa so se uvrstili na državno tekmovanje. Ti učenci so: Matevž Drenovec, 9. a; Žiga Bedič, 9. a; Kaja Stopar, 9. d in Manca Bukovac, 9. c. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo tudi 20 učencev 8. razredov, 2 učenca sta osvojila bronasto Preglovo priznanje. Robert Bele, 8. b se je uvrstil na državno tekmovanje. Tekmovalci so se pripravljali na tekmovanje z mentorico Zlato Dobovšek, državno tekmovanje pa je potekalo na OŠ Stopiče, 14. 3. 2009. « 10. februarja 2009 je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja fizike. Bronasta priznanja so osvojili štirje učenci iz 8. razreda in šest učencev iz 9. razreda. Oblikovali: Maruša in Iva • • Na področno tekmovanje so se uvrstili: Ivana Lora Kastelic, Jan Plut, Robert Bele, Jan Skobe, Domen Bohte, Ana Skobe in Matevž Drenovec. Področno tekmovanje je potekalo 10. marca 2009 na OŠ Belokranjskega odreda v Semiču. Srebrna priznanja so osvojili: Ivana Lora Kastelic, Jan Plut, Robert Bele, Jan Skobe, Domen Bohte in Ana Skobe. Na državno tekmovanje, ki je potekalo 28. marca 2009 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, pa se je uvrstil Robert Bele in osvojil zlato priznanje. hoir<* V petek, 28. novembra 2008, ob 13. uri, je na OŠ Grm potekalo šolsko tekmovanje iz angleščine. Tema tekmovanja je bila knjiga Roalda Dahla, Matilda. Učenci, ki so se uvrstili na državno raven, so tekmovali v torek, 27. januarja, ob 14. uri. Učenci 9. razredov so bili uspešni, saj so osvojili 2 zlati priznanji (Peter Dular Sitar, 9. c in Domen Bohte, 9. d), 4 srebrna priznanja (Julija Gačnik, 9. b; Taja Moro, 9. b; Kaja Stopar, 9. d in Urša Klobučar, 9. c) ter 18 bronastih priznanj. 12. marca 2009 je na OŠ Grm potekalo šolsko tekmovanje iz znanja geografije - tema: polarna območja kot pokazatelj klimatskih sprememb na Zemlji. Na območnem tekmovanju so ekipno zasedli 3. mesto: Ana Skobe, Kaja Stopar in Robi Bele ter osvojili srebrno priznanje; Kaja Stopar pa je posamično dosegla še prvo mesto in prav tako osvojila srebrno priznanje. MOJE DOŽIVLJANJE STRESA OB TEKMOVANJIH: Stresna obdobja niso samo tista, ki jih doživljaš ob tekmovanjih. Stres doživlja marsikdo od nas že brez tekmovanj. Ko se ti v enem tednu nakopičita dva testa, vprašan si najmanj en predmet, poleg tega pa moraš še uskladiti termine za različne šolske in izvenšolske dejavnosti ter prosti čas, se vsega naveličaš in za začetek te začne boleti glava. Da pa imaš ravno tisti teden še tekmovanje, na katerega se moraš kljub drugim obveznostim pripravljati, se ti včasih skoraj zmeša. Ali pa samo ne veš, kaj bi storil, ne veš, kako bi se lotil, da bi ti v enem večeru uspelo narediti vse, kar moraš storiti. Včasih pa sploh ni tako hudo. Jaz se na nekaterih tekmovanjih sploh nisem počutila stresno, pa tudi treme pred pisanjem nisem imela. Odvisno je od tega, koliko si se pripravljal, koliko znaš in koliko zaupaš sam vase. Manca Bukovac ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ali VSAKA PRAVLJICA SE ENKRAT KONČA • • • Najprej: vzemite Najčo št. 1, 2, 2009 in preberite stran 67. Ste? Ce ste, potem vedite, da ste brali papirnato pravljico. Pravljico, ki smo jo leta in leta skupaj s podjetjem Vačo uspešno pisali. Pridno smo nosili papir, z zasluženim denarjem pa smo pomagali socialno šibkejšim, kupovali potrebne pripomočke za šolsko delo, urejali okolico in se ob tem zabavali ob bogatih nagradah. Potem pa se je zgodilo: »Sporočamo Vam žalostno novico, da je na trgu starega papirja prišlo do padca cen za 80 %! Vem, da vas bo to zelo prizadelo, vendar ne moremo nič spremeniti, tudi sami poslujemo tako, da komaj pokrivamo stroške. Za toliko moramo tudi Vam znižati odkupno ceno. Pomladna akcija tako ni dala kaj prida izkupička. Najhuje pa je, da smo ga pričakovali in iz njega načrtovali plačilo igral, ki smo jih obljubili mlajšim učencem in naročili pri proizvajalcu. Igrala so postavljena, račun smo prejeli, denarja za plačilo pa premalo. Vsaka pravljica pa ima bolj ali manj srečen konec. K našemu je prispevala ravnateljica, ki je zagotovila manjkajoči denar. Se več: dogovorila sva se, da bomo kljub hudi krizi obdržali tudi polovico obljubljenih nagrad. Zal, brez raftinga. Končajmo z besedami našega poslovnega partnerja, ki papir odkupuje: »Ko se bo situacija izboljšala in se bo cena ponovno dvignila, vam bomo ponovno ponudili boljšo ceno, s katero boste lahko uresničevali svoje plemenite cilje.« In mi bomo s še večjo zagnanostjo pisali novo grmsko papirnato pravljico. Tihomir Troha Vaš VAČO.« ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA 2008-2009 Razred JESENSKA AKCIJA (KG) POMLAD. AKCIJA (KG) SKUPAJ (ka) ZASLUŽEK NAGRADE STROŠKI MESTO -la 1439 129,51 € 1440 28,80 € 2879 158.31 € 23,00 € lF 1218 109,62 € 2062 41,24 € 3280 150.86 € 30% 45,26 € 1. -le 1443 129,87 € 1364 27 28 € 2807 15715 € 1 €/učenca 23,00 € _2.a 1321 118,89€ 1929 38,58 € 3250 15747 € 24 00 € _2.b 1901 171,09 € 2185 43,70 € 4086 214,79 € 1 €/učenca 27,00 € _2.c 2738 246,42 € 3352 67,04 € 6090 313 46 € 30% 94 04 € 1. 991 89,19 € 1528 30,56 € 2519 119,75 € 1 €/učenca 22,00 € 1733 155,97 € 2337 46,74 € 4070 202,71 € 22,00 € _3.c 1544 138,96 € 2700 54,00 € 4244 192 96 € 30% 57 89 € 1. -išL 1547 139,23 € 2116 42,32 € 3663 181,55 € 1 €/učenca 25,00 € -Ib 2200 198,00 € 2260 45,20 € 4460 243,20 € 20% 48,64 € 1. 4269 384,21 € 5858 117,16 € 10127 501,37 € rafting* 300,00 € 1. -§^3 3814 343,26 € 2655 53,10 € 6469 396,36 € 27,00 € _5.c 2836 255,24 € 3204 64,08 € 6040 319,32 € 1 €/učenca 24,00 € SKUPAJ 28994 2.609.46 € 34990 699.80 € 63984 3.309,26 € 762,82 € r——— 1999 179 91 € 3777 75,54 € 5776 255 45 € rafting* 300,00 € 1. ■ " 2161 194,49 € 2935 58,70 € 5096 253,19 € 1 €/učenca 23,00 € jTc ■ 1551 139 59 € 1864 37 28 € 3415 176,87 € 1 €/učenca 21.00 € Jhd 1906 171,54 € 2092 41,84 € 3998 213,38 € 1 €/učenca 23,00 € 2895 260,55 € 1996 39,92 € 4891 300,47 € 20% 60,09 € 1. _Zb 875 78 75 € 1744 34,88 € 2619 113,63 € 1 €/učenca 20,00 € _Zc ' 1537 138,33 € 1270 25,40 € 2807 163,73 € 1 €/učenca 21.00€ 961 86,49 € 884 17,68€ 1845 104,17 € 1 €/učenca 20.00 € 2138 192,42 € 1065 21,30€ 3203 213,72 € 22,00 € JaTT 3498 314,82 € 1560 31,20 € 5058 346,02 € 20% 69,20 € 1. -la 1032 92,88 € 1556 31 12 € 2588 124,00 € 30% vred. 37,20 € 838 75,42 € 489 9,78 € 1327 85,20 € 30% vred. 25,56 € 1467 132,03 € 950 19,00 € 2417 151,03 € 30% vred. 45,31 € 2101 189.09 € 2111 42,22 € 4212 231.31 € 115,66 € 1. jSKUPA: 24.959 2.246.31 € 24.293 485,86 € 49252 2.732,17 € 803,02 € lvse~ 53.953 4.855.77 € 59.283 1.185.66C 113236 6.041,43 € 1.565,85 € NAGRADE: J'mesto na razrednji stopnji + 1. mesto na predmetni stopnji=Rafting •mesto znotraj razreda: l.-3.r 30%, ostali 20% vrednosti zbranega papirja •razredi: 30% vrednosti zbranega papirja rafting* - ocena stroškov Ostali učenci: 1 € na učenca Oblikovanje: Jolanda U. 9B Grmsko srečanje V četrtek, 16. aprila, smo gostili že 21. Grmsko srečanje. Grmska srečanja so v preteklih letih gostila mnoge uveljavljene slovenske umetnike ter ustvarjalce, včasih smo se ozrli celo prek naših meja. V zadnjem času pa smo poslanstvo Grmskih srečanj nekoliko obrnili: izhajamo namreč najprej iz lastne ustvarjalnosti, ustvarjalnih naporov, ki se rojevajo in zorijo med temi stenami, v srcih naših učencev in njihovih mentorjev; in medse vabimo osebnosti, ki so na kakršen koli način povezane z našo šolo oziroma okoljem, v katerega je umeščena, in ki so s svojim delom ali ustvarjanjem pomembneje zaznamovali ožji ali širši kulturni prostor. Na tokratnem srečanju smo gostih Stašo Vovk, znano Novomeščanko in neumorno kulturnico, ob tem pa ljubiteljsko gledališko igralko in režiserko ter prejemnico večjih priznanj in nagrad s področja gledališča, kulture in dela z mladimi. Premierno smo si ogledali najstniško komedijo Jst bi v izvedbi Grmskega teatra in v režiji Ade Stegnar. Zadnji del srečanja pa je bil namenjen mladim grmskim glasbenikom, članom šolske glasbene skupine Nevihta možganov. Tim za pripravo Grmskih srečanj IZJAVE Gospa Staša Vovk Uspelo vam je pripraviti zelo lepo, simpatično predstavo, brez napak, vsaj videti jih ni bilo. Delovali ste sijajno, sproščeno, živahno, več od tega pa na odru ni treba. Treba je imeti pogum, treba je imeti pravo mero treme, ker trema pomeni, da si odgovoren. Dokler lahko, dokler zmorete delajte na odru. Pojte, ple-šite, govorite kar vam odgovarja. In naredite še kakšno predstavo. Hvala vam za to predstavo. Franci Turk, upokojen učitelj fizike Sam sem glasbenik, zato rad spre-mljam te predstave. Ansambel mi je bil prav lušten in, seveda, igralska zasedba. Sonja Golob, nekdanja pomočnica ravnatelja Najprej bi se vam lepo zahvalila, ker ftn vedno pošljete Najčo. Preberem J° od prve do zadnje strani, ker je zanimiva, ker mi pove, kaj se na šoli dogaja. Kar se pa predstave tiče, saj to 80 Grmska srečanja! Ali so bila kdaj že slaba? Sploh pa ta predstava danes, ki vam je bila pisana na kožo. To je življenje mladih, ki večkrat iščejo hitro pot do prepoznavnosti, do slave. V predstavi ste pokazali Vrednote, kot so prijateljstvo, med- sebojno sodelovanje. Jaz se vam zahvaljujem, še posebej tudi zato, ker sem rada poslušala dobro prijateljico. Danes je bilo vaše srečanje super. Hvala vam za lepo doživetje in upam, da bo drugo leto spet tako. Gospa Alenka Pavlin Predstava je bila odlična od začetka do konca. Z mojo mamico sva uživali. Bili ste tako pristni, naravni in talentirani. Že lani mi je bila všeč. Sem zelo ponosna na vas, na vse punce, pa tudi na fanta od Rožce - Slavca. Lani je bil električar, a ne. Res odlično. Grmsko srečanje je super, sploh pogostitev! Lepo, tako kot zmeraj. Gospa Bohte Bilo je zelo v redu. Presenečena sem, koliko ste sposobni, kljub temu, da ste mladi. Bend mi je bil všeč. Tudi doma jih kar naprej poslušam. Nasploh mi je Grmsko srečanje všeč. Prava oblika druženja. Bom še kdaj prišla. Gospa Sonja Simčič Predstava je bila zelo dobra. Uživala sem ob njej. Zelo podpiram gledališče, ker menim, da je to čudovit trening za nadaljnje življenje, ker se boste v življenju morah še veliko spopadati s publiko. Seveda je lažje biti gledalec in predstavo kritizirati, kot pa biti dovolj močan, da zmoreš pogum, da greš na oder, da premagaš tremo, da odigraš, da preneseš kritiko, ampak na koncu so pa vsi zadovoljni. Gospod Božo Živec Predstava je bila izvirna, mladostnikom pisana na kožo. Moja hči je svojo vlogo dobro odigrala. Ponosen sem nanjo in na ostale igralce. Z Grmskim srečanjem sem zadovoljen, lepo ste nas postregli, veliko truda ste vložili v to. jj ‘i JSTBI Še dobro, da so trgovine bogato založene z barvami, ki prekrijejo sive lase. Ti niso izključno posledica pridobivanja let, pač pa tudi stresa. In tega sem bila letos deležna v izobilju. Jeseni sem si zastavila cilj, da na oder postavim mladinsko komedijo Jst bi, tokrat bolj ali manj sama, brez nadzora in kontrole mojega gledališkega mentorja Branka. Scenarij je bil učencem hvala bogu všeč, začetne bralne vaje so potekale dobro, potem pa se je zapletlo. Kronično pomanjkanje časa, treningi, duhovne vaje, skavti, glasbena šola ... Poskusi uskladitve urnika vaj in obveznosti gledališčnikov so mejili na znanstveno fantastiko. In ko smo se končno le uspeli dobiti vsi, so nam vaje popestrili in otežili izjemni pogoji naše avle. Neskončni mimohodi učencev, rožljanje iz kuhinje ... še sami sebe nismo slišali. Takrat nastopi stres! Kot holesterol je ta lahko dober ali slab. In vse našteto prav gotovo ni bilo vzpodbudno. Želeli smo narediti nekaj kvalitetnega in tako upravičiti tiste manjkajoče ure pri pouku, delovne sobote in izpolniti obljubo. Takrat sem si prisegla, da je to moj zadnji gledališki samomor, saj je doza stresa čisto zadovoljiva že v vsakdanjem tempu življenja in res ne potrebujem dodatne porcije. Kljub vsemu nam je na koncu uspelo, in ko je predstava zaživela na odru, je moj sklep o bojkotu naslednje leto začel bledeti. Ce sodim po odzivu gledalcev vseh predstav, smo delo dobro opravili, pa tudi gledališčniki so ob pobiranju smetane celoletnega dela očitno uživali. In če potiho priznam, sem pri delu z njimi uživala tudi jaz. Kljub stresu! Morda bom do jeseni pozabila in kljub vsemu le zbrala ekipo za nov projekt. Pa lepe počitnice vam želim! Ada Stegnar :/t<( Sitr/tOl (C) ANKETA IGRALCEV GLEDALIŠKE PREDSTAVE JSTBI... Gledališka skupina je na naši šoli že kar tradicionalna, saj ima za seboj vrsto nastopov in uspehov, predvsem pa kljub mladosti igralcev že zavidanja vredno kilometrino. Igralska zasedba se vsako leto nekoliko spreminja, kar nekaj pa je igralcev, ki so se uveljavili že v prejšnjih predstavah in sodelovali na različnih tekmovanjih. Največji izziv zanje pa predstavlja odigrana predstava na letnem Grmskem srečanju, saj se tako lahko izkažejo pred svojimi sošolci, starši, učitelji in ostalimi gosti. Kako potekajo njihove vaje in kako se pripravijo na gledališko predstavo, pa boste izvedeli v anketi. 1. Ste stalna skupina, ali se iz leta v leto sestava spreminja? Sestava je vsako leto približno ista, se pa seveda vsako leto spreminja, ker se morajo devetošolci žal posloviti. Prihajajo novi člani in članice, ki se želijo preizkusiti na gledališkem odru. 2. Kako nastajajo vaše predstave? Prosim, povejte nam kaj o tem? Na začetku se vsi zberemo, da vidimo, kdo misli resno hoditi in kdo ne. Kasneje si ogledamo scenarij, začnemo z bralnimi vajami in pogledamo, kdo bi bil najbolj primeren za posamezno vlogo. Začnemo z režijskim delom, pri karerem določimo, kje bo kdo stal in kaj bo kdo pri sceni naredil. Predstavo vadimo in pilimo toliko časa, dokler je ne pripeljemo do konca. 3. Koliko časa se pripravljate na nastop? Na nastop se pripravljamo kar nekaj časa. Ponavadi se začnemo pripravljati meseca oktobra, intenzivneje pa z mesecem januarjem. Predvsem je vse odvisno od nas, kako hitro se naučimo besedilo in postavimo sceno. 4. Kaj pa vaje? Jih imate enkrat na teden ali večkrat? Na začetku jih imamo enkrat tedensko. Velikokrat se pa zgodi, da nas čas preganja in se moramo dobiti tudi večkrat na teden in ob sobotah. Le z zadostnimi vajami lahko odpravimo vse manjše napake in si zagotovimo dober nastop pred publiko. KAM S, 5. Ali vas je strah, da bi pozabili svoje besedilo oz. kako bi se znašli? Ni nas strah, da bi pozabili besedilo, ker bi se gotovo znašli tako, da bi svoje besedilo improvizirali. Veliko-krar si tudi med seboj pomagamo in si besedilo prišepnemo, ali pa to naredi učiteljica. Zavedamo se, da gledalce ne smemo presenetiti s tišino, ker takrat vedo, da besedila ne znaš. Mislimo, da morebitne primanjkljaje dobro izpeljemo, saj nihče ne posumi, da smo besedilo priredili. OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO 6. Je težje nastopati pred mlajšo publiko, pred vrstniki ali pred starejšimi gledalci? Velikokrat je odgovorneje nastopati pred starejšo publiko, kajti oni bolj razumejo temo v predstavi, pa tudi napake so bolj vidne. Razlika je tudi v tem, ali nastopaš pred ljudmi, ki se med predstavo smejijo in sodelujejo. To ti da nekakšno vzpodbudo, ki potrjuje, da delaš dobro. 7. Kakšen izziv vam predstavlja gledališki nastop na Grmskem srečanju? To za nas predstavlja zelo velik izziv. Naša gledališka skupina ni toliko usmerjena v tekmovalne nastope kot v to, da delamo dobro, pri tem uživamo in se dokažemo pred vsemi gledalci, še zlasti pa pred gosti na Grmskem srečanju. 8. Kakšna je bila tvoja vloga pri gledališki predstavi? Se je bilo težko vživeti v vlogo in jo predstaviti gledalcem? Ana Zibert: Moja vloga je bila stranska. Gledalci so me pohvalili in menili, da sem se dobro vživela v vlogo. Lora Kastelic: Igrala sem članico dramskega krožka, ki se v tretjem dejanju pretvarja, da je plesalka. V vlogo se mi ni bilo težko vživeti in posledično mi je tudi ni bilo težko predstaviti gledalcem Nejc Primc: V tej predstavi sem igral Tomaža, ki je zaljubljen v Katjo. V to vlogo se mi ni bilo težko vživeti, ker jo »igram« vsak dan. Ulla Turk: Igrala sem deklico Tino, ki mi je bila pisana na kožo. V tej vlogi mi ni bilo težko igrati. Sabina Košmerl: Moja vloga je bila sicer stranska, a zame zelo zahtevna, ker imam bolj nežen glas in težko vpijem na druge. Učiteljica se je morala zelo posvečati temu, da sem začela govoriti glasneje in na koncu predstave me je tudi pohvalila. Žiga Starešinič: V bistvu se v vlogo hitro vživim, a v tej vlogi je bilo težko odigrati ljubezenske prizore, saj to pred znanimi obrazi ni tako preprosto. Anja Medle: Jaz sem imela v predstavi eno izmed glavnih vlog. Igrala sem eno izmed štirih deklet. Bila sem Barbi. Zdi se mi, da sem se hi- tro vživela v vlogo, kajti tudi sama sem precej jokava. Verjetno si vsako dekle želi postati slavno in spoznati ljudi, ki žanjejo takšne uspehe. Uroš Djukarič: V predstavi sem imel sicer dve vlogi, Slavca in pa manegerja. Slave je bolj realna in trda oseba. Velikokrar iz njega izbruhne jeza. Manager je pravo nasprotje - zanimiv in smešen. Obe vlogi sta sicer zahtevni in zabavni. Najbolj sem se zabaval, ko sem kot Slave prišel na oder in se začel dreti. Takrat so vsi onemeli. Anketo pripravili člani gledališke skupine in učiteljica Renata Blatnik Rudolfovo - Rudol/svmt Komentar na predstavo Jst bi... »Povej svoje vtise, doživetja ob naši letošnji predstavi JST BI ...« mi je kar tako mimogrede rekla sodelavka Renata Blatnik. Ko sem začela premišljevati, kaj naj napišem, sem kmalu ugotovila, da to ne bo kar tako mimogrede. Predstavo, ki so jo učenci pripravljali letos, sem skrivoma opazovala že pri vajah. Uroš, Nejc, Alen so bili včasih tako glasni. Njihov srneh me je privabil, da sem kar obstala med lepljenjem ekoloških prispevkov v avli. Anjin jok je bil tako pristen, tako dobro zaigran, da sem večkrat preverila, ali otrok morda res ne tuli. Tako sem po segmentih spremljala postavitev igre. Potem pa so pred premierno predstavo, namenjeno ogledu prvošolcev, določili ravno na dan, ko sem vodila akcijo zbiranja odpadnih aparatov?! V zbornici sem poslušala: »Ja, so bili »fajn«. Letos so zelo dobri.« Kar ljubosumna sem bila na tiste, ki so našo predstavo že imeli možnost videti. No, pa sem le dočakala Grmsko srečanje — predstavo. Aleša, Uroša, Alena in Žigo sem učila. Njim so bili namenjeni prvi pogledi. Potem sem se ustavila ob sceni. Minimalistična - krasno. Govor mladih, sleng — »špica«. Tudi vloge so bile premišljeno razdeljene — čudovito. To, da na koncu zmagajo fantje -pa se mi zdi sploh ... Skratka: igra mi je bila zelo všeč! Dinamična, duhovita, s »srečnim koncem«, z glasbenimi vložki ... Človek bi vse to težko pričakoval od osnovnošolcev. Je pa njihov idejni in duhovni vodja Ada Stegnar že večkrat dokazala, kaj vse se lahko naredi ... Tisti četrtek popoldne sem bila ponosna. Ponosna na njihovo delo, trud, zagnanost in voljo, ki so nam jo skozi igro pokazali. Moj aplavz in nasmeh na ustnicah sta vsem nastopajočim lahko povedala, da so mi. tisti četrtek popoldne naredili še prijetnejši. Mnenje zapisala Lili Vavžik MNENJE O GLEDALIŠKI PREDSTAVI Jst bi ••• Da se na šoli nekaj dogaja in pripravlja že nekaj časa, pred razglasom uradne vaje ali nastopa gledališke skupine, čutimo tudi tisti, ki v pripravo šolske gledališke predstave nismo neposredno vključeni. Takrat med odmori v avlo stopamo tiho in se oziramo proti odru, da bi odkrili kakšno znamenje, ki bi nakazovalo, kakšna bo vsebina predstave. Razveselimo se povabila na prve predstave, ko se gledališki igralci preizkusijo pred občinstvom, saj je takrat naših ugibanj konec. Tudi letos je bilo tako. Predstava Jst bi ... je zgodba današnjega časa, ko so igralci lahko zaigrali sproščeno, se izražali v jeziku mladostnikov in uprizorili dogodke, sanje in želje, ki resnično tlijo v njih. Uživala sem pri opazovanju igre vseh zaljubljenih parov, ko sem si predstavljala, kako težko jim je bilo zaigrati določeno naklonjenost, ker vem, da morajo igralci premagati določen sram. Všeč mi je bil razplet zgodbe in hudomušnost moške polovice parov, ki so s svojo preprostostjo pridobili mojo naklonjenost. Včasih je pač potrebno uporabiti določene zvijače, da dogodke zopet preusmerimo v prave tirnice. Veselim se srečnih koncev zgodb, zato mi je bil razplet predstave všeč. Zabavala sem se nad Barbiko in jo občudovala, kako simpatično ji je uspelo zaigrati solzavo dekle in v pogovorih s prijateljicami, učiteljicami se še danes nasmejemo, ko zaslišimo besedo »ITAK«. Prav posebne občutke sem doživljala ob igranju šolskega benda, saj je lansko leto v tej vlogi nastopal moj sin, zato sem podoživljala njihovo nervozo. S svojim igranjem so izredno popestrili predstavo in se po mojem mnenju res dobro odrezali. Ob gledanju predstave sem razmišljala o minljivosti časa, ko je glavna igralka Kaja še kot majhno dekletce obiskovalo prvi in drugi razred. Občudujem trud in energijo, ki jo čutim pri igralcih in pa tudi pri vseh učiteljih, ki soustvarjajo tako predstavo. Zato bi na koncu želela izreči iskrene čestitke vsem, ki ste nam pripravili nepozabno dopoldne in grmski večer, ko sem s ponosom sedela med občinstvom in uživala v predstavi JST BI ... Zapisala Irena Strasbergar Predstavo JST BI ... sem si ogledala večkrat. Ze ko sem jo gledala prvič, mi je bila izredno všeč. Vsaka ponovitev pa je bila še boljša. Težko bi izpostavila samo eno stvar ali enega igralca kot najboljšega ali najbolj zanimivega. Učenci so zelo dobro igrali, saj so se v svoje vloge popolnoma vživeli. Izredno zanimivo se mi je zdelo tudi prepletanje igre in glasbe. Katarina Sarlah 'fe^rrvCctnrvoL /TAK 9. maj - DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREH GENERACIJ na igriščih Loke v Novem mestu Svetovni dan gibanja je bil letos namenjen dnevu gibanja in druženja treh generacij. Osnovna šola Grm, Osnovna šola Drska, Vrtec Pede-njped, Vrtec Ciciban, Agencija za šport in Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta smo ta dan obeležili na veliki skupni prireditvi, kamor smo povabili več sodelavcev s področja promocije zdravja in športne rekreacije. Obenem pa smo želeli spodbuditi tudi medgeneracijsko sodelovanje in odmevnost dogodka, zato smo k sodelovanju povabili tudi medije - na ta dan so posneli oddajo Šport in špas, ki je pobudnik te akcije. Prireditev se je začela s skupnimi pohodi. Vsak udeleženec je prejel stekleničko vode, priponko in zloženko, vsem pa so bila na voljo brezplačna jabolka. Po pohodu so se odvijale različne enostavne in vodene športne igre ter vsebine s področja zdravja. Udeleženci so si lahko izmerili krvni pritisk ali delež hidra-cije in maščob na kg telesne mase. Poleg igranja košarke in odbojke, so se imeli prisotni možnost preizkusiti v nordijski hoji ter akrobacijah na trampolinih. Nekateri pa so si z zanimanjem ogledali podvodne dejavnosti. Po naši Ekohimni in podpisu Ekolistine, se je odvijal zabavni program, ki je bil prava paša za uše- sa in oči. Za to so, poleg izvajalcev Osnovne šole Drska, poskrbeli tudi: naš učenec Jan Zorko s svojo harmoniko, Plesni studio Novo mesto, Mažuretni klub Takt Novo mesto, Daisy Girls in seveda nepogrešljiva Maja Kokol, otroška voditeljica in pevka. Veseli smo, da ste se nam pridružili. Upamo, da ste se imeli tudi vi lepo in da se morda srečamo zopet prihodnje leto. Pripravila: Koordinatorica DDG in vodja Zdrave šole: Zdenka Mahnič Cke/ioiz — tehmeuanje Afaoa metta, /6. mcvcca 2C09 Tekmovanje Ekokviza je potekalo na naši šoli v računalniški učilnici, dne 11. marca 2009, tretjo šolsko uro. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip (1035 iz cele Slovenije) je bilo prvo tekmovanje razveljavljeno, ker ni bilo računalniških povezav. Zato smo tekmovanje ponovili en teden kasneje. Na naši šoli je tekmovalo 5 ekip. Vsako ekipo je sestavljal po en učenec iz 6., 7. in 8. razreda. Vsebine letošnjega Ekokviza so bile razdeljene na odpadke - za učence 6. razredov, energija - za učence 7. razredov in podnebne spremembe - za učence 8. razredov. Učenci so znanje za Ekokviz pridobivali prek spletnega mesta, kjer je bilo naloženo učno gradivo. V novomeški regiji se je na kviz prijavilo 112 ekip. Grmska ekipa, pod geslom OS Grm3, ki sta jo sestavljala samo dva učenca - Marko Majcen in Jure Prus - sta se med 112 ekipami uvrstila na 12. mesto. Od 30 možnih točk sta jih zbrala 22, čas reševanja kviza je bil omejen na 30 minut, naša tekmovalca pa sta ga rešila v 6-ih minutah in 11-ih sekundah. Ostale 4 grmske ekipe so posamično zasedle 39., 53., 68. in 104. mesto. Čestitamo! Mentorica ekip: Branka Moskon ~wl Oblikovala: Lara Dular, 9.d Pogovor z i2Sč Gpat>0 o električnih odpadkih 1. Kdo je začel to akcijo? To akcijo vodi podjetje ZEOS. To je javno podjetje, ki se ukvarja s predelavo električnih in elektronskih odpadnih aparatov. 2. Ali smo veliko zbrali? Ja, pravzaprav se mi je zdelo ogromno, že ko je prvi tovornjak odpeljal z našega parkirišča. Ko pa smo potem napolnili še drugega in tretjega, je bilo veselje neizmerno. Naša šola oziroma učenci te šole so zbrali nekaj čez tri tisoč kilogramov odpadnih aparatov. 3. Ali smo lani tudi zbirali električne odpadke? Ne, ker smo šele letos uradno postali Eko šola in zato smo tudi z akcijami in dejavnostmi, povezanimi z njo, začeli v letošnjem letu. Zato je zbiranje elektronskih in električnih aparatov letošnje leto prvič na naši šoli. 4. Kaj se po končani akciji zgodi z električnimi odpadki? Ko smo jih zbrali, je bila njihova pot naslednja: s tremi tovornjaki so jih odpeljali do Maribora, od tam pa na posebno odlagališče, tako imenovanih, nevarnih odpadkov, kjer so jih delavci ločevali. Ločili so vsak del posebej — ohišja, elektronske aparate, plastične aparate, vijake, skratka, vsaka stvar od železa, plastike do Ksa je šla na poseben kup in potem so jih uničevali. 5. Katerih aparatov je bilo največ? Največ je bilo računalniških odpadkov. Torej, monitorjev, tipkovnic, celih računalnikov ... Oblikovala: Lara Dular, 9-d 6. Ste zadovoljni s tem, kar smo zbrali, ali ste morda pričakovali več? Ne, nisem pričakovala več, ker sem že na začetku otrokom — predstavnikom Eko šole — razdelila kupončke, da smo sploh ugotovili, kaj lahko pričakujemo. Ze takrat se mi je zdelo, da bo teh stvari zelo veliko. Ko pa smo začeli z akcijo, ko se je napolnil prvi, drugi in tretji tovornjak, pa je bilo pravzaprav presenečenje zelo veliko. 7. Ali bomo tudi drugo leto zbirali električne odpadke? Morda. Akcija je bila zelo velika; moram reči, da nam je vzelo tudi veliko moči - tistim fantom, ki so mi celo dopoldne pomagali pri nalaganju, hišnikom in tudi meni. Morda v takšni obliki, kot je bila letos ne, bi se pa morda odločili za manjše gospodinjske aparate in računalniško opremo. To pa bi lahko prišlo v poštev za drugo leto. Nastja in Maja, 6. a EKO ŠOLA Letošnji »eko porodni« krči se bližajo h koncu. Zaključujejo se dejavnosti, aktivnosti in projekti, ki smo se jim letos pridružili v gibanju Eko-šola kot način življenja. Ekipa eko-kviza je med 112 ekipami osnovnih šol v regiji osvojila 12. mesto. Da je rezultat več kot dober pove podatek, da smo se borili v »zmanjšanem merilu«. V ekipi je namreč manjkal Nejc Jerič, ki je zbolel. Tako sta vse od sebe dajala Jure Prus in Marko Majcen. Da je na Grmu vse na veliko in hudo zares, smo dokazali z akcijo Odpadna električna in elektronska oprema. Zbrali smo namreč rekordnih 8155 kg teh odpadkov. Saj bi zmagali, pa nas je na šoli preveč. Zakaj? Zato, ker so količino zbranih odpadkov delili s številom učencev na šoli. Tako smo pristali na 12. mestu. Da je število 2 magično, nam potrdi tudi dejstvo, da smo s prodajo novoletnih voščilnic med vsemi sodelujočimi, ki pa jih ni bilo malo, zasedli 20. mesto. Nagrade, pohvale pač niso tista bit, ki bi nas vlekla v dogajanje še naprej. Pomembnejše v tej zgodbi je čisto nekaj drugega. To, da učenci od učitelja želijo tri koše za ločeno zbiranje odpadkov v razredu, to, da na športnem dnevu ni potrebno posebno obvestilo za pobiranje papirčkov, to, da je bolje piti vodo iz pipe kot iz plastenke, to, da uživamo v dolgih sprehodih in celo opazimo, kako nam je pri tem lepo. Se vedno ekokoordinatorica Lili Vavžik INTERESNA DEJAVNOST ZDRAVA ŠOLA 1.-5. razred Pri zdravi šoli se pogovarjamo o zdravi prehrani, izdelujemo plakate, rišemo, se igramo kvize in oblikujemo razstave. Zelo radi pripravljamo različne zdrave obroke ter pečemo in kuhamo kar se da zdravo. Delali smo sadne solate, sadne kupe in sadne napitke, pekli zelenjavne pice, pecivo iz črne moke in z rjavim sladkorjem, poizkušali hrano brez glutena, hrano za diabetike in izdelali semafor zdrave prehrane. Naučili smo se pripraviti različne pogrinjke in postreči hrano. Pri kuhanju, peki in z nasveti nam veliko pomaga vodja šolske prehrane Valentina Žefran. Ves čas uživamo, čas nam hitro mine in ugotovili smo, da so zdrave stvari lahko zelo dobre, če jih znamo na pravi način pripraviti in postreči. Učenci ID Zdrava šola z učiteljico Marjeto Ferkolj Smolič in vodjo šolske prehrane Valentino Žefran V letošnjem šolskem letu smo pričeli z interesno dejavnostjo ZDRAVA ŠOLA, ki jo obiskujejo učenci od 6. do 9. razreda. Delo pri interesni dejavnosti poteka projektno. V mesecu oktobru in novembru so učenci izdelali plakate in tako obeležili svetovni dan hrane ter mesec boja proti odvisnostim. Decembra so izdelali rdeče pentlje in jih ob svetovnem dnevu boja proti AlDS-u razdelili učiteljem in učencem. Plakate so izdelali tudi ob svetovnem dnevu vode in svetovnem dnevu zdravja. Na ta dan so učenci in učitelji lahko sodelovali v predstavitvi aerobike, ki jo je vodila učiteljica Lili Mitič, si izmerili krvni tlak, sodelovali v delavnici o cepljenju in si ogledali fotografsko razstavo o vodi. Učenci so delali tudi v računalniški učilnici, in sicer so poiskali različne recepte. Spekli so zdrave piškote in palačinke iz polnozrnate moke. Mentorica ID: Katarina Sarlah BRALNI NAHRBTINIK V okviru projekta Zdrava šola smo na šoli uvedli Bralni nahrbtnik. V njem je zbrana literatura za vse družinske člane. Gre za bogat nabor literature, ki se nanaša na odnos do lastnega zdravja in zdravja našega planeta. V izposojanje iz Bralnega nahrbtnika so se vključili učenci iz 1. a, 2. c in 3. a razreda. Vsaka družina ima lahko nahrbtnik na voljo en teden. Zamenjava poteka ob ponedeljkih oz. po dogovoru z učiteljico. Namen Bralnega nahrbtnika je sprostitev cele družine v večernih urah in spodbujanje otrok k branju. Mimo so štirje meseci kroženja bralnega nahrbtnika. Učenci so ga navdušeno sprejeli v svoje družine in pravijo, da jim teden ob prebiranju knjig, hitro mine. Vsaka družina ob koncu tedna napiše komentar oz. vtise, ki so nastali ob branju knjig. Nekaj jih želim objaviti in s tem spodbuditi tudi druge družine, da bi večere čim večkrat preživeli ob knjigah. Mojca Troha Ekaterina Petrovič, 1. a Ta teden je Bralni nahrbtnik obiskal našo družino in nam prinesel prijetno druženje ob branju zanimivih knjig. Začeli smo z zgodbo o Anici, ki nas tudi tokrat ni razočarala in je bila odličen uvod za pogovor o prijateljstvu ter o pomenu le-tega v življenju. Nato smo uživali ob knjigi »Novice z vlaka trebušaka« in skupaj z želodčkarji odpotovali v svet prebavnega sistema ter nazorno spoznali posledice nepravilnega in nezdravega prehranjevanja. Prelistali smo priročnik patra Ašiča in sklenili, da bi bil dober spremljevalec na pomladnih sprehodih v naravo. Ob listanju kuharske knjige pa so se nam pošteno cedile sline. Bralni nahrbtnik, pri nas si vedno dobrodošel. Luka Vidmar, 1. a Najprej pohvale za projekt in idejo o bralnem nahrbtniku. To bi se pravzaprav dalo prenesti na vsa »šolska področja«, ugotavljam. Družina Stampohar Vidmar je »bralni teden« začela s knjigami za otroke. »NOVICE Z VLAKA TREBUŠAKA« nas bo spremljala še dolgo, saj v tednu ni minil obrok, da se otroka ne bi spraševala, kaj že-lodčkarji menijo o pošiljki, ki potuje k njima. Zelo dobro in pohvalno, sploh dobrodošlo za starše, ki niso »pridigarji«. Tako pač otroka zdaj vesta, zakaj vseskozi nergava, če si zaželita preveč sladkarij. Anico in Jakoba smo poznali, prav tako Jasmino, rumeno vilo, a vseeno sta oba najmlajša člana uživala ob njiju. Ob nedeljskem sprehodu na Gorjance smo s sabo vzeli »DOMAČO LEKARNO PATRA SIMONA AŠIČA« in našli kar nekaj zdravilnih rastlin. Knjigo B. Kuharja »100 ZNAČILNIH« j /.../ pa imamo tudi doma. Bila pa je to dvakratna spodbuda, da smo tri dni kuhali po teh recepturah. Revija Viva je bila na hitro prelistana; jaz pač nisem ljubiteljica tovrstnih revij ... Ostaja nam »DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI«, ki je nismo prebrali, preprosto je zmanjkalo časa. Narediti moramo izdelek , ki ga bo Luka prinesel v šolo - zbirali smo odpadni material, zmanjkalo je časa, da naredimo kaj iz njega. V tem tednu smo se tudi odločili, da bomo bolj vestni pri ločevanju odpadkov, kar se mi zdi, da botruje temu, da smo veliko časa namenili »eko vprašanju«. Karlu Cerovšku je bila knjiga Novice z vlaka trebušaka zelo všeč. Narisal je risbico. REVŠČINA, NAJVEČJI STRAH LJUDI Vpetek, 17. 4. 2009, so 7. b razred obiskali uslužbenci Rdečega križa (RK) in nas v širšem pomenu naučili, kaj vse pomeni revščina. V mesecu marcu smo imeli akcijo, kjer smo zbirali odvečne igrače, oblačila, hrano za ljudi, ki so v finančni stiski in v petek, 17. 4. 2009, smo te stvari podarili Rdečemu križu. Bili so zelo veseli, ko so videli, koliko dobrin smo zbrali in kaj smo naredili za druge. Stvari so darovali učenci iz cele šole, učitelji in šolski uslužbenci. Rdeči križ bo te stvari daroval družinam, ki so naše pomoči zelo veselijo, saj jim bo pomagala pri premagovanju vsakodnevnih težav povezanih s pomanjkanjem. Večina nas ve, kaj pomeni revščina. Mi pa smo povprašali naše najmlajše iz 1. a razreda, kaj za njih pomeni revščina. Odgovori so bili različni. KAJ ZATE POMENI REVŠČINA: Anže: Ko slišim to besedo, pomislim na lakoto in ljudi v Afriki. Zala: Ko ljudje ostanejo brez denarja, služb. Veronika: Da se spomnim na ljudi, ki nimajo denarja. Jaka: Da je nekdo reven, da si ne more privoščiti ničesar in da nima denarja. Klara: Najprej pomislim na revščino v svetu. Tin: Da si reven. Fran: Da se ne morejo primerjati z ljudmi, ki imajo vse, da se ti nekdo smili, da je nekdo reven (da nima ničesar). Natalija: Da nimajo veliko denarja, ne doma. Mia: Da nimajo hrane, oblek in igrač. Nejc: Da si ne morejo privoščiti sadja. Luka: Da ima nekdo zelo malo denarja. Neža: Spomnim se na ljudi brez oblek (Afrika). Maša: Spomnim se na revne ljudi, ki so brez družine, doma, hrane Gal: Da nimajo denarja, itn. da si ne morejo kupiti ničesar. Pia: Da si ljudje ne morejo kupiti igrač, ne hrane ali pa oblek. Norma Resnik, 7. b Oblikovala: Zala Dular 9.d KAJ NAM JE POVEDAL STROKOVNJAK ZA STRESANJE STRESA DR. MATEJ TUŠAK Vsi kdaj pa kdaj potrebujemo pomoč, učenci pri premagovanju stresa pri šolskem delu, učitelji pri vsakodnevnem delu. Nekateri se zatečejo v naravo, drugi se poskušajo sprostiti s smehom in dobro voljo, tretji se zatečemo po pomoč k nekomu, ki nam lahko poda znanja, s katerimi potem lažje zaživimo in se nam stres ne zdi več tako velik. Zato smo prosili za pogovor priznanega strokovnjaka na področju stresa, dr. Mateja Tušaka. Naš časopis berejo tako mladi kot bolj izkušeni bralci. Kako bi se jim predstavili? V osnovi sem športni psiholog. Zaključil sem dodiplomski študij psihologije na FF (Filozofski fakulteti), kjer sem leta 1997 tudi doktoriral s temo Motivacija v športu. Ze v času študija sem delal na Inštitutu za šport kot športni psiholog pri pripravi nekaterih športnikov na velika tekmovanja. Od diplome dalje sem zaposlen na FS (Fakulteti za šport), kjer predavam različne predmete s poudarkom na psihologiji športa, ki jo predavam tudi na FF na dodiplomskem in podiplomskem študiju, prav tako pa občasno predavam tudi na Medicinski fakulteti. Precej sem predaval tudi na univerzah v tujini, in sicer v Trstu, Celovcu, Zagrebu, Mostarju, Tuzli, Splitu, Novem sadu in Skopju. Sem vodja laboratorija za psihodiagnosti-ko na Inštiututu za šport in že 18 let pripravljam slovenske vrhunske športnike. Kot njihov psiholog sem sodeloval z nosilci medalj na največjih tekmovanjih (Peterka, Žbogar, Žolnir, Polavder, Petkovšek, Košir, Maže, Majdič, Debevec, Lakovič in mnogi drugi, skakalne reprezen- tance, kajakaštvo, padalci, gimna-stičarji, strelci, nogometaši, atleti, smučarji idr.). V zadnjih letih pa se intenzivno ukvarjam s stresom in učenjem obvladovanja stresa, predavam po šolah in podjetjih, svetujem podjetjem na področju motiviranja, postavljanja ciljev in izzivov, zmanjšanja stresa ipd. Stres ima predvsem negativen predznak. Nam res prinaša samo negativne izkušnje? Ločimo distres, ki je negativen, in eustres, ki je pozitiven. To slednje so izzivi, stresorji, ki na nas delujejo vzpodbudno, izzovejo motivacijo in nam omogočajo razvijati samo- zavest. Edini problem eustresa je v tem, da je škodljiv, če ga je preveč. Vsekakor pa je stres v obvladujočih razmerah koristen in deluje izzivalno. Prav tako nekateri ljudje potrebujejo stres, drugi pa se v njem slabo počutijo. Prvi - A tip osebnosti ljudi - se iz njega napaja in so brez njega mrtvi, brez energije. Kateri dejavniki vplivajo na to, da smo pod stresom? Ločimo fizične stresorje in psihične oz. socialne stresorje. Fizični so npr. mraz, pomanjkanje spanja, slabi delovni pogoji; psihični oz. socialni stresorji pa so zaznava nevarnosti, visoka pričakovanja, strahovi, pritiski, negotovost, časovna stiska, pomanjkanje ljubezni in sprejetosti ter še mnogi drugi. Najhujši stresor pa je smrt bližnjega (partnerja ali otroka). Visoko na stresni lestvici so še ločitev, izguba službe, pa na drugi strani tudi pozitivni stresorji (npr. odhod na počitnice, nakup stanovanja ali avtomobila, poroka ipd.). Lar spomnimo se, kolikokrat se ljudje skregajo, ko odhajajo na dopust, kjer bi morali uživati ... Se spominjate svojih stresnih situacij iz šolskih klopi? O pa še kako, še nekaj let nazaj se mi je sanjalo o kontrolnih nalogah, na katere odhajam nepripravljen, o strahu pred neznanjem v šoli, o slabi oceni, ki jo dobim, o nenapovedanem spraševanju, o tem, da sem pozabil narediti domačo nalogo ... Delete: DlSTgES' Enter: EVSTREsi Učenci velikokrat rečejo, da nekaj znajo, potem pa tega ne morejo pokazati. Zakaj ne? Razlog je tako imenovana predna-stopna anksioznost, ki blokira naš spomin, povzroča motnje v motoriki (to je opazno v športu, ko na tekmi športniki naredijo napake, ki jih sicer nikoli ne naredijo), ali pa npr. pri glasbenem nastopu — učenci glasbene šole na izpitu iz klavirja naredijo veliko napak, tik pred tem na vaji pa nobene ... Ta anksioznost $Ao pravi ckh KM v ftefn Sf izvira iz pomanjkanja samozavesti, iz prepričanja, da so zahteve ali pričakovanja višja od kompetenc ali znanja ... Kadar to razmerje ni porušeno, ni razloga za anksioznost. Je pa res, da včasih znanje imamo, pa ne zaupamo vanj oz. ne verjamemo, da ga imamo dovolj in takrat se zopet pojavi strah oz. anksioznost. Tokrat torej brez realnega razloga, a kot rečeno, anksioznost nastane zaradi našega prepričanja o tem, da nečesa ne zmoremo, da nismo dovolj pripravljeni, ne pa zaradi realnosti našega stanja. Prav zato se trudimo to anksioznost odstraniti ali zmanjšati. Velikokrat se kakšna situacija spremeni v neobvladljivo. Kako naj si učenci/starši/učitelji pomagamo v tem primeru? Kadar pod vplivom tega, da začutimo to anksioznost, postanemo panični, povzročimo, da se strah razraste preko vseh meja. Takrat rečemo, da zablokiramo. Najslabše si je dovoliti, da panično reagiramo. Potrebno se je sprostiti, si pomagati s krajšimi dihalnimi vajami, se osredotočiti na to, kar znamo, pa bomo počasi napetost zmanjšali ali obvladali. Tisti, ki imajo na tem področju več težav, morajo seveda to vaditi. Velikokrat pomaga obisk pri psihologu. Kako naj svojo tremo obrnemo sebi v prid? Treme ne moremo obrniti v prid, ker je sama po sebi negativna. Je pa res, da - če jo pričakujemo - se lahko nanjo pripravimo in izničimo njen negativen vpliv. Trema ni zaželena, je moteč dejavnik. Želimo si samozavestnega učenca brez treme, ki zna pokazati vse, kar se je naučil. Je pa res, da včasih tudi učitelji izzovejo tremo. Namreč, potrebno je začeti vprašanja z najlažjim in nato nada- ljevati po težavnosti. Tako dosežemo, da tudi tisti s slabšim znanjem ne zablokirajo takoj na začetku, na ta način ne izgubijo glave in potem odgovorijo narobe še vse tisto, kar sicer znajo. Cilj je ugotavljati učenčevo znanje, ne pa njegovo odpornost na stres, zato sprašujmo tako, da otroku, ki zna odgovoriti na lažja vprašanja, pomagamo dvigniti samozavest, da bo mirno odgovarjal tudi na težja. Smo šola, ki je na tekmovanjih zelo uspešna. Kdaj postane pomoč strokovnjaka nujno potrebna, da se oseba razvije v uspešnega tekmovalca? Stvar je taka: ko smo dovolj visoko, da o zmagovalcih odločajo detajli, potem zagotovo pride v poštev psihična priprava in pomoč strokovnjaka. Kadar imamo opravka z otrokom, ki na tekmovanjih zelo težko pokaže to, kar sicer zna, zagotovo koristi pomoč psihologa. Prav vsem pa bi bila dobrodošla kakšna predavanja na to temo ali organiziranje skupne delavnice učenja reagiranja pod stresom in odstranjevanja treme. Seveda, v športu, kjer je treba pokazati 100 % za zmago, psihologe že dolgo uporabljajo. Tudi v politiki, pri pogajanju, pri nastopanju v predvolilni kampanji, pa pri voditeljih na TV in še kje. To je čisto konkretno vprašanje. Atlet/-inja ima pred sabo državno prvenstvo, dobro je treniral/-a. Kako naj zmanjša svojo živčnost, tremo, ki je včasih že panika? Z uporabo psihične priprave oz. s tehnikami psihične priprave, ki pa morajo biti postavljene že vsaj nekaj mesecev prej. V kolikor temu ni tako, mora predvsem zagotoviti, da se umiri, da se čim bolje osredotoči na stvari, ki jih dela v zadnjih minutah pred nastopom, da misli pozitivno, se spodbuja ter čim manj razmišlja o tem, kaj gre lahko narobe. A težko je vse to strniti v nekaj stavkov. V knjigi Psihologija športa (Maks Tušak in Matej Tušak) je nadrobno prikazanih nekaj takih pristopov k tekmi. Kdo je tisti športnik, ki ste ga najuspešnejše izvlekli iz »krempljev« treme? Andraž Vehovar, Mitja Petkovšek, Primož Peterka, Vasilij Žbogar, Robert Kranjec in še kdo ... Ste strokovnjak na področju stresa, najbrž pa se stresu kljub temu ne morete izogniti ... Kaj bi svetovali učencem, da bi bila raven stresa manjša? Ali obstajajo kakšne tehnike, ki zmanjšujejo stopnjo stresa? Seveda obstajajo vse mogoče relaksacijske tehnike, avtogeni trening, dihalne tehnike, tehnike vizualizacije in še kaj. Pred meseci sem na Fakulteti za šport izdal CD s tehnikami priprave na tekmovanje, kjer z dvema programoma (skupaj 60 minut) ponujamo osnovo za začetek psihične priprave, ki jo lahko dela športnik sam (po mojih navodilih, a brez moje prisotnosti). Kako* ttfesat© Zanimalo nas je, če so učenke in učenci kdaj preobremenjeni z delom in učenjem, kaj sploh je zanje preobremenjenost in kako jo premagajo. Večina vprašanih doživlja stres, le nekateri pa ga znajo premagati. Urška, 9. b: Z delom in učenjem sem preobremenjena vsak dan, ker se moram cel dan učiti. Nika, 7. b: Ja, sem preobremenjena. Zame je preobremenjenost to, da moraš veliko delati. Da se znebim stresa si vzamem 15 min odmora, potem pa delam naprej. Kristina, 8. a: Kadar sem pod stresom, sem živčna, ker ne vem, kaj se bo zgodilo. To premagam tako, da povem svojim prijateljem in mi oni pomagajo. Nataša, 8. b: Pod stresom sem velikokrat zaradi izvenšolskih obveznosti in učenja. Ko sem pod stresom, sem živčna, slabe volje. Stres premagam s poslušanjem glasbe, petjem, plesom ... Tjaša, 8. a: Včasih sem pod stresom zaradi učenja v šoli. Stres premagujem s sprotnim učenjem in zabavanjem s prijatelji. Lara, 8. a: Obremenjena sem, ker se moram veliko učiti, imam malo prostega časa in sem zato živčna. Tega se rešim s sprehodi, druženjem s prijatelji. Sebastjan, 8. a: Nikoli nisem pod stresom. Dominik, 9. c: Pod stresom sem pred kakšnim nastopom, takrat sem živčen in imam tremo. Da se tega rešim, grem ponavadi ven s prijatelji. Eva, 9. a: Stres je zame živčnost, nervoza. Ponavadi poslušam glasbo, se družim s prijatelji ali grem na sprehod. Kaj pa učiteljil Ne, oni niso nikdar pod stresom. Ni se jim treba učiti, le vsake toliko časa morajo sestaviti kakšno kontrolko. Seveda to ni res. Tudi oni so včasih preobremenjeni, saj je to problem sodobne družbe, ko vsi neprestano hitijo. Večina premaga stres s sprehodi v naravo, poslušanjem glasbe... Andreja Spudič: Stres premagujem s tekom, popoldne tečem 5 kilometrski krog in medtem razmišljam o dogodkih dneva. Zadnje čase tudi plešem, ker se tako sprostim in delam načrte za naslednje dneve. Lilijana Mavsar: Veliko sem pod stresom, že zaradi službe in zaradi svojih dveh najstnikov. Stres premagujem s hojo, tekom v gozdu, potapljanjem, branjem knjig, poslušanjem glasbe. Včasih grem tudi na kavico, vzamem časopis in se tudi tako pomirim. Irena Strasbergar: Stres premagujem v dobri družbi s prijatelji ob smešnicah, smešnih zgodbah, saj je smeh tisto, kar mene najbolj sprosti. Sprosti pa me tudi sprehajanje v naravi. Erika Koncilija: Recept za premagovanje stresa je, da se ukvarjaš s športom, da poslušaš glasbo, ali greš na kakšen dober koncert. Jožica Fink: S stresom se redkokdaj srečujem, če pa sem pod stresom, mi najbolj pomaga, da grem na dolg sprehod. V šoli se z učenci pogovarjamo o stresu in če imajo občutek, da se slabo počutijo, imamo o tem dolge razgovore. Svetujem jim, da najbolj pomaga ukvarjanje s športom. Nataša Obran: Največkrat premagujem stres tako, da grem na sprehod, se ukvarjam z raznimi športnimi aktivnostmi, poslušam glasbo, berem knjigo, gledam film z družino, se pogovarjam ... Lili Mavsar: Človek se najlažje znebi stresa tako, da ga vrže čez ramo, pa ga ni. Judita Bradač: Stres premagujem tako, da grem v naravo, v gozd, se zabavam z otroki, se z njimi igram otroške igre. V službi pa s kakšnim dobrim vicem, ker mi to polepša dan. Irena Može: Stres je ena taka čudna stvar, o kateri vsi zelo veliko govorimo, malo pa naredimo za to, da ga ne bi doživljali. Stresu se najbolj izognemo, če naredimo vse tisto, da do stresa sploh ne pride. Pri otrocih je to sprotno delo, poslušanje svoje vesti, sprotno učenje. Stresa se da ubranit na pozitiven način - s športom, igranjem instrumenta in s pozitivnim mišljenjem. Sonja Čibej: Stresa se lahko rešimo s pozitivnim mišljenjem, tudi takrat, ko nam neka stvar ni všeč. Helena Hrovatič: Z ogledom komedije in šalami. Lavra Fabjan: Usta navzgor. Vera Kukovič: Smeh je zdrav. Majda Križe: Če ste živčni in nervozni, pojdite v gozd, odrežite vejo, doma poiščite neuporabne žabice, kupite trakec in veselo na delo. Irena Adlešič: Menim, da je določena količina stresa vedno potrebna, prav tako tudi določena količina treme, ker je takrat organizem aktiviran in pripravljen na delovanje. Pretirane količine stresa pa seveda niso koristne in se jih moramo nekako obraniti oz. se moramo pretiranemu stresu izogibati. Zato morajo učenci pravilno načrtovati prosti čas in šolsko delo. To pomeni, da se je treba izogibati kampanjskemu učenju in se sproti pripravljati na ocenjevanja. Velika količina stresa je prisotna rav-oo takrat, ko se učenci kampanjsko pripravljajo za več predmetov hkrati za naslednji šolski dan. Pravilno je treba načrtovati tudi vse prostočasne aktivnosti, saj če imajo učenci preveč dejavnosti, je to ravno tako stresno. Mnogokrat se zgodi, da jih opravijo manj kvalitetno. Zato me-mm, da je potrebno vsako šolsko ^to imeti načrt, koliko zmoremo, da bomo to delo kvalitetno opravili m se hkrati izognili stresu ob tekmovanjih, nastopih, ocenjevanju. Vako ne bo trpela kvaliteta dela, pa tudi ne naš organizem. Ana Skobe, 9. c ŠPORT IN STRES Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja, z njim pa se srečujemo vsak dan. Prisoten je doma, v šoli, praktično povsod. Nekateri se ga zavedajo, drugi ne. Pri športu (pa tudi drugje) poznamo dve vrsti stresa: pozitivni - adrenalin in negativni - trema. ADRENALIN Vsakdanje stresne razmere, za katere možgani ocenijo, da jih lahko obvladamo, sprožajo pozitivne učinke stresa: ti omogočajo, da smo povsem budni in osredotočeni, polni energije, telesno pripravljeni in pozorni. Učinkovitost organizma se močno poveča. Ker obvladamo situacijo, smo močno motivirani in odločni, umirjeni ter samozavestni. Pod vplivom adrenalina je bolj verjetno, da dosežemo želeni cilj. TREMA Kadar so zunanji pritiski preveliki, se spremenita naše zaznavanje in obnašanje. Povišata se nam krvni tlak in srčni utrip, pojavijo se tudi težave s spanjem in splošna mišična napetost. Temu pravimo negativni stres ali trema, ki smo jo verjetno že vsi občutili. Zaradi prevelike živčnosti in preobremenjenosti se lahko zgodi, da se pod pritiskom zlomimo, s tem pa ne dosežemo ciljev, ki smo si jih zadali. Kaj naši učenci menijo o stresu: Stres je naš vsakodnevni spremljevalec. Pojavi se takrat, ko smo pred neko novo ali neznano situacijo. Zame je trema največkrat povezana s tekmovanji. Čeprav jih imam zelo veliko, se trema prav nič ne zmanjša. Pred vsako novo tekmo čutim vznemirjenost, tresejo se mi roke, dobim potne dlani in sem tudi malce bolj razdražljiva. Nobena hrana mi ne diši in takrat sem najraje sama s seboj. Trema mi omogoča, da se pred tekmo zberem in mislim le na najboljši rezultat. Napetost pa lahko omilim v pogovoru s trenerko, ki mi svetuje pri načrtovanju teka, me spodbuja in vliva samozavest. V tistih trenutkih stres kar nekam izgine. Tak stres je zame pozitiven, saj ga lahko sama obvladujem in izgine takoj, ko se tekmovanje prične. Manja Može, 6. b Na tekmovanjih sem uspešna, kljub temu pa imam vedno veliko tremo. Pred vsakim tekmovanjem mi srce močno razbija, nervozna sem in ne morem biti pri miru. Najbolj me je strah na startu, a ko začnemo, živčnost čudežno izgine. Lea Pavlin, 6. c Rada tekmujem in ponavadi nimam treme. Pred tekmo veliko govorim in sem dobre volje, zato mi gredo na živce tisti, ki se preveč obremenjujejo z rezultatom. Kadar dobro tekmujem, sem vesela in to tudi pokažem. Kim Barbič, 6. b Že dolgih 5 let sodelujem na športnih tekmovanjih, a pred vsakim imam še vedno veliko tremo, ki se do danes ni zmanjšala. Tremo imam predvsem zato, ker se bojim, da ne bom uspešna. Občutim jo dan pred tekmovanjem, traja pa vse do začetka discipline. Takrat mi je najbolj všeč, če sem s trenerko ali s kom, ki me pomiri in mi vlije samozavest. Tina Guštin, 6. b O samem tekmovanju razmišljam na dan le-tega. Pred pričetkom začutim tremo, ki pa jo ponavadi preženem z vzpodbudnimi besedami. Na krosu sem si rekel, da je važno sodelovati in ne zmagati, kar me je malo pomirilo. Aljaž Sitar, 5. b S tremo se je srečal že vsak od nas, je nekaj povsem normalnega in človeškega in tudi sama imam z njo kar nekaj izkušenj. Z njo se začnem soočati že dan pred tekmovanjem. Prisili me, da zelo veliko časa porabim za razmišljanje o tekmovanju in ko pridem na tekmo, se trema le še poveča. V veliko oporo sta mi oči in mami, ki sta z mano na vsakem tekmovanju, kjer me spodbujata. Veliko pa pripomore tudi učiteljica Majda Križe, ki mi že vnaprej pove, kakšno taktiko naj uberem. Na cilju (ali na koncu tekmovanja) si z veseljem oddahnem od vseh skrbi. Veselje pa je seveda primerno rezultatu. Tajda Zoran, 8. c Anja in Kaja, 9. d Rezultati raziskave o doživljanju stresa med učenci Osnovne šole Grm v šolskem letu 2007/2008 Uvodoma smo učencem zastavili precej splošno vprašanje Kakšno se ti zdi tvoje zdravje? in sledili predpostavki, da zdravja ne pojmujemo le kot odsotnost bolezenskih znakov, temveč tudi kot telesno in duševno dobro počutje ter razvitost in izkoriščenost vseh posameznikovih zmogljivosti. Vprašanje 1: KAKŠNO SE TI ZDI TVOJE ZDRAVJE? Tabela 1 Tazred slabo še kar dobro dobro odlično b.razred 0% 10% 35% 55% _Zjazred 0% 31,8% 36,4 % 31,8% Rrazred 0% 10% 70% 20% _Rjazred 0% 15% 15% 40% Glede na rezultate bi lahko rekli, da se z leti doživljanje lastnega zdravja dabša, kar pomeni, da čim starejši so mladostniki, tem slabše doživljajo in ocenjujejo svoje zdravje. Vendar učenci 9. razreda občutno bolje ocenjujejo svoje zdravje kot učenci 7. razreda. Vprašanje 2: KAKO SI ZADOVOLJEN S SVOJIM UČNIM USPEHOM? Tabela 2 razred zelo pretežno še kar zelo nezadovoljen nezadovoljen zadovoljen zadovoljen Jkjazred 5% 20% 60% 15% Razred 4,5 % 4,5 % 63,6 % 27,3 % jhrazred 0% 0% 70% 30% _R_razred 0% 20% 65% 15% V lanskem šolskem letu, ko naj bi tudi osnovne šole nekoliko več pozornosti namenile duševnemu zdravju, smo na Osnovni šoli Grm izvedli raziskavo o doživljanju stresa med učenci 6., 7., 8. in 9. razreda. Naše vodilo sta bili zanimivi publikaciji Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije Ko te strese stres in Ko učenca strese stres avtoric Mojce Zvezdane Dernovšek, Mateje Gorenc in Helene Jeriček ter Poročilo o raziskavi HBSC Slovenija 2006, Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. V raziskavo smo vključili 82 učencev, in sicer po en oddelek iz 6., 7., 8. in 9. razreda. Doživljanje učne neuspešnosti je pogost vir nezadovoljstva: zrcali se v odnosih v družini, otrokovem splošnemu dojemanju sebe in vključevanju v vrstniške skupine. Iz rezultatov je razvidno, da je večina anketiranih učencev še kar zadovoljna s svojim učnim uspehom. Zelo nezadovoljna sta po en učenec iz 6. in 7. razreda. Pretežno nezadovoljni pa so štirje učenci iz 6. razreda in štirje učenci iz 9. razreda. Najbolje svoj učni uspeh ocenjujejo učenci 8. razreda: 70 % jih je še kar zadovoljnih, 30 % pa zelo zadovoljnih. Vprašanje 3: ALI SE ČUTIŠ OBREMENJENEGA Z DELOM, KI GA MORAŠ OPRAVITI ZA ŠOLO? Tabela 3 razred zelo še kar nekoliko sploh nič 6. razred 10% 25% 55% 10% 7. razred 50% 31,8% 18,2% 0% 8. razred 35% 25% 35% 5% 9. razred 10% 60% 30% 0% Ob pregledu rezultatov lahko vidimo, da se učenci v današnjem času čutijo obremenjene z delom, ki ga morajo opraviti za šolo. Ugotovitev potrjujeta visoka odstotka - kar 50 % učencev 7. razreda in 35 % učencev 8. razreda - tistih, ki so zelo obremenjeni s šolskim delom. Obremenjenost z delom za šolo najbolj občutijo 7. razredi in najmanj 6. razredi, kar bi si lahko razlagali z manjšo zahtevnostjo programa. Vprašanje 4: ALI SE ČUTIŠ SPREJETEGA V RAZREDU? Tabela 4 razred sploh se ne čutim ne vem večinoma zelo se ne čutim se povsem se čutim čutim 6. razred 0% 5% 5% 30% 60% 7. razred 4,5 % 9,1 % 13,6 % 27,3 % 45,4 % 8. razred 0% 10% 5% 40% 45% 9. razred 5% 0% 15% 50% 30% Visok delež pritrdilnih odgovorov nakazuje, da se večina učencev čuti sprejete v razredu. Kljub visoki podpori s strani sošolcev se kaže statistično značilna razlika po starosti; mlajši učenci se povprečno čutijo nekoliko bolj sprejete v razredu. Vprašanje 5: KAJ TI PREDSTAVLJA STRES V ŠOLI? (Vprašanje se navezuje na: prvi šolski dan, spraševanje in preizkuse znanja, ponavljajoče se slabe ocene in neuspehe, govorne vaje, nastope, duševno in telesno nasilje vrstnikov, konfliktne odnose z učitelji ter na stalno spreminjanje učnih načrtov, pravil, meril, pogojev.) Večina učencev se sploh ne strinja oziroma se ne strinja povsem s trditvijo, da jim stres predstavlja prvi šolski dan, pa vendar ugotavljamo, da petim učencem v 6., 7. in 9. razredu stres predstavlja prav prvi šolski dan. Povsem drugače je z oceno stresnosti situacij, kot so spraševanje in preizkusi znanja ter ponavljajoče se slabe ocene. Iz rezultatov je razvidno, da omenjeni situaciji našim učencem predstavljata največji stres. Tudi govorne vaje in nastopi predstavljajo večini učencev stres; tako meni 60 % šestošolcev, 73 % sedmošolcev, 80 % osmošolcev in 60 % devetošol-cev. Glede stresnosti duševnega in telesnega nasilja vrstnikov se mnenja učencev nekoliko razporedijo; učencev, ki se s trditvijo ne strinjajo, je skoraj toliko kot tistih, ki se s trditvijo strinjajo. Prav tako se povečuje delež učencev, ki ne znajo oceniti stresnosti nasilja vrstnikov. Večina učencev ne zna oceniti, ali konflikti z učitelji predstavljajo stres, iz česar lahko sklepamo, da večina učencev ni v konfliktu z učitelji. Med rezultati izstopa 45 % devetošolcev, ki se večinoma ali zelo strinja s stresnostjo konfliktnih odnosov z učitelji, kar nam daje slutiti, da se starejši učenci pogosteje zapletejo v konflikte. Glede stresnosti stalnega spreminjanja učnih načrtov, pravil, meril in pogojev so mnenja učencev zelo različna in razpršena, visok pa je delež tistih, ki stresnosti tovrstnih situacij ne znajo oceniti. Morda tudi učenci nimajo jasno izoblikovanega odgovora na to vprašanje. V zadnjem času prihaja pomen duševnega zdravje vse bolj v ospredje. Po nekaterih podatkih (WHO: 2001) naj bi kar 20 % otrok in mladostnikov trpelo zaradi neodkrite duševne težave ali motnje. Tudi podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo na Osnovni šoli Grm, ustvarijo jasnejšo sliko o doživljanju stresa med učenci. Naš namen je predvsem pomagati razumeti najintimnejše doživljanje mladih: strah, stisko ali stres. Na podlagi podatkov, ki jih pridobimo z internimi raziskavami, lahko v šolski svetovalni službi ustrezno ukrepamo in skušamo spremeniti nekatere okoliščine, ki vplivajo na povečanje stresa pri učencih. Najprej je pomembno, da mnenja učencev približamo učiteljem in jim pomagamo pri iskanju in odpravljanju dejavnikov, ki učencem predstavljajo stres. Največji stres učencem predstavljajo ravno spraševanja in preizkusi znanja ter ponavljajoče se slabe ocene in neuspehi. Tudi stres v popoldanskem času učenci posredno vežejo na šolo oziroma učenje. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi učitelji na razrednikovih urah ali znotraj posameznih predmetov namenili nekoliko več pozornosti učinkovitemu učenju. V zadnjem času mnogi raziskovalci ugotavljajo, da se mladi ne znajo učiti: čas, ki ga namenijo učenju, ni sorazmeren z učnim uspehom, ki ga dosegajo. Prav tako mnogi ne znajo načrtovati svojega časa. Morda najpomembnejši cilj, za katerega naj bi si prizadevali vsi pedagogi, pa je krepitev pozitivne samopodobe. Ravno pozitivna samopodoba pomembno vpliva na pozitivne misli ter naravnanost mladih in je poglavitna v boju proti stresu. Tina Dovic BRAIN GYM ZGIBANJEM DO SPROSTITVE IN BOLJŠIH REZULTATOV Imate tremo, kadar ste vprašani, pišete test, ali če je pred vami pomembna tekma, nastop? Se vam takrat potijo roke, morda vaše srce glasno utripa? Ali pa vas stiska v želodcu in je v vašem grlu nastala kepa, ki besedam ne dovoli na plan? Naj vas potolažim - niste edini. Vsem nam se to lahko zgodi, kadar želimo na »ukaz« priklicati vse informacije, ki smo se jih naučili, oziroma dati od sebe največ, kar zmoremo. K sreči pa obstaja pomoč tudi za omenjene težave. Veliko vas je, ki že poznate telovadbo za možgane ali »Brain Gym« vaje, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje v naših možganih in tako odpravljajo blokade, ki nastanejo, kadar smo pod stresom. Danes vam bom predstavila šest vaj, ki sproščajo napetost. Pred situacijami, ki so za vas stresne, naredite vse ali le nekaj od predstavljenih vaj. Pomembno je, da vajo naredite natančno in počasi. Vaje izvajajte dnevno, še posebno pred obdobji, ki so za vas stresna. VAJE ZA SPROŠČANJE NAPETOSTI: Pitje vode Voda omogoča boljšo prevodnost električnih tokov med možgani in čutili. Je »bencin« za naše možgane. Zaradi stresa, ki ga doživljamo, se količina vode v telesu zmanjša in celice dehidrirajo. Zato pijte vodo tekom celega dneva, še posebej pa, kadar ste v stresnih situacijah. Križno gibanje Pri tej vaji izmenično dvigujemo eno roko in nasprotno nogo. Vaja spodbuja hkratno delovanje obeh možganskih polovic. Vesoljski gumbi Obe roki počivata na sredini telesa —eno položimo nad gornjo ustnico na prednji strani telesa, drugo pa na sredino na hrbtni strani telesa, tik nad trtico. Vesoljski gumbi zbistrijo glavo za hitro sprejemanje odločitev. Ležeča osmica S prstom po zraku rišemo osmico, ki naj bo v ležečem položaju. Z vsako roko narišemo po tri osmice, nato pa še tri osmice z obema rokama hkrati. Z očmi sledimo risanju osmice. Vaja izboljšuje pozornost. Zemeljski gumbi Dva prsta položimo pod spodnjo ustnico, drugo roko pa od popka navzdol. Dihamo počasi. Točk se dotikamo približno 30 sekund. Vaja nam omogoča zbrano branje. Vaje za umirjanje Vajo izvajamo v dveh delih: 1. najprej položimo levi gleženj čez desnega, nato iztegnemo roke predse in prepletemo roki ter jih položimo na prsi; v tem položaju ostanemo eno minuto, 2. noge nato premaknemo iz navzkrižnega položaja, staknemo prste rok in v tem položaju kako minuto globoko dihamo. S to vajo sproščamo čustveni stres, zato jo lahko uporabljamo tudi, kadar smo jezni, žalostni, zmedeni. Karmen Kržan Vir: Dennison, Paul. 2008. Telovadba za možgane. Založba: Rokus. (starši proti učencem). Najprej smo se šli igro, ki jo vsi dobro poznamo, med dvema ognjema. To igro smo določili učenci. Naj priznam, da so nas starši pošteno premagali, saj je LITERATURA ZA UČENCE V šolski knjižnici si lahko izposodite knjigo Telovadba za možgane s konkretnimi prikazi »Brain Gym« vaj. Vaje, o katerih piše knjiga, zadnjih petnajst let s pridom uporablja na tisoče šolarjev, pa tudi odraslih. Poznajo jih v Evropi, na Japonskem, v Južni Ameriki, Avstraliji, Afriki in v Izraelu. Ponekod so vaje postale sestavni del pouka. ŠPORTNA SOBOTA v 7.B Prvo soboto v aprilu, 4. 4. 2009, smo se učenci, naši starši, bratje, sestre in naša razredničarka Majda Cengija dobili v šolski (mali) telovadnici, kjer smo se igrali razne igre. Najprej smo se zbrali in se kot pravi športniki seveda ogreli in razmigali, čez čas pa smo se lotili prvih iger vsak od njih imel dve življenji. Po tej (za nekatere naporni) igri smo se odžejali in si malo oddahnili. Sledila je igra, ki smo si jo sami izbrali, Oblikovali: Maruša in Iva odbojka. Sestavili smo 3 ekipe. Rezultati so bili različni, zmagovalca pa ni bilo. Imeli smo kar dva "turnirja" in se pri tem silno zabavali. Ker smo učenci hoteli še eno "povratno" tekmo med dvema ognjema, so starši sprejeli izziv in izgubili. Učenci smo vzeli razredničarko »na muho«, ampak smo bili vztrajni in na koncu je tudi ona klonila pod našimi natančnimi zadetki. Starši in razredničarka so poraz dobro sprejeli in kljub temu, da smo že celo uro pošteno telovadili, smo se lotili naslednje igre, badmintona. Žogice so nam uhajale vsepovsod, a vse so prišle nazaj. Kasneje so nekateri kazali svoje nogometne in košarkaške spretnosti. Končno so starši omagali. Popili so kavo in se z učiteljico pogovarjali o šoli, službi, športu in zaključnem pohodu. Mi pa smo si vsi utrujeni privoščili piškote in vodo. Bilo je zelo zabavno in upam, da bomo to še kdaj ponovili. Norma Resnik, 7. b LES, pogrešamo te! Predstavljajte si, kakšen stres doživimo učenci na naši šoli, ko stopimo skozi vrata na igrišče in zagledamo našo tekaško stezo, ki bi jo moral prekrivati lep rdeč leš. Namesto tega nas pričaka črna podlaga, na kateri je polno majhnih kamnov, ki nas ovirajo, medtem ko se potimo za čim boljši rezultat. Vemo, kje se »naš« leš nahaja - na Ptuju. Tudi denar smo že zbrali, ne vemo pa, kako bi ga pripeljali v Novo mesto. Zato iščemo sponzorja, donatorja ali prijaznega človeka, ki bi ga nam dostavil na naše igrišče. Cim prej se oglasite pri naši ravnateljici! Vsi športniki OS Grm TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA Na šoli potekajo različne delavnice za nadarjene učence. Ena izmed njih je tudi tečaj znakovnega jezika. Ker učenje znakovnega jezika, strnjeno na 4 ure, ne bi bilo učinkovito, smo se odločili, da bomo delavnico izvajali enkrat tedensko do konca meseca maja. Pri znakovnem jeziku se ne uporabljajo samo roke, ampak se vključuje celo telo, obrazna mimika in telesno gibanje. Pri pogovoru z gluhim ali naglušnim človekom moramo biti obrnjeni k osebi, s katero se pogovarjamo. Govoriti moramo počasi in razločno. Ne žvečimo. Pomagamo si z naravnimi kretnjami in mimiko obraza. Predvsem pa je pomembno, da smo potrpežljivi, tudi če bomo morali povedano večkrat ponoviti. Simona Smuk, tolmačka znakovnega jezika a b \» f k o M p š x g rjajo gluhi. Ta govorica mi je zelo všeč. Na tečaju sem se zelo veliko naučila. JERNEJ SPUDIČ, 6. a: Prišel sem, ker bi se rad naučil znakovnega jezika v primeru, če bi bilo potrebno pogovarjati se v njem. ABECEDA TEO MAHNIČ in JAN BARTOL, 6. c: Na tečaj znakovnega jezika hodim za zabavo in da se kaj naučim. Na tečaj znakovnega jezika smo z veseljem, na njeno željo in željo njenih staršev, sprejeli tudi učenko 2. c, Majo Zaman. MAJA ZAMAN, 2. c: K tečaju sem se priključila, ker je moja teta gluha. Želim se naučiti veliko kretenj, da se bova lažje pogovarjali. Na tečaju mi je najbolj všeč, kadar se učimo nove kretnje. Zakaj obiskuješ tečaj? ANA BRUDAR, 6. c: Z veseljem obiskujem tečaj znakovnega jezika. Na tečaj sem se vpisala zaradi želje, da bi se naučila nekaj osnovnih kretenj, vendar sem pozitivno presenečena, kajti naučili smo se veliko več. Na urah tečaja je tudi zabavno in se imamo lepo. TINA GUŠTIN, 6. b: Za tečaj znakovnega jezika sem se odločila, ker bi se rada naučila jezika gluhih. Ker je to nekaj posebnega, veliko učencev obiskuje tečaj, čeprav je ob sedmih zjutraj. Upam, da nam bodo take ure omogočene tudi naslednje leto. LEA PAVLIN, 6. c: Zelo rada obiskujem tečaj znakovnega jezika. Prijavila sem se, da bi vedela, kako se med seboj sporazumevajo gluhi. Veliko novega sem se naučila in zdaj se že znam pogovarjati z gluhimi. KATJA CESAR, 6. c: Z veseljem obiskujem tečaj znakovnega jezika. Za to sem se odločila, ker sem želela vedeti, kako se sporazumevaš z govorico telesa ter rok in ne z glasom. SARA JAKLIČ, 6. b: Za tečaj znakovnega jezika sem se odločila, ker sem želela vedeti, kako se pogova- TUDI Z ZDRAVO PREHRANO LAHKO OMILIMO STRES V obdobju povečanega stresa naše telo črpa zaloge nekaterih vitaminov in mineralov. Celo pri ljudeh, ki se pravilno prehranjujejo, se ob koncu napornega in stresnega dne raven določenih vitaminov in mineralov v krvi in tkivu zmanjša tudi do 33 %. Dolgoročno ta primanjkljaj oslabi imunski sistem. Zato strokovnjaki za prehrano priporočajo, da v stresnih obdobjih zaužijemo veliko magnezija - antistresnega minerala, pa tudi vitaminov B kompleksa, železa in antioksidantov, kot so vitamini C, E in A. Ne smemo pa pretiravati s kofeinom in sladkorjem, saj povzročata prehiter dvig oziroma upad sladkorja v krvi, zaradi česar je naš organizem bolj podvržen šokom. Priporočam vam, da naslednjič, ko boste pod pritiskom ali vremensko nerazpoloženi, zaužijete naslednja živila: Pomaranče - vir vitamina C, ki uravnava krvni pritisk, vrača stresni hormon kortizol na normalno raven in krepi imunski sistem. Suhe marelice, kakav, jagodičevje in banane - vsebujejo veliko magnezija in tako preženejo brezvoljnost ter občutke tesnobe. Stročnice in školjke - bogat vir antistresnega magnezija, vitaminov B, železa in beljakovin. Mandlje —imajo precej vitaminov B in E, ki krepita imunski sistem, orehi in pistacije pa nižajo krvni pritisk. Polnozrnate žitne izdelke - bogati z vlakninami, magnezijem in vitamini B kompleksa, tako delujejo na naše telo blagodejno. Puranje meso - vsebuje aminokislino, ki spodbuja sproščanje hormona sreče, serotonina. Špinačo - ena skodelica zagotavlja 40 % dnevne potrebe po magneziju. Pomanjkanje lahko povzroča glavobole in utrujenost. Losos - bogat z maščobnimi kislinami omega 3, ki varujejo naše srce in zavirajo »eksplozije«stresnih hormonov. Avokado - bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami in kalijem, ki nižajo krvni pritisk. Brokoli, ohrovt in druga temnozelena zelenjava — bogati z vitamini, ki nam povrnejo energijo. Jogurt in ostale mlečne izdelke - bogati z vitaminoma A in D ter skupino B-kompleksa. Zakaj je tako pomembno, da se najstniki prehranjujete zdravo? - zaradi hitre rasti in razvoja vseh vaših organov, - brez zajtrka imate zmanjšano sposobnost za reševanje zahtevnejših nalog, z njim v želodcu pa lažje sledite pouku, - da je koža bolj zdrava in sijoča, - da boste bolj odporni proti virusom in bakterijam, ki vas obdajajo, - da boste bolj »lit« in tako lažje dosegali zastavljene cilje ter - da boste bolj zdravi kasneje, ko boste odrasli. Vendar pa, kot pravi minister za šolstvo, dr. Lukšič, brez stresa ne gre in da se ga moramo naučiti obvladati, če želimo kaj doseči. Uživajte v pomladi. Vodja prehrane, Valentina Zefran Oblikovali: Julija in Manca Sprostitvene deCavnice Cilj delavnic je seznanjanje, da je sproščenost človekovo naravno stanje, pomembno za naše telesno in duševno zdravje. V Zdravi šoli se zavedamo, da nam primanjkuje tišine in umirjenosti, poglobitve v igro, doživljanja z vsemi čuti, predvsem pa ukvarjanja z eno samo stvarjo naenkrat. Zato smo k sodelovanju povabili pedagoginjo Mirjano Safran Blažič, Ustanoviteljico Centra 4me, ki od januarja dalje na naši šoli vodi sprostitvene delavnice za učence 5. razredov. Njen cilj je seznaniti učence, da je sproščenost človekovo naravno stanje, pomembno za telesno in duševno zdravje. Več o delavnicah oz. sprostilnih uricah povedo skromni, a iskreni stavki udeležencev, saj kot pravi Mirjana: »Lepoto bivanja je potrebno čutiti«. Na splošno mi je všeč. Najbolj telesno sproščanje. Med vajami se dobro počutim. Tu se počutim dobro. Lažje se izražam in imam manj težav pri učenju. Tu se počutim sproščeno. Doma imam več energije, kot da bi se v šoli naspala. Meni je dobro tukaj. Pričakujem jih z veseljem. Sproščeno, všeč mi je. V šoli je bolje, dalj časa lahko sedim na stolu. Doma bolje spim. Občutim mir v sebi, v šoli lažje sledim in se ne dolgočasim. Lažje poslušam snov. Tu mi je »full dobr«. Doma se bolje počutim. V šoli sem bolj vztrajna pri delu. Dobr ... vesela sem, ko grem na delavnice. Oblikovali: Iva in Maruša Dandanes se stvari v življenju tako hitro odvijajo, da marsikomu ne uspe slediti tempu vsakdanjega življenja. S stresom se spopadamo na vsakem koraku, tudi mi, učenci. Ce nisi prepričanl-a, ali si tudi ti žrtev stresa, ti tukaj ponujamo nekaj kratkih vprašanj in odgovorov, s katerimi boš prišel/prišla stvari do dna. 1. Si veliko pod stresom? a. ) da, vsak dan b. ) občasno c. ) zelo redko 2. Kako premaguješ stres? a. ) skačem po stanovanju in od jeze uničim vse, kar mi pride pod roke b. ) jem veliko sladkarij, si grizem nohte c. ) meditiram, se sproščam v nara- vi ... 3. Se ukvarjaš s športom? a. ) ne, to ni zame b. ) redno treniram c. ) no ja, če imam čas 4. Kako pomagaš prijatelju, če je pod stresom? a. ) zaradi njegovih skrbi še mene začne skrbeti za določeno stvar. b. ) hočem ga potolažiti, da bo en- krat že minilo c. ) zbijam šale na svoj račun, kar kmalu prežene njegove temne misli 5. Naslednji teden imaš zelo pomemben test. Se že pripravljaš nanj? a. ) ste resni, o njem razmišljam že cel teden! b. ) nekaj sem se pa res že učil/-a c. ) mogoče bom zadnji večer odprl/-a knjigo 6. Za test si se zelo pripravljal/-a, ocena pa je bila kljub temu slabša od pričakovane. Kaj storiš? a. ) takoj planem v jok in krivim učitelja za slabo oceno b. ) pogovorim se z učiteljem, saj vem, da sem se na test dovolj pripravljal c-) mislim si, da bo drugič bolje 7. Starši se neprestano vtikajo v tvoje zadeve. Te to moti? a-) kaj pa mislijo da so, naj me pustijo že enkrat na miru!!! b.) ni mi ravno všeč, a kljub temu se mi včasih »strga« c-) s tem se ne obremenjujem preveč, imam občutek, da jih skrbi zame 8. Kaj od navedenega se ti zdi najbolj stresno? a. ) prevelika pričakovanja staršev, strah pred neuspešno opravljenimi nalogami, pomanjkanje samozavesti b. ) prezahtevni učitelji, testi in ob- seg snovi c. ) nevoščljivost okolice 9. Te že kaj skrbi za naslednje šolsko leto? a. ) ja, s tem se zelo obremenjujem, saj vsi govorijo, da je vsako leto težje b. ) upam na najboljše c. ) ah, kje je še naslednje leto ... Odgovori NM A B C jalnoo ou fi3A30 as as afntu Z3jq ‘pA Ib g -pzasop nouo>[ BU JB>[ ‘03A BUZOIUZ/U3ZOIUZ IS (BS ‘3sljOqlBU IU ipm qiSBDA Bd jb^[ '3u ofiso|>{3;9jd ipm Bd ‘ohsoupoqijd s S3lnfu9ui3jqo 9U 3S Ul 5(3inU3Jl BJ BZ SIAT^ :AOJOAoSpO 3 33AlB(q •nlusliAiz • • l • A UJ3UA3Up05jBSA Itd oIbJTAO 3U psouqtu3mod3u 3i oqBp 'ou -q3Jlod S3J oj sl jBpBq ‘jbj>[BI 3j S3lnlu3m3jqo 3S tuubajs g :AOJOAoSpO g 33a1b|sJ •3>JBdBU 3loAS SBUZpd B-/pBJ3U IS Bp ‘slnZBJJOp JB>[ ‘3§njp BU SIJBA JBJ>[33AfBU OpAIJ]q 'im -iso>[U3[blu itussA z sslnlusm -3jqO 33A3id 3S Ul S3lnpBjAqo 3U 3S ‘mOS3JJS pod IS -I^pB3q lAOJOAOŽpO V 33a1b[sJ No, zdaj veš, v katero kategorijo stresnih ljudi spadaš. Za konec ti ponujamo še nekaj nasvetov, kako se najlažje znebiti stresa: čim več se smej, druži s prijatelji, ukvarjaj se s športom, jej veliko sadja in zelenjave, pogovarjaj se z ljudmi o svojih problemih, privošči si tudi masažo ipd. Če boš upošteval naše nasvete, ti zagotavljamo, da se boš počutil mnogo bolje. Anja in Kaja, 9. d -m -j- \/ A M a i a N A J C A Pozdravljeni mali in veliki Najčani in vsi tisti, ki z veseljem vzamete v roke še vroč izvod našega glasila. Verjamem, da je tudi za vas to prav poseben, topel občutek, ko lahko v sliki in besedi spremljate svet otroške duše - njihovo ustvarjalnost in neposrednost. Najča je naš skupen otrok in ravno zato, jo poskušamo ohranjati takšno, kot je. Tudi tokratna ekipa uredniškega odbora je delala po svojih najboljših močeh. Ne morem pa mimo tega, da ne bi iskreno zapisala, kako nastaja Najča na razredni stopnji. Ce učenci predmetne stopnje potožijo, da nikoli nimajo časa, potem bi mlajši otroci to prav gotovo zanikali, saj neutrudno prinašajo prispevke in evidentirajo vse, kar se pri nas pomembnega dogaja. Učenci so željni branja in pisanja, zato vsakič znova z velikim pričakovanjem prelistajo novo številko. Prav gotovo pa temu ne bi bilo tako, če ne bi bili to ravni naši otroci, skupaj s svojimi starši in učitelji, ki s svojim prizadevanjem spodbujajo in krepijo slovensko pisano besedo. Na prikaz tako številčnih strani verjamem, da nam je uspelo narediti kvaliteten časopis, ki polni šolske torbe in knjižne police. Vzemite si čas in prelistajte naš časopis, prav gotovo boste v njem našli kaj, kar bo všeč tudi vam. Torej, veliko užitkov ob branju! Urednica male Najče, Renata Blatnik ANKETA: Kaj je to stres? NEŽA: ko te nekaj strese. TVSHEA: ko te je strah. ANŽE: ko greš v mrzlo vodo in te strese. FRAN: ko te stresejo kabli. KLARA J.: ko te nekaj strese. ARIAN: da te kdo udari s palico. EKATERINA: stres je potres. NEJC: ko te udari strela. Učenci 1. a KAJ JE STRES? Stres je, kadar je mamica živčna in se jezi name, ker je ne poslušam. Takrat me začne boleti glava. Prav tako sem zelo žalosten, kadar se starejši brat Nejc noče igrati z mano. Matej Sribar, 1. a Stres pomeni, da si v stiski in ko te je strah. Ali da te je strah za prijatelja. Neža Keglovič, 1. a Beseda stres za mene pomeni, ko me je strah in ko mi je hudo. Klara Tekavec, 1. a BIL SEM BOLAN ŽALOSTNA AKROBATKA Ko sem bil bolan, me je stresala mrzlica, ker sem imel vročino. Sel sem k zdravnici. Dala mi je recept za antibiotik. Z mamico sva odšla v lekarno po zdravila. Doma sem moral piti veliko čaja in jemati zdravila. Nekaj dni nisem bil v šoli. Ko se mi je zdravje izboljšalo, sem zopet odšel v šolo. Moja žival je majhna. Imenuje se hrček. Dobila sem ga pred dvema mesecema, ko sem imela zvit gleženj. Je mehak in bel. Ima velike, bleščeče, črne oči. Rad pleza po kletki in vrti kolo. Všeč mu je, ko ga vzamem iz kletke in ga božam. Vsak večer ga nahranim in skrbim, da je kletka zaprta, da mi ne bi ušel. Zelo ga imam rada in si želim, da bi ga lahko še dolgo crkljala. Neža Keglovič, 1. a DEDIJEVA PEČ Kaj pa je ta reč? To je dedijeva peč. Iz nje sika ogenj rdeč. In speče kruhek nam dišeč. Zala Kotar, 1. a GRMELO JE Nekoč, ko sva z mamico živela v starem bloku, sem doživel strašen dogodek. Z mamico sva bila v sobi, ko je grmelo. Nisva vedela, da sva imela v kuhinji odprto okno. Ko sem prišel v kuhinjo, sem videl, da je bilo že polno vode. Ustrašil sem se, da bo poplava in nam uničila stanovanje. Mami je hitro zaprla okno, jaz pa sem se skril na postelji. Takrat pa je še enkrat močno zagrmelo in me vrglo iz postelje. Začel sem jokati in moja mamica me je potolažila. Priznam, da me je grmenja še vedno strah. Zan Kuplenk, 1. b V šoli smo se učili pesmico o akrobatih. Nekateri otroci so delali stoje in kolo. Tudi jaz sem poizkusila narediti stojo. Ni mi uspelo, otroci so se smejali. Bila sem zelo žalostna. Zadrževala sem jok. Mamici sem povedala, kaj se je zgodilo. Potolažila me je in obljubila, da me bo naučila delati stojo in kolo. Komaj čakam, da začneva. Zdaj nisem več tako žalostna. Tjshea Anai Drab, 1. a IZLET NA GORJANCE Neko aprilsko soboto smo odšli z razredom na Gorjance. Do Gospodične smo hodili pol ure. Tam smo se igrali igro med dvema ognjema. Enkrat smo igrali dečki proti deklicam, drugič pa so starši igrali proti nam. Ker je začelo deževati, smo se odpravili v dolino. Pot navzdol ni bila težka. Imeli smo se lepo in bomo takšen izlet še ponovili. Lan Pečnik, 1. b H.« MOJ MUCEK § m I/1E JI zaDi£iA AMPAK jt %/ »jsm KAKO SEM DOBILA KUŽKA Babi me je poklicala po telefonu in mi rekla, da ima zame darilo. Ko sem prišla k babici, me je darilo čakalo v garaži. Odprla sem vrata in notri je sedel majhen kuža. Vzela sem ga v naročje. Potrebno je bilo izbrati še ime, zato smo pobrskali po računalniku. Nič nismo našli. Ravno takrat je poklicala Nina in predlagala ime Ori. Tako je kužek dobil ime. Razkazala sem mu še hišo in se pričela z njim igrati. Preden pa sem odšla domov, sem Orija še objela in ga nežno položila v košarico. Ula Bratkovič, 1. b IGRA Z ŽOGO S sošolcem Markom sva se žogala pred mojo hišo. Žoga je odletela na cesto. Zelo sva se prestrašila, kako jo bova odšla iskat. To sva naredila hitro in varno. Na koncu je bilo vse v redu in mirno sva nadaljevala z žoganjem. Vito Zurc, 1. b Lansko leto sem dobila mladega mucka. Ime sem mu dala Tačko. Dlako ima črno, pod glavo pa ima tudi malo bele barve. Ima ostre kremplje. Oči ima zelene barve in kadar je razigran, se mu oči povečajo in zasvetlikajo. Najraje se igra z žogico in se vozi v vozičku moje punčke. Poje veliko mačje hrane in tudi veliko spi. Dnevi minevajo in Tačko je vsak dan večji. Nekega dne je mamica sadila krompir. Izkopala je jamico, v katero je hotela dati krompir. Pritekel je Tačko, se polulal v jamico in jo zakopal. Z mamico sva to opazili in se od srca nasmejali ter izkopali novo jamico. Vesela sem, da imam Tačka, saj se z njim zelo rada igram. Živa Starešinič, 1. b OBISKAL ME JE DUHEC Preden ležem v posteljo, me mamica pokrije in ugasne luč. Takrat se začnejo moje težave, ker imam občutek, da so v moji sobi duhovi. Mislim, da me bo duhec prijel za roke in noge ter me odpeljal v hišo duhov. Tega me je zelo strah, zato takrat hitro pokličem mamico. Ko pride ona, vsi duhovi izginejo in mene ni več strah. Trim Ismaili, 1. b RUDOLFOV MITING MLADIH V mesecu aprilu je bilo na stadionu tekmovanje iz atletike. Mladi atleti smo tekmovali v teku, metu žogice in skoku v daljino. Pri teku sem dobil bronasto medaljo, zlato medaljo pa sem dobil pri metu žogice in skoku v daljino. Bilo je super, saj sem dobil kar tri medalje v enem dnevu. Nik Radovičevič, 1. b NI ME STRAH Moja mami gre včasih v trgovino in takrat sem sama doma s svojo sestrico. Tega me ni nikoli strah, saj imam ob sebi sestrico, ki jo rada čuvam. Takrat, ko mamice ni doma, s sestrico gledava risanke in tako pozabiva, da sva sami. Anja Šiško, 1. b PREMAGAL SEM STRAH PRED TESTIRANJEM ZA ŠPORTNO-VZGOJNI KARTON MOJ BRATEC V BOLNIŠNICI Očka me je v četrtek prišel iskat v šolo. Povedal mi je, da je moj bratec v bolnišnici. Bila sem zelo žalostna. Zdravniki in medicinske sestre so zanj zelo dobro poskrbeli. Tretji dan je prišel domov. Vsi smo bili zelo veseli. Metka Vrbinc, 1. c Bila je sreda. Učiteljica nam je rekla, da bomo imeli testiranje za športno-vzgojni karton. Prestrašil sem se, ker nisem vedel, kaj to pomeni. Ko pa se videl, kaj moram delati, sem se potolažil. Naloge niso bile težke. Potrudil sem se, kolikor znam. Zdaj se več ne bojim športno-vzgojnega kartona. Urban Malavašič, 1. b STRES Stres pomeni, da si raztresen in malo živčen. Pod stresom sem, kadar imam veliko dela, pri tem pa mi nagaja še sestrica Anja. Vsi lasje mi grejo pokonci. Čeprav moja mami pravi, da ko bom velik bodo večje skrbi in večji stres. Biti pod stresom ni prijetno. Tako pravijo odrasli, sam pa še ne vem, kako to izgleda. MOJA DRUŽINA IZLET NA GORJANCE Moj ati je avtoličar. Moja mami pa šola ljudi, ki so ostali brez službe. Moja velika sestra Niki študira v Ljubljani. Tim pa ima rad avtomobilčke in hodi v vrtec. Jaz rada hodim v šolo in plešem pri baletu. Miša Modic, 1. c ŽELIM Sl MORSKEGA PRAŠIČKA Ze nekaj časa imam veliko željo, in sicer, da bi imela morskega prašička. Prosila sem mamico, da bi mi to željo izpolnila. Ce dobim morskega prašička, bom morala za to malo kepico tudi lepo skrbeti. Upam, da se mi bo ta želja kmalu izpolnila. Manca Medle, 1. b MOJA PIKA Imel sem psičko, ki ji je bilo ime Pika. Veliko sem se igral z njo. Imela je tudi mladičke. Zelo sem jo imel rad. Nekega dne pa je poginila. Jaz pa sem bil zelo žalosten. Tim Colarič, 1. c i i i \ Prišla je že pomlad. Cveteli so zvončki, trobentice, vijolice in žafrani. Tisto soboto zjutraj pa nas je presenetil sneg. Najbolj pogumni se ga nismo bali in smo se udeležili družinskega izleta l.c razreda na Gorjance. Oči in sestrica Lucija sta ostala doma. Midve z mami pa sva se odpeljali v Gaberje. Prišli sta tudi učiteljici Lili in Nataša. Otroci smo se hitro zapodili v breg, se kepali in lovili. Ker je bila pot strma, smo se večkrat ustavili in popili čaj. V planinskem domu pri Gospodični smo malicali in pili. Pot navzdol je bila zelo spolzka in zanimiva. Najbolj všeč mi je bilo drsanje po zadnji strmini do avta. Katarina Vrbinc, 1. c MOJA ŽELVA Moji želvi je ime Hilda. Je vodna želva. Živi v akvariju. Vsako jutro dobi rakce. Stara je 15 let. Maj Pavlin, 1. c MOJI ŽELVICI Doma imam dve želvici. Ime jima je Franček in Mihec. Zelo rad ju hranim, ker veselo plavata v terariju. Imam ju zelo rad. Dejan Zivkovič, 1. c MOJ MIŠKO Moj Miško je konj. Je rjave barve, grivo in rep pa ima zlate barve. Rad ga jaham. Takrat sedim v sedlu in telovadim. Pomaga mi učiteljica Anja. Ko jaham, se dobro počutim. Želim si, da bi bil pravi jahač. Maks Blažič, 1. c PLJUČNICA Ko sem bil bolan, sem šel k zdravniku. Izvedel sem, da imam pljučnico. Dobil sem zdravila. Drugi dan so mi vzeli kri in mi slikali pljuča. Tretji dan sem šel opravit testiranje in odšel domov. Andraž Klobučar, 1. c MOJE KOLO Poleti sem bil priden in dobil gorsko kolo. Ima terenske gume in sedem prestav. Je čudovite rdeče-črne barve z belimi napisi. Kolo je lahko tudi nevarno. Nekoč sem bil malo nespreten. Padel sem čez »škarpo« in se poškodoval. Kri je bila vsepovsod. Roke, noge in glava, vse je bilo boleče in pekoče. Ati mi je oskrbel rane. S kolesom se kljub temu zelo rad vozim. Komaj čakam tudi, da naredim kolesarski izpit. Maks Blažič, 1. c POHOD NA GORJANCE V soboto zjutraj me je mami zbudila. Ko sem se oblekel in pojectei" zajtrk, smo se z avtom odpeljali pral/ ti Gorjancem. Čeprav je bil prvi pomladni dan, je bil zunaj sneg. Snega sem bil vesel, kepal sem našo muco. Pod Gorjanci smo počakali ostale sošolce in naši učiteljici Lili in Natašo. Pot v hrib je bila zaradi snega naporna. Ko smo prispeli v kočo, ki se ji reče Gospodična, smo imeli malico, pili smo vroč čaj. S prijatelji smo se igrali zunaj na igralih. Kmalu smo odšli nazaj. Na poti v dolino smo se drsali po hlačah. Zelo sem bil vesel, da smo šli na pohod, čeprav je bilo mrzlo in je pihal veter. Aljoša Knap, 1. c ŠOPEK ZVONČKOV Nekega nedeljskega popoldneva smo bili na obisku pri teti na Koroškem. Z bratrancem Andrejem sva se igrala. Nato sva odšla na travnik ob gozdu. Tam so cveteli zvončki. Nabrala sva jih velik šopek in ga odnesla k babici na grob. Katarina Vrbinc, 1. MOJ BRATRANEC Moj bratranec Žiga je velik, prijazen, dober in mi rad pomaga. Imam ga zelo rada. Lea Brudar, 1. c O PRIJAZNOSTI Prijazen si, če ne užališ drugih. Prijazna sem do vseh, razen do neznancev. Ce koga užalim, mu rečem: »Oprosti, ne bom nikoli več.« Ce bi bili vsi prijazni na tem svetu, bi bil svet še lepši, kot je sedaj. Miša Modic, 1. c MOJ ROJSTNI DAN Zelo sem bil vesel, ko sem imel rojstni dan. Vesel sem bil daril, ki so jih prinesli prijatelji. Praznoval sem ga v Oslariji. Jedli smo pice in torto. Igrali smo se s kockami, z avtomobili, risali smo, se igrali z žogo, plesali in se igrali v kotičku. Aljoša Knap, 1. c POHOD NA KOGLO V soboto sem šla na Koglo skupaj s planinci. To je lep hribček nad Šmarješkimi Toplicami. Med potjo smo se s prijatelji zelo zabavali. Na poti smo spoznali novo žuželko, videli mrtvo žabo in povoženega zelenca. Na vrhu smo občudovali krasen razgled in se naužili svežega zraka. Loti Gorjanec, 1. c MOJ PAPAGAJ Našemu papagaju je ime Piki. Je ze-leno-rumene barve. Zelo rad klepeta. Najbolj je vesel, ko je zunaj toplo in ga damo na balkon. Na balkonu veselo čivka in oponaša vrabce. Kadar kdo govori preglasno ali se jezi, pa tudi on kriči, da vse preglasi. Anže Gorjanec, 1. c ZMAJ V veliki jami je živel zmaj, ki je imel 8 mladičkov. Nekega dne je zmaj poletel v nebo. Našel je veliko biserov, ki so se svetili. Zmaj si je nabral biserov in hrane ter poletel v nebo. Prišel je domov in s svojimi mladički živel do konca dni. Lan Lopatic, 2. c POD MOJIM ČUDEŽNIM DEŽNIKOM Nekoč sem sprehajala svojega psa. Začelo je deževati. Vzela sem svoj dežnik in ga odprla. Začela je padati toča. Vsem je polomila dežnik, razen meni. Moj dežnik je bil čaroben, saj je imel tako moč, da nisem imela nobene poškodbe. Vse živali so me gledale. Zajček me je prosil: »Tjaša, ali me vzameš pod svoj dežnik?« »Ja, kar skoči pod moj dežnik,« sem rekla. Prišla je še miška. Ko je nehalo deževati, sta se mi zajček in miška zahvalila. Naslednji dan sta prišla k meni in tako se je pravljica končala. Tjaša Smolej, 2. a NOČEM BUDILKE Nekega večera je Franc šel pozno spat. Zjutraj je zvonila budilka, a Franc se ni hotel zbuditi. To se je večkrat zgodilo. Francu je šlo zelo na jetra, ker je moral vsak dan ugasniti budilko, zato se je odločil, da bo budilki snel baterije. In jih je. Tako je bilo zelo dolgo, dokler ni začel zamujati. Tako je izvedel, da se budilko splača imeti. In imel jo je do konca svojih dni. Drenusha Žogaj, 2. c ČOKOLADA OBISKALI SMO GALERIJO V JAKČEVEM DOMU V GALERIJI SMO VIDELI VELIKO SLIK. PRERISALI SMO TUDI SLIKE, KI SO MI BILE VŠEČ. RISALI SMO Z OGLJEM ALI S SVINČNIKI. VIDELI SMO, KAKO JE RISAL IN SLIKAL JAKEC. Nuša Gaia Brezovar, 2. c MOJA MAMA UGANKE Je zeleno ali rjavo, pa diha samo. Kaj je to? (drevo) Tri barve skupaj plapolajo v zraku? (Slovenska zastava) Moja mamica je prekrasna. Rad jo imam. Igra se z mano. Marko Majstorovič, 2. c Moja mamica je lepa kot lunica. Zelo jo imam rad. Z mano se igra. Lovro Lamovšek, 2. c Lan Lopatic, 2. c Nima nog, niti repa in premika se počasi. Ko tekmuje, ne zmaga, raje gleda, kakšna je narava. Je solato in se zabava. Nuša Gaia Brezovar, 2. c Mami, ti si moje sončece, ki zjutraj vzhaja in zvečer zahaja. Jernej Avsec, 2. c Mame ne dam, ker mama je bogastvo, saj ima veliko srce. Gaja Aš, 2. c Čokolada je res zdrava, z njo bi se ves dan sladkala. Zato ti rečem, da jo pojej in zavpij juhej, juhej!! Nuša Gaia Brezovar, 2. c mmmmmaammmnmmmmmmmmmammmmmmmmmm BERT V ŠOLI BERT JE DEČEK, KI JE STAR 20 LET. KER SE NI NAUČIL LEPEGA VEDENJA, OBISKUJE OSNOVNO ŠOLO. SOŠOLCEM VEDNO NAGAJA IN JIM GOVORI GRDE BESEDE. ODKAR JE SPOZNAL PRIJATELJICO JOŽI, PA SE JE STANJE IZBOLJŠALO. BERT SE JE ZAČEL LEPO OBNAŠATI, ZAČEL SEJE UČITI ... IMA PA ŠE ENO SLABOST: VRTANJE S PRSTOM PO NOSU. DA BI SE TEGA ODVADIL, MU JE PRIJATELJICA JOŽI NA PRST NALEPILA LEPILNI TRAK. VEDNO KO SEŽE Z ROKO PROTI NOSU, SE MU TA PRILEPI. KO SE ODVADI TUDI TEGA, BO ODŠEL V SREDNJO ŠOLO. Lan Lopatic, 2. c GUGALNICA Nekega dne se je Gregor guncal na gugalnici. K njemu je pristopila nagajiva Lenka. »Pojdi stran! Sedaj sem jaz na vrsti,« je rekla Lenka. Gregor se ni hotel kregati z njo. Gugalnico ji je prepustil. Na srečo je k njemu pristopil prijatelj Luka. »Se greš z mano igrati košarko?« »Seveda!« je rekel Gregor. In sta šla. Lovro Lamovšek, 2. c NA IZLETU V PONEDELJEK SMO ŠLI V ŽIVALSKI VRT. VIDELI SMO VELIKO ŽIVALI. MENI JE BIL NAJBOLJ VŠEČ TJULENJ IN KAČE. NAJBOLJ ZANIMIVE SO BILE TUDI OPICE, SAJ SO ZGANJALE TAKE NORČIJE, DA SMO SE JIM MORALI SMEJATI. ENA OPICA JE BILA TAKO OBJESTNA, SAJ JE SKOČILA NA OGRAJO IN PLJUVALA PROTI NAM. ALI STE VEDELI, DA NITI DVE ŽIRAFI NISTA ENAKI? ZELO SO MI BILI VŠEČ PUJSKI IN KOZICE, KER SO SE PUSTILI BOŽATI. TAM SMO SE TUDI SLIKALI. ZELO SEM UŽIVALA TUDI NA NOVIH IGRALIH, KJER SVA Z MOJIM BRATOM ROKOM DELALA AKROBACIJE. TAM SMO POMALICALI SENDVIČ, KI GA JE PRIPRAVIL OČI MATJAŽ. KO SMO SE DOBRO NAJEDLI, SMO ŠLI NA OGLED ŠE ZADNJEGA DELA ŽIVALSKEGA VRTA. NATO SMO POČASI ZAKLJUČILI Z NAŠIM OGLEDOM IN SE PRESELILI NA OGLED LJUBLJANE. TAM SMO ŠLI NA SLADOLED, OD TAM PA DOMOV V NOVO MESTO. Maja Zaman, 2. c • 0 VILA PIKA IN NJENA SKRIVNOST Nekoč je živela deklica, pravzaprav vila, ki ji je bilo ime Pika. Imela je skrivnost: svetlečo kronico in paličico. Z njo se je zabavala cele popoldneve. Nekoč pa »joj«, Pika, naša prijazna vila, ni našla svoje prečudovite skrivnosti. Odšla je v mesto in začela klicati: »Hej, ste videli svetlečo kronico in paličico? Hej, hej!« A odgovor na to vprašanje je bil ne. Vila se je nesrečna potikala po gozdu in tam srečala otroke. Šli so z njo. Nenadoma je eden zavpil: »Glej, kaj se blešči tamle pod jagodami!« in že je v rokah držal Pikino skrivnost. To je bil dan, ko je Pika, oziroma vila, dobila nazaj svojo veliko skrivnost. Nuša Gaia Brezovar, 2. c STAREC BERTOLD Ml JE POVEDAL SKRIVNOST O STAREM AVTOMOBILU (domišljijski spis, ki je prejel nagrado na natečaju Slovenski dnevi knjige) ŽE KAR NEKAJ ČASA POZNAM STARCA BERTOLDA. VELIKOKRAT SEM GA OBISKAL SKUPAJ Z DEDKOM - BILA STA PRIJATELJA. TAKRAT SEM SE MALO SPREHODIL OKOLI HIŠE. GARAŽNA VRATA SO BILA ODPRTA. POGLEDAL SEM NOTRI IN VIDEL STAR MODER AVTO. VPRAŠAL SEM GOSPODA BERTOLDA, ZAKAJ IMA ŠE VEDNO TA STARI AVTO. GOSPOD BERTOLD MI JE REKEL, DA AVTA NE PRODA ZA NOBEN DENAR. REKEL MI JE, NAJ STOPIM Z NJIM DO AVTOMOBILA. POBOŽAL GA JE PO POKROVU MOTORJA, KAR NAENKRAT PA SO PRIČELE UTRIPATI LUČI NA AVTOMOBILU IN NA HITRO JE POTROBILO. GOSPOD BERTOLD SE JE ZAČEL POGOVARJATI Z NJIM. POKLICAL GA JE PO IMENU PLAVKO. AVTO PLAVKO GA JE POZDRAVIL, POTEM PA ŠE MENE. VPRAŠAL ME JE PO IMENU. POVEDAL SEM MU SVOJE IME. AVTO SEM VPRAŠAL, KAKO TO, DA JE ŽIV IN DA GOVORI. AVTO PLAVKO MI JE POVEDAL, DA SO VSI AVTOMOBILI ŽIVI, A TEGA NE POKAŽEJO. LE TISTI AVTOMOBILI, KI PA SO DOLGO ČASA PRI ENEM GOSPODU IN TA ZA NJIH LEPO SKRBI, OŽIVIJO TUDI ZA LJUDI. AVTO IN LASTNIKA VEŽE PRIJATELJSTVO IN ZVESTOBA. TEDAJ SEM RAZUMEL, ZAKAJ GOSPOD BERTOLD NOČE PRODATI TEGA AVTOMOBILA. Lovro Lamovšek, 2. c Patricija: Včasih imam ponoči občutek, da je pod posteljo krokodil. Sinja: V Logarski dolini sem tekla na smučeh. Zelo sem se bala, da bom srečala medveda, zato sem pohitela. Manca: Ko sem prvič spala v svoji sobi, sem mislila, da bo skozi vrata prišel pajk. Zjutraj je bilo vse v redu. Greta: Enkrat me je bilo strah, če bi bruhal vulkan. Neja: Z očijem sem šla lovit polhe. Strah me je bilo divjega prašiča, ker sem videla stopinje. Oči me je dvignil in strahu ni bilo več. Maruša: Ko sem bila sama doma, sem se ustrašila neznanca, ki je zvonil pri vratih. David: Ko sem se zbudil sredi noči, je bila zavesa kot duh. Hitro sem se skril pod odejo in zaspal. Gašper: Ustrašil sem se pajka. Fitore: Strah me je bilo strašnega filma, ker sem nato o njem sanjala. Zjutraj sem mamico vprašala, če je zvečer komu odprla vrata. n\ % t Žabec se boji Žabec in njegova prijatelja, račka in pujsek, ne verjamejo v duhove, dokler neke temne noči ne zaslišijo strašljivih glasov. Da bi se potolažili, zlezejo vsi trije v pujskovo posteljo. Sinja Mežnar, 2. a Kako smo preživeli velikonočne praznike Za veliko noč sem barvala jajčka. Namakala sem jih v barve. Ko so se jajčka posušila, sem na njih nalepila nalepke, rožice, palčke in jajčne lupine. Babica nam je prinesla pirhe, ki jih je tudi sama naredila. Z družino smo šli na sprehod. Mamica je spekla čokoladni kruh. Na mizo smo narezali pršut. Zelo lepo smo praznovali veliko noč. Ema Bauer, 3, d Pod mojim čudežnim dežnikom Nekoč sem sprehajala svojega psa. Začelo je deževati. Vzela sem svoj dežnik in ga odprla. Začela je padati toča. Vsem je polomila dežnik, razen meni. Moj dežnik je bil čaroben, saj je imel tako moč, da nisem imela nobene poškodbe. Vse živali so me gledale. Zajček me je prosil: »Tjaša, ali me vzameš pod svoj dežnik?« »Ja, kar skoči pod moj dežnik,« sem rekla. Prišla je še miška. Ko je nehalo deževati, sta se mi zajček in miška zahvalila. Naslednji dan sta prišla k meni in tako se je pravljica končala. Tjaša Smolej, 2. a Praznovanje kulturnega dne v 3. razredih V petek, 6. 2. 2009, smo 3. razredi, skupaj s knjižničarkama, v šolski čitalnici gostili novomeško pisateljico Ivanko Mestnik. Kulturni program smo začeli s slovensko himno. Učenci so v kulturnem programu igrali na violončelo *n kitaro, deklamirali so pesmi slo-veskih pesnikov in uprizorili zabavno igrico. Osrednja gostja, novo-meška pisateljica Ivanka Mestnik, nam je pripovedovala o svoji mladosti, o začetkih svoje pisateljske poti in o svojih knjigah. Predstavila nam je novo knjigo za otroke, Veselje v Zajčjem hotelu. Učenci so z zanimanjem spremljali njeno pripoved in sodelovali z vprašanji in komentarji. Prireditev smo zaključili z dvema slovenskima ljudskima plesoma, ki jih je zaplesala folklorna skupinica. učiteljica Liljana Mavsar Oglas V okolici Novega mesta se je izgubil nemški ovčar. Sliši na ime Luks. Šepa na zadnjo levo tačko. Če ga najdete, nas obvestite na telefonsko številko 040 689 910. Prosim še, če ga odpeljete k zdravniku, da pregleda čip. Najditelja čaka lepa nagrada. David Colič, 3. a Mornar ni poslušal •*: ~~j£ Plavalni tečaj 3. a razreda V mesecu marcu smo imeli učenci 3. a razreda težko pričakovani plavalni tečaj v bazenu na OS Grm. Tako smo se ga veselili, da smo učiteljico že dva meseca pred tem vsak dan spraševali: »Kdaj bo, kdaj bo?« Končno je prišel 9. marec, ko smo malo po sedmi uri zjutraj lahko skočili v bazen. Večina nas je že znala plavati, vendar sta nas prijazna učitelja plavanja, Darko in Sebastijan, naučila pravilne tehnike plavanja, drsenje na vodi, skok na noge, lebdenje na vodi in gledanje pod vodo. Se naši učiteljici je bilo vse to tako všeč, da se nam je pridružila pri vseh vajah, potem pa nas je tudi fotografirala in snemala nad vodo in pod vodo. Z nami so se zabavali, in seveda tudi pomagali pri težjih vajah, štirje učenci iz prijateljskega razreda, 8. a. Še naš Denis, ki ni mogel plavati z nami zaradi operacije slepiča, je opravil vse vaje v ponovitvenem tečaju. Bravo, Denis! Lahko se pohvalimo, da smo prav vsi osvojili najvišje priznanje, bronastega delfinčka. Učenci 3. a razreda MAČEK IGOR Maček Igor je spal v postelji. Mimo so potiho šle miške. Potem so rekle hov, hov, hov! Maček Igor je bil prestrašen. Padel je v skledo mleka in se z njim polil. Miške so rekle hi, hi, hi, hi! Smejale so se Igorju. Igor je rekel: »Trapasta šala!« Rok Rozman, 3. c Posvetilo To posvetilo je za vse mornarje. Nikoli ne naredite česa takega, kot je naredil mornar v zgodbi. Prisluhnite! Nekoč je živel mornar Tim. Veste, kaj se mu je zgodilo! Mornar Tim je rekel: »Bom jaz naložil vse gorivo.« Mornarji so rekli: »Ne moreš peljati vsega goriva.« »Lahko!« »Prav, pa ga pelji, pa še nesrečo boš naredil.« »Ne bom.« Mornar je plul, plul in srečal veliko turistov in ladiji. Potem pa se je v hudi nevihti Timov tanker prevrnil na ribiško ladjo. Ona naredi luknjo v tankerju in iz njega steče vse gorivo. Poklical je pomoč. Pomoč se je hitro odzvala. Čistili so, ampak kljub temu je poginilo veliko ptic in veliko ljudi je zbolelo. Kljub temu so uspešno počistili morje. Ladjo so popravili. Mornar Tim je s svojo ladjo plul do konca svojih dni. Ojej, nekaj sem pozabil omeniti! Mornar ni nikoli več peljal toliko Aljaž Omrzel, 3. c Pravljica o brvi in ovcah Pastir je ovce, ki jim ni bilo videti konca, peljal čez brv. Nekega dne so bile vse ovce na drugem bregu. In tako dan za dnem. Nekega dne pride kmet k pastirju na breg in mu reče: »Zmanjkalo mi je denarja, ne morem ti več plačevati za tvoje delo.« Pastir odvrne: »Torej me boste odpustili?« Kmet mu pove, da nima druge izbire. In tako pastir odide. Domov se vrne z dovolj denarja, ki ga je zaslužil do tedaj. Ker je bil skromen, je še naprej lepo in srečno živel. David Colič, 3. a 1. b, 2. b, 3. b razred - in pripluli smo do prvega konca V 3. b razredu smo živahno razpravljali, kakšne prispevke bomo sestavili za šolski časopis. Sošolec Martin je idejo izstrelil kot iz topa: »Zapišimo, kaj vse se je pri nas dogajalo v vseh treh letih.« Kar naenkrat smo se spogledali. Postali smo žalostni. Saj res! Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi konec našega druženja. Tri leta. To je dolga doba. Poklepetali smo o vsem lepem, kar smo v teh treh letih doživeli, pa se nismo mogli dogovoriti, kateri dogodek ali dejavnost nam bo ostala v najlepšem spominu. Enim je bilo nepozabno obdelovanje zelenjavnega vrta, drugi ne bodo nikoli pozabili naših orjaških paradižnikov v razredu, tretji so najbolj uživali pri slikanju na betonske pregrade, nekaterim je najlepša prenovljena učilnica in pohištvo, spet drugim je nepozaben obisk veterinarja Gregorja, pa obisk ekološke kmetije. In našega razpravljanja ni in ni bilo konec. Ugotovili smo, da se nam ni potrebno odločiti, kaj nam bo ostalo v najlepšem spominu. Razveselili smo se, da smo lahko našteli toliko lepega, kar smo v treh letih doživeli. In res je bilo takih dni ogromno. Iz malih prestrašenih prvošolčkov smo zrasli v samostojne, samozavestne in znanja polne tretješolce. Na tej poti nas je spremljala naša razredničarka, ponosni pa smo tudi na naše starše, ki so nam v lepih in v manj lepih trenutkih vedno stali ob strani. In kar naenkrat nismo bili več potrti. Tudi v bodoče bo tako. Naša učiteljica pa je povedala, da bo vsakič vesela in ponosna, ko nas bo opazovala na hodniku šole, kako rastemo, se spreminjamo in pomagamo »ta malim«, ki bodo negotovo stopali skozi šolska vrata. Medtem pa se kolo časa še vedno neslišno obrača in hiti v prihodnost. Učenci 3. b in razredničarka Irena Strasbergar Na kmetiji je lepo ija, ija, o! Učenci 3. b razreda smo bio kmetijo Barborič obiskali v ponedeljek, 20. 4. 2009. Kmetija se nahaja v Smarjeti. Gospa Cvetka nas je sprejela v goste. Najprej smo si ogledali hlev. Zanimale so nas predvsem krave. Vprašanja za gospo Cvetko so kar deževala iz naših ust. Vmes smo se nekaterim prav pošteno nasmejali. Ob koncu ogleda nas je gospa Cvetka presenetila še z jabolčnim zavitkom iz ekološko pridelanih jabolk in domače skute ter s sadnim čajem. Oboje je bilo zelo okusno. Ob odhodu smo v zahvalo zapeli pesmico in Eko himno. Dopoldne na kmetiji je bilo res zanimivo. Luka Novak, 3. b Obiskale so nas učenke iz ekonomske šole s policistko, bilo je zelo zabavno. Pogovarjali smo se, kako greš čez cesto, o prometnih znakih, semaforjih, pravilih o prometu, težkih tovornjakih ... Na tleh smo naredili čisto pravo cesto s prometnimi označbami in prometnimi znaki. Igrali smo se, da smo pešci. Naučili smo se, kako se pravilno prečka cesto, nato pa smo to še zaigrali. Ko so nas dekleta obiskala naslednjič, je bila z njimi tudi policistka, ki je odgovarjala na naša vprašanja. Narisali smo jim risbice. Risali smo tovornjake, prometne nesreče in policiste. Jaz sem narisal tri avte, ki so se zaleteli in policista, ki je prišel pomagat. Imeli smo se zelo lepo. Ker smo pridno sodelovali, smo na koncu dobili tudi nagrade. Vsak izmed nas je dobil dva svetlobna telesa, 6 bonbonov in čokolado. Takšnih obiskov bomo vedno veseli. Martin Koncilija, 3. b Praznovali smo dan Zemlje V petek, 17. 4. 2009, smo odšli pred trgovski center Tuš. Na zelenici smo se zbrali otroci iz vseh šol. OS Grm je zastopal naš razred, 3. b. Vsaka šola se je predstavila na svoj način: s pesmico, s predstavo ali z razstavo izdelkov o varovanju okolja. Naš razred je izdelal plakat o ekologiji, nekaj likovnih izdelkov in izdelkov iz odpadne embalaže. Vse to smo predstavili na naši stojnici. Nastopali smo s pesmijo Dobro jutro, sonce. Prišlo je zelo veliko obiskovalcev, ki so nam navdušeno ploskali. Najbolj mi je bilo všeč, da smo si na koncu v kinu ogledali film Ledena doba 2. Imeli smo se zelo lepo. Po končani prireditvi sem odšel k babici, sošolci pa v šolo na kosilo. Matic Kastelic, 3. b Ker skrbimo za živali V torek smo šli v ambulanto za male živali. Takoj, ko smo prišli, smo videli sterilizacijo. Potem nam je veterinarka Ana predstavila svojo psico Žaro. Psica Žara zna dati tačko, oponašati mrtvaka, zna sesti na ukaz, zna se vrteti levo in desno ter skakati. Veterinar Gregor nam je razkazal sobe: °peradjsko sobo, sobo za rentgen, sobo za ultrazvok, sobo za gastroskop in sobo za preglede. ^ ambulanti za male živali delajo Gregor, Ana in Božo. ^ilo nam je zelo všeč, spoznali smo ogromno novega. Matic Simič, 3. b Katero padalo je bilo najdlje v zraku? V našem razredu smo naredili padala iz plastičnih vrečk. Pred tem smo se učili o zraku, zato smo želeli preizkusiti, kako padala letijo. S padali smo odšli po stopnicah nad avlo in jih na učiteljičin znak spustili. Potem smo jih nekateri spustili še iz petega razreda, ki je še višji od stopnišča nad avlo. Tisti, ki niso šli z nami v peti razred, so čakali spodaj in padala pobrali. Super prizor je bil, ko so padala prekrila celo avlo. Tako smo se naučili izdelovati in spuščati padala. Ugotovili smo, da največje padalo ni nujno tudi najboljše za plavanje po zraku. Najboljše padalo je bilo tisto, ki je najdlje jadralo po zraku in najkasneje pristalo na tla. To je bilo Martinovo padalo. Zanima pa me, kako je skočiti s pravim padalom. Verjetno je potrebno veliko poguma. Klemen Blatnik, 3. b r rf- Zapovedi in prepovedi učencev 3. b razreda, ki naj bi veljale za OŠ Grm. Ali pa tudi ne? Učitelje zvežite s porodnimi vrvmi! (Martin) Učiteljem v razred vstop prepovedan! (Filip) V šolo pripeljite tanke, da bodo vklenili učitelje! (Martin) Naučimo kaj učitelje! (Luka) Dajmo, kršimo vsa pravila! (Nuša) Ne delaj se norca iz narave! (Tea) Boj se eko policije! (Luka) Ob upoštevanju prejšnjih zapovedi, učenci 3. b ne odgovarjamo za posledice! Kadar imamo učenci 3. b popoldne veliko zadolžitev: - bi raje imela manj dela (Tinara) - bi se raje igrala (Kaja) - bi jih rad hitro opravil (Filip) - bi raje ostal doma in se igral zunaj ali ustvarjal z računalnikom (Martin) - bi se raje vozil s kolesom ali se rolkal (Matic Š.) - bi raje hodila na jahanje (Tea) - jih bi rada opravila še več (Nuša) - bi raje brala (Maša) - bi raje pometala po stanovanju (Ana) - bi se rad zunaj igral s prijatelji (Tim) - bi raje igral nogomet (Florijan, Kristjan) - bi se raje s sosedom igral skrivalnice (Luka) - bi se raje zunaj lovil (Jan) - bi raje počivala na svežem zraku na vrtu (Žara) - bi se raje vozil s kolesom (Adonis) - bi se raje rolkala (Katja) - bi raje igrala odbojko (Fexhrije) Nepričakovana nagrada 3. b razred je v letošnjem šolskem letu sodeloval na natečaju KLIC V SILI 112. Risali smo različne nesreče, risbe pa so predstavljale tudi ponesrečence in njihove reševalce. Nekaj mesecev pozneje so nas presenetile nagrade. Prejeli smo lončke za pisala, katere smo morali sami sestaviti. Lončkov smo bili vsi zelo veseli, saj jih nismo pričakovali. Upam, da bomo tudi prihodnje šolsko leto sodelovali na takem ali kakšnem drugem podobnem natečaju. Luka Novak, 3. b Kaj je stres? Kdaj smo pod stresom? Tako so razmišljali učenci 3. b razreda: da si jezen, da ti je hudo, da te nekaj muči (Martin) da se treseš, si prestrašen in da imaš zelo malo prostega časa (Luka) to pomeni, da si živčen, nemiren, da ves čas hitiš (Nuša) da moraš ves čas nekaj delati in nimaš časa zase (Žara) da se slabo počutiš in si slabe volje, da tudi delati ne moreš več (Matic K.) da si živčen, na nekoga si hud (Maša) da si na nekoga zelo jezen, da se zelo slabo počutiš (Tea) Obisk in razstava na grmski banki Bili smo v banki. Uslužbenci banke so nam predstavili svoje delo. Povedali so nam, kaj vse lahko opravimo pri njih. Shranjujemo denar, varčujemo, plačujemo položnice. Mi, otroci, pa dobimo hranilnike, kamor shranjujemo denar in se tako učimo varčevati. Takrat smo se tudi dogovorili, da bomo banko polepšali s svojimi izdelki. Imeli smo že dve razstavi likovnih del in eno razstavo hranilnikov. Uslužbenci in obiskovalci banke so zadovoljni, saj se počutijo, kot da v banki neprestano sije sonce. Vita Jurečič, 3. b velikokrat so odrasli v stresu zaradi službe (Luka) starši so v stresu, kadar se skregajo v službi (Kaja) ko jim mi težimo, da nam naj kaj kupijo (Luka) da ko gredo starši v trgovino, se bojijo, da se nam doma kaj ne naredi (Klemen) <3! kadar gre otrok kam, pa ne pove ® r*' - takrat so starši pod stresom fl fj (Tim) || 1 če starši izgubijo denarnico ali s 1 mobitel (Dorin) Končno smo tudi mi prišli na vrsto! Spet se je dogajalo nekaj zabavnega na naši šoli. 3. b razred je imel plavalni tečaj, katerega smo se veselili prav vsi. Vsako jutro smo se zbrali pred bazenom. Le malce utrujeni smo bili, saj se je plavalni tečaj UČIM SE začel ob 7.00 zjutraj. Vendar nas je voda hitro zbudila. Z nami so bili učiteljica Irena ter učitelja Sebastjan in Slavko. Učitelja sta nas po plavalnem znanju razdelila v dve skupini. Jaz sem bila v skupini, v kateri smo še kar zanesljivi plavalci. Vodil nas je Sebastjan, ki nas je naučil vsega po malem. Najprej nam je pokazal, kako gledamo pod vodo. Kazali smo si prste, dlan ali pest in Sebastjan je takoj ugotovil, kdo pod vodo zares gleda. Naučil nas je drsenja na vodi z različnimi dodatnimi vajami. Vse so bile zanimive in pestre. Vsi smo se naučili pravilnih gibov rok in nog pri prsnem plavanju. Vsak dan smo imel tudi nekaj prostih minut za igro v vodi. Mami mi je kupila plavalna očala, da sva se lahko s prijateljico ves čas potapljali. Drugi pa so veselo čofotali in se lovili. Zares uživam v vodi - sem pravi vodnar. Plavanje mi je že dolgo v veselje in zato nisem imela težav z novimi vajami. Bila sem ponosna, ko sem lahko kakšno vajo tudi pokazala ostalim. Le škoda, da je tečaj tako hitro minil. Zdaj se bo potrebno odpraviti na bazen ali na morje in tam utrditi znanje. Nuša Semec, 3. b Šola, veterinar, gospod Kastelic Rada berem, se s tem učim in pohvalo za svoj trud dobim. Pišem črke in besede, a me vedno nekaj zmede. Besede čudne so postale, saj so se črke pomešale. Zdaj na me se vsi jezijo, kaj hočem, imam pač bujno domišljijo. Oni tega ne vedo, da v šoli je težko. Demi Hočevar, 3. c V šolo nas je prišel obiskat gospod Kastelic, ki je veterinar na terenu. Hodi na kmetije, kjer zdravi živali. Največ zdravi krave, konje in pujse. Ima dva kovčka, v katerih ima vse stvari, ki jih potrebuje za zdravljenje živali. Predstavil nam je, kako poteka porod telička. Prav smešno nam je to predstavil. Poklical je Matica Kastelica in z njegovo pomočjo pokazal, kako pomaga kravi skotiti mladička. Ce mladiček ne more sam ven, ga privežejo s porodnimi vrvmi za noge in ga tako potegnejo ven. Poklic veterinarja mi je zelo všeč in sem pred kakšnim letom to rekel svoji mamici. Ne vem, kaj bom, ko bom zrasel, ampak vem, da imam rad živali. Filip Brajčič, 3. b LIPI PRIJATELJSTVA V četrtek, 7. 5. 2009, smo učenci 3. c razreda posadili lipi prijateljstva. Skupaj z učenci 3. a in 2. c smo odšli na zelenico pri parkirišču. Tam sta bili že izkopani luknji za posaditev lip. Nestrpno smo pričakovali ta trenutek. Začela se je prireditev. Najprej je Andraž zapel himno, skupaj pa smo zapeli eko himno naše sole. Recitirali smo tudi nekaj pesmic o prijateljstvu. Nato smo začeli s sajenjem. Na dno jame smo položili dva kozarčka. V enega smo dali svoje želje, v drugega pa svoje ekološke zgodbice in fotografijo razreda. V jami smo skrbno posadili lipi. Na koncu smo jih še zalili. Upamo, da bo naše želje in zgodbice nekdo čez 1000 let odkril in tzvedel, o čem smo razmišljali in kaj smo želeli našim zanamcem, kipi naj rasteta lepo in krepita naša prijateljstva ter skrb za naravo. Eva Brudar, Sara Letič, Anja Mitrovič, Anja Urbas, 3. c Psiček Berti Psiček Berti je živel pri Marku. Nekega dne pa je skočil na mizo in mu razbil vazo. Zato ga je Marko nagnal: »Izgini iz moje hiše!« Berti je z jokom odšel iz hiše. Hodil je in hodil, dokler se ni ustavil pred veliko stavbo. Ta stavba je bila tovarna. Berti je vstopil. Kmalu je zaslišal krike ljudi. Kričali so: »Pes v tovarni! Ujemite psa!« Pes je slišal kričanje in zato je zbežal. Kmalu je prispel do veliko psov. Psi so bili v kletkah, na mrzlem, ker so bili v zavetišču. Ujeli so še Bertija in ga zaprli v kletko. Tam je dobil prijatelja. Kmalu je prišel kupec. Vzel je Bertija in Mimija. Kmalu so bili doma in Berti je od veselja skočil na mizo in spet razbil vazo. A lastnik je rekel: »Bomo že pospravili!« Zelo je bil vesel, ko mu je lastnik rekel, da bodo pospravili in se ni jezil. Veselo se je igral z Mimijem in lastnikom. Aljaž Drenovvec, 3. c Muce rabijo pomoč POČITNICE V AVSTRIJI Med novoletnimi počitnicami sem z bratom odšel k sestri v Avstrijo, kjer se od oktobra uči violino. Tam ima svoje podnajemniško stanovanje. Ko smo prispeli k njej, smo pričeli z barvanjem stopnišča in hodnika. Med barvanjem sem velikokrat pomislil na novo leto. Končno sem ta dan le dočakal. Na zadnji večer v starem letu smo dobili povabilo na večerjo k dvema Korejcema, ki sta tudi študenta glasbe. Ker sta iz Koreje, se mi je vabilo zdelo še bolj mamljivo. Skuhala sta nam riž in korejsko omako s sojo, ki se ji po korejsko pravi čare. Po večerji smo odšli v sestrino stanovanje gledat film o pianistu. Ob polnoči smo z balkona spustili dve raketi in nazdravili na uspešno in srečno novo leto 2009. Mislim, da so bile te počitnice zelo poučne, saj sem se naučil barvati stene, kuhati kosilo ... Najbolj všeč pa mi je bilo to, da sem spoznal dva Korejca, Jung Ju-ja in Moosana, ki sta postala moja prijatelja. Naučil sem ju nekaj slovenskih besed, ki sta jih hitro osvojila. Mene pa sta naučila Guten Tag in Tschuss, kar pomeni dober dan in adijo. Luka Kastelic, 3. c Priporočam mladim in velikim eko bralcem. Mucek Miki je črn maček z belimi lisami. Je zelo živahen in poreden. Zanj skrbi gospodar. Nekega dne ni bilo gospodarja doma. Miki je stekel čez cesto in povozil ga je avto. Ker ni bilo gospodarja doma, sem šel ponj. Miki je jokal. Peljali smo ga v ambulanto za male živali. Tam so mu odstranili poškodovano tačko in mu zašili rano. Pozdravil se je in bil spet živahen ter malo preden, čeprav je imel eno tačko manj. Luka Kastelic, 3. c Zgodba o morskem prašičku Pigiju Sredi meseca oktobra smo kupili morskega prašička. Ime smo mu dali Pigi. Imela sem ga zelo rada, skrbela sem zanj, ga kopala, hranila ter crkljala. Peljala sem ga ven na igrišče ter mu kupovala hrano. Nekega dne sem ga kot običajno odnesla ven, a je začelo deževati. Zato sem ga hotela hitro odnesti noter, a mi je padel na tla. Zakričala sem: »Pomagajte!« Nekaj dni za tem je zbolel, boleli so ga zobje in ni mogel ne jesti ne piti. Z mamico sva mu z injekcijo dajali hrano in vodo. Pet dni je bil bolan, potem pa je umrl. Zelo sem bila žalostna in zelo sem ga pogrešala. Napisala sem mu pesmico: Na svetu ga več ni, ampak zame je. Vedno ga bom imela rada za vse dni, čeprav je v nebesih in več ne živi. Ampak brez skrbi, sredi meseca aprila mi je mami kupila zajčka. Ime smo mu dali Džimi. Zanj bom zelo lepo skrbela. Sara Letič, 3. c Premagala sem strah Zvečer, kadar sem šla kaj iskat v klet, me je bilo vedno strah teme. In priznam, da mi je še danes težko. Mislila sem, da gre za mano strašljiva, grozna pošast. Prestrašena sem se tresla in gledala, če me bo napadla. Bilo me je strah. V grlu me je tiščalo, kot bi v njem imela velik cmok. Po meni so plezali mravljinci. To niso bili pravi mravljinci. To so bili mravljinci zaradi strahu. Imela sem občutek, da me je ob vsem tem nekoliko zmrazilo. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da pošast stoji pred mano in me gleda v oči z dvignjenimi kosmatimi rokami. Nisem vedela, kako naj se je rešim. Sklenila sem, da bo mogoče najbolje, če prižgem luč. Klik! Prižgala sem luč. Kar naenkrat se je prostor prikazal v čisto svetlem sijaju. O pošasti kar na enkrat ni bilo ne duha tte sluha. Se vedno s strahom, sem se na hitro ozrla na desno in nato še tta levo. Prišel je trenutek olajšanja. Namišljene pošasti ni bilo nikjer. Ner pošasti ni bilo več, sem hitro vzela stvar, po katero sem prišla, in stekla v stanovanje. V stanovanju sem mami povedala, kaj se je zgodi- lo. Pomirila me je. Povedala mi je, da pošasti ni v hiši, da je bila pošast samo namišljena. In, da je strah notri votel, zunaj pa ga sploh ni. Tako sem lahko odšla mirno spat. Se vedno pa se moram velikokrat spomniti besed svoje mami, da me naslednjič zopet ne obišče grozna kletna pošast. Erika Abolnar, 4. a ŠTEVILČNA OCENA -STRAH ALI IZZIV Učenci se v prvi triadi zelo veselijo opisnih ocen, saj je to zanje osnovna povratna informacija. S kriteriji niso obremenjeni in jim ne predstavljajo večjega stresa. Situacija se nekoliko spremeni, ko pridejo učenci v četrti razred in se srečajo s številčno oceno. Vedo, daje številčna ocena odraz njihovega znanja, zato jih je pogosto strah neuspeha in slabih ocen. Kako so prehod na številčno ocenjevanje doživljali letošnji četrtošolci, boste izvedeli v naslednji anketi. 1. Kakšna je po tvojem mnenju razlika med opisno in številčno oceno? Tinkara, 4. b: Opisne ocene niso bile v redovalnici in niso čisto zares. Ajda, 4. a: Solo sem vzela bolj resno, zaradi ocen sem bila bolj živčna. Nejc M., 4. b: Če dobiš negativno oceno, so starši zelo nezadovoljni. Maja, 4. a: V prvi triadi se mi šola ni zdela resna, v začetku druge triade pa me je bilo strah, kakšne ocene bom dobila. 2. Kaj tebi pomeni številčna ocena? Blaž, 4. a: Predstavlja mi večji stres, kakšno oceno bom dobil. Janže, 4. b: Ocena pove veliko več. Erika, 4. a: Zdi se mi bolj pomembna kot pisna, bolj me je strah pred testi. 3. Kakšna je tvoja izkušnja s prvo oceno, ki si jo dobil/-a v tem šolskem letu? Rok, 4. b: Nisem bil preveč vesel, ker sem za prvo oceno dobil 3. Spela, 4. a: S prvo oceno sem bila zadovoljna, v začetku sem se bala, da bom imela slabe ocene, sedaj pa vidim, da ni tako hudo. Laura, 4. a: Dobro oceno sem pričakovala, zato ni bilo tako stresno. Tinkara, 4. b: Malo razočarana, ker sem pričakovala 5, dobila pa 4. 4. Tejemordastrah,dabidobil/-a slabo oceno? Zakaj? Žiga, 4. a: Strah me je, če bi dobil slabo oceno, ker nisem zelo uspešen pri slovenskem jeziku. Lucija, 4. b: Doma me je strah, premišljujem o tem, kako sem rešila test. Maša A., 4. a: Seveda me je strah, a ne vem, zakaj. Ana, 4. b: Mene je bilo strah, da bbi dobila pri naravoslovju slabo oceno, pa sem dobila 3. 5. Ali je po tvojem mnenju težko dobiti odlično oceno? Nejc O., 4. a: Ne, ker se na test vedno pripravim in sprosti ponavljam snov. Leonora, 4. a: Ne, ker če dobro poslušaš učiteljevo razlago in se med poukom ne igraš ali motiš z drugimi stvarmi. Alja 0., 4. a: Pomembno je, da imaš lepo urejen zvezek, ker se lažje učiš. Blaž, 4. a: Včasih je odlično oceno težko dobiti, ker gre nekaterim določena snov težje kot drugim, smo pač različnih sposobnosti in vsak človek ne more biti v vsem odličen. Anketo pripravila: Renata Blatnik Odgovarjali učenci 4. a in 4. b SKUPINSKA MASKA Na pustni torek smo učenci 3. c razreda postali Hallstattski knezi in kneginje. Idejo smo dobili, ko smo obiskali Dolenjski muzej, v katerem smo si ogledali razstavo zgodovine Novega mesta. Priprave na pustovanje so bile zelo dolgotrajne. Pod budnim očesom mentoric Laure Fabjan in Andreje Spudič smo deklice začele z izdelavo ogrlic iz das mase, dečki so začeli z izdelavo čelad. Ko so se ogrlice in čelade posušile, smo jih pobarvali in polakirali. Nato smo nadaljevali z izdelavo oklepov in diademov. Dan pred pustovanjem smo dokončali ogrlice, diade-me, oklepe in izdelali sulico. Sešili smo si še rute, krila, predpasnike pa so nam posodili člani šolske folklorne skupine. Ker smo bili zelo neučakani, smo se našemili, da smo videli, če še komu kaj manjka. Na pustni torek smo se udeležili pustovanja v telovadnici. Vsi so nas občudovali in pohvalili naše kostume. Potem smo se odpravili proti mestu, kjer so nas mimoidoči opazovali in občudovali. Obiskali smo hostel Situla, kjer so nas postregli s flancati in ledenim čajem. Nato smo se ustavili v Dolenjskem muzeju, kjer nas je sprejela prijazna gospa ter nam ponudila bonbone. Peljala nas je k direktorju muzeja, ki je pohvalil naše kostume. Posladkali smo se s sladkarijami. Nato smo se ponosni in veseli vrnili v šolo. Eva Brudar, Anja Mitrovič, Anja Urbas, 3. c Popravljanje napake Ali bomo v prihodnosti za dihanje uporabljali kisikove bombe? Ali bomo živeli sredi smetišč? Ne! Ne bomo dovolili, da se to zgodi! No, pa poslušajmo to zgodbo in se naučimo nekaj pametnega. Sredi pomladi, sredi lepe pomladi je bilo vse lepo. Cez nekaj dni pa se je vse začelo ... Bilo je zelo veliko plastenk, papirčkov ... No, skratka, bilo je vse polno smeti, umazanije. Ljudje so postali leni. Ni se jim dalo nesti smeti v koše, niso hodili več peš, ampak so se vozili samo še z avtomobili in gledali ves dan samo še televizijo. Začele so se bolezni. Ljudje so sklicali sestanek. »Zakaj ste onesnaževali in okužili mojega otroka!« je rekla neka gospa. »Ne, vi ste okužili mojega!« je rekla spet druga. In tako je nastal prepir. Tako so se prepirali, da je prišlo celo do pretepa. Kar naenkrat so prišli tretješolci. Eden od njih se je postavil malo naprej in povedal: »Le kaj se prepirate? Raje takoj nehajte in pojdite pospravljat!« Vsi so ga poslušali in takoj začeli pospravljati smeti. Ko so vse pospravili, so bili zelo srečni, ker je vse čisto in ker spet lahko dihajo čist zrak. No, ste se kaj naučili iz tega? Anja Mitrovič, 3. c Uganka Kdo po nebu stopiclja in skoz okno sije, ko ura za spanje že pozno odbije? So zvezde, je sonce, ki krade nam sladko uro spanja ali se meni le sanja? Ce veš, kdo me ponoči budi, mi odgovori! (luna) Demi Hočevar, 3. c Recikliranje To zgodbo posvečam naši eko šoli, saj je prijazna do okolja ter zanj skrbi. Nekje sredi leta je bila vas zelo zelo onesnažena. Na travo so metali bananine olupke, jabolčne ogrizke, konzerve, steklenice in papirčke. Trava je bila žalostna, saj vsi vemo, da Zemlje ne smemo onesnaževati. Tile prebivalci mogoče niso vedeli, saj jih ni brigalo, kaj se bo zgodilo z Zemljo. Uboga Zemlja! Bilo je vse več in več smeti. Nekega dne so se šolarji odločili, da bodo pospravili vso to svinjarijo, da se ne bo naredila črna luknja. Čistili so in čistili in končno vse počistili ter povsod je bilo spet polno rož. Pred šolo pa so posadili drevo, da bi jih opominjalo, da je treba skrbeti za Zemljo. Ana Bobnar, 3. c MAMA ČAROVNICA Danes sem po dežju hodila, eh, pa sem se prehladila. Mislim, da sem vse luže zgrešila in me mami je zato pohvalila. Hodila po dežju sem brez dežnika, oh, kako me to zamika. Ce bi očka videl me, bi jezil se on na me. Veš, Demi, angina je pač huda huda teč in po dežju brez dežnika ne hodi več. Demi Hočevar, 3. c Vesele pesmice Nekoč je živela mama, ki ji je bilo ime Čarovnica. Imela je dolge lase, grozljiv obraz in grozljive črne nohte. Imela je bradavico na nosu! In za psa dinozavra! Njena mačka je jedla medvede. Najraje je jedla zažgane krvavice s krvavo omako. Zelo rada je gledala grozljivke in kriminalke. Nekoč je začarala psa v medveda in pes se je odločil, da ji bo vse vrnil. Zato ji je vzel njeno mačko. Čarovnica jo je povsod iskala. Ko jo je našla pri psu, se je odločila, da ne bo več čarala živali. Anja Urbas, 3. c Moja želja je velika, pa se ne upam je povedati in pika. Ko nekoč zrasla bom v damo, si kupila bom suho salamo. Noč temna leži, meni pa do spanja ni. Gledam skozi okno v nebo in vidim zvezdic sto. Zamislim si zvezdico Zaspanko m pobegnem v nočno uganko. Demi Hočevar, 3. c Manekenke odidejo Nekoč so bile tri punce: Saša, Ana in Andreja. Želele so biti manekenke, ampak se starši niso strinjali, zato so bile zelo užaljene. Ena od deklet je rekla: »Me se ne vdamo kar tako.« Postale bomo manekenke, tudi če bodo starši nasprotovali.« In res, punce so postale manekenke. Zelo se bile vesele, ko so bile pred stavbo Dan za manekenke. Nato so vstopile. Bile so tako navdušene, da so kar jokale. Starši so izvedeli, da so postale manekenke. Sli so jih iskat, a stavbe niso našli. Zato so še iskali. Punce pa so bile tako vesele, da so na starše pozabile. Ampak nekega dne se je najmlajša Ana spomnila na starše in začela jokati. Sla je domov. Saša in Andreja pa sta ostali. Potem je prišla vodja manekenk in jima rekla, kako sta debeli, zato sta morali shujšati. Samo solato sta jedli in nič drugega. Zvečer sta morali vaditi hojo. En dan je morala biti ena od njiju 24 ur v morju in snemati. Odločili sta se, da bosta šli domov. Vse sta spakirali in odrinili domov. Starši so bili tako veseli, da jih je kap. Punce so hitro poklicale reše-UfifiT/bj/valce, a ko so prispeli, so bili starši ^ze pokonci. Nika Bučar, 3. c STRES M K ':'w- A**" ,1 Stres je taka zlobna stvar, vate se priplazi, roke se ti tresejo, počutiš se slabo. Torej, če ti vse to ni všeč, z nečim se daj zamotit. A ne skrbi, to ni nič, saj to dogaja se vsak dan, vsaj nekomu na tem svetu. Blaž Vovko Bučar, 4. a u MM ■m I vUduoi/n! Mmrv /> A£oudiLAK)onfv • "lir '/ ,,A m ’ /j isf« itfl Maček, ki je lajal Nekega lepega dne je šla gospa Rozi v trgovino za živali. Tam je kupila mačka po imenu Puhko. Odnesla ga je domov in ga položila v košaro. Začela mu je pripravljati večerjo. Medtem ko mu je pripravljala večerjo, je zaslišala, da njen maček laja. Začudila se je. Maček je povečerjal in ves čas lajal. Nato sta odšla spat. Maček je vso noč lajal, da se je gospa Rozi zbudila. Potem mu je zapela uspavanko, da bi lažje zaspal. | Naslednje jutro ga je odpeljala k veterinarju. Veterinar je rekel, da se je maček tak že rodil in da ga ne more pozdraviti. Gospa Rozi se je s svojim mačkom odpravila domov. Na cesti so vsi ljudje gledali njenega mačka in se spraševali, zakaj laja. Ko je prišla domov, je bila zelo žalostna, ker se njenega mačka ne da pozdraviti. Lara Stipanovič, 4. u Krava, ki leti Zgodba se dogaja v Franciji Nekoč je živela krava Rozi, ki je znala leteti. Vse se je zgodilo neke noči, ko so prenavljali kmetijo, na kateri je živela. Bilo je nekako takole: Rozi je mirno spala, dokler ni mimo priletel hrošč, ki se ga vse živali bojijo — leteče-napadalni hrošč. Hrošč se je tako imenoval, ker je napadal vse živali, ki so zaradi njegovega strupa letele in Rozi se ga je še posebno bala, ker jo je bilo strah višine. Hrošč jo je pičil in Rozi se je zbudila in začela letati. Sprva se ji je malo vrtelo, ampak potem je bilo vse v redu. Letela je mimo Eifflovega stolpa, Disney tvorlda, ter pristala v parku, kjer je ugotovila, da ne more leteti. Ogledala si je park, okusila je travo, vendar je bila domača boljša. Pogrešala je kmetijo in svoje prijatelje. Naenkrat je mimo priletel napadalni hrošč, jo pičil, in Rozi je odletela domov: Srečno je prišla domov. Tara Polovič, 4. a Bližal se je božič. Teta Manca pa še ni kupila hrane in pijače. Njen kuža je kar počival v svoji topli posteljici. »Lesi, pridi, greva v trgovino!« Lesi se ni premaknil, morala ga je odnesti v avto. Ko sta prišla v trgovino, sta zagledala same dobrote. Potem pa sta odšla še po smrekico in petarde. Lesi se je kar skril, ko je pomislil na to, Manca pa ga je pomirila. Doma sta okrasila smrečico. Naslednji dan pa je Manca imela toliko dela, da je pozabila na Lesi-ja, kajti zvečer bodo proslavili novo leto. Gostje so prihajali in prihajali. Že je počila prva petarda. Lesi se je hitro zavlekel v grmiček, a nobeden sploh ni opazil, da ga ni, nobeden! Ko so gostje odšli, je Manca poklicala Lesija, a Lesija ni bilo od nikoder. Manco je pošteno začelo skrbeti. Čez nekaj časa ga je našla zavlečenega v grmičku. Pobrala ga je in ga odnesla domov. Doma ga je skrtačila in rekla: »Lesi, ti mi pomeniš največ!« In obljubila mu je, da ne bo nikoli več kupovala petard. Eva Vrščaj, 3. c Pobegli tiger »Le kdaj dobimo novo zebro?« je vprašala delavka živalskega vrta. A nobeden se ni zmenil zanjo. Vsi so občudovali tigra, ki je plezal po ograji kletke. Veterinar je rekel: »Morda ima bolezen bakterijus.« Čez dve uri ni bilo pri tigru nikogar več. Bila je že noč. Ta tiger je bil nekaj posebnega. Razumel je, kaj so govorili ljudje. Tri ure po odhodu oskrbnikov je poskusil odpreti vratca kletke. Kakšna sreča! Vratca so se neslišno odprla. In tiger je POBEGNIL. Kam je bil tiger namenjen, še ne vem, a bomo ugotovili. Naslednje jutro so vsi tekali sem in tja. Kaj mislite, zakaj so tako tekali? Seveda! Iskali so tigra! Do večera so ga iskali, a ga niso našli. Direktorica je rekla, da bodo najeli vedeževal-ko, ki jim bo govorila prihodnost v • 1 • živali. No, pa se vrnimo k tigru. Le kje je? Bil je že v mestu Onesnaženo. Tam je zagledal cirkus. Pokukal je skozi okence. V tistem šotoru je bilo polno odpadkov. Od mobitelov, vrečk do vozičkov za nakupovanje. Tiger si je rekel: »Le kako bi se lahko znebili te nesnage?« Seveda! Imel je načrt! Kupil bo mikrofon za spreminjanje glasu. Ampak kako? Saj ne more tiger stopiti v trgovino in reči: »Potrebujem mikrofon za spreminjanje glasu.« A imel je načrt. Ob 17. uri se je tiger splazil do trgovine in zarenčal. Slišalo se je takole: »Grrrrrr.« Vsi delavci trgovine so se prestrašili in zbežali. Tiger pa je iskal polico z mikrofoni. Kakšna smola! Prišel je v trgovino s hrano. No, kaže, da bo moral strašiti prebivalce kar sam! Postavil se je pred šotor in z globokim glasom zarenčal: »Zakaj je vaše mesto tako onesnaženo?« Tega glasu so se vsi prestrašili, zato so vsi začeli pospravljati. Ker je tiger dosegel, kar je hotel, se je odpravil nazaj v živalski vrt. Na poti je srečal zebro in se takoj zaljubil vanjo. Skupaj sta se vrnila v živalski vrt. Med vračanjem sta se kar malo izgubila. Potem, ko sta nekaj časa tavala, sta našla pravo pot. Ko sta prispela v živalski vrt, jima je vedeževalka napovedala lepo in srečno prihodnost. Eva Brudar, 3. c PREMAGALA SEM STRAH Pred leti, ko smo še živeli v Franciji, smo se odločili, da bomo kupili psa. Mamica je morala večkrat na dan psa sprehodit, jaz in sestrica pa sva ostali sami doma. Nekega dne sem se zelo prestrašila, ko sva s sestrico ostali sami v stanovanju. V sebi sem začutila tesnobo in pričela sem jokati. Ko se je mamica vrnila, je mislila, da se mi je kaj zgodilo, saj sem pred njo stala vsa objokana. Na koncu sem priznala, da me je zelo strah, če ostanem sama doma. Starša sta razumela mojo tesnobo in me od takrat naprej nista pustila več same. Vem, da je bilo to za mamico zelo naporno, saj je držala z eno roko mene, z drugo psa, pred seboj pa je potiskala še voziček. Ko smo se vrnili v Slovenijo je bila situacija podobna. Nekega dne me je mamica vprašala, če bi lahko počakala doma, medtem ko gre ona v trgovino. Predlagala mi je ogled risanke, jaz pa sem popolnoma pozabila, da sem sama. Danes ne morem verjeti, da sem bila taka strahopetka. Moram povedati, da sem včasih zelo vesela, da imam trenutke samo zase. Ko sem se s starši pogovarjala o tem, kako spontano sem premagala strah, mi je očka povedal, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. In verjemite, da je res tako. Ajda Blatnik, 4. a Lev postane vegetarijanec Nekoč se je v savani v Afriki skotil lev Leon. Imel je tri brate in tri se-s,:re. Na začetku sta jim starša prinašala hrano, nato pa nekega dne hrane nista prinesla. Mali levčki so Ju spraševali, zakaj nista prinesla hrane. Starša sta jim odgovorila, da niorajo hrano od zdaj naprej loviti Saini. Levčki so se razšli in začeli lskati svoj plen. Levček Leon se je °dpravil k jezeru. Pogledal je levo in desno ter našel svoj plen. Mala zebra le pila iz jezera. Levček se ji je pri-hližal, se pripravil na skok in skočil, toda zebro je zgrešil in pristal v vodi. Zebra se je prestrašila in odskočila. Leon je ves premočen poizkušal zlesti iz vode. Toda ni in ni mu uspelo. Zebra je pristopila in ga izvlekla iz v°de. Leon jo je vprašal, kako se ji naj zahvali. Zebra pa je odgovorila, da je naj ne poje. Leon je bil še vedno lačen. Vprašal je zebro, kaj ona Je- Zebra ga je odpeljala h grmu z Velikimi zelenimi listi in mu rekla, naJ jih poizkusi. Leon je poizkusil in bilo mu je všeč. Od takrat naprej je bila zebra Leonova najboljša prijateljica. Po savani si še danes živali pripovedujejo zgodbo, kako je lev Leon postal vegetarijanec. Blaž Vovko-Bučar, 4. a a • '. '. ju •. ..s} Izgubljeni apnceler Nekega dne sta se pes in gospodar preselila. Ko je pes prišel, mu kraj in bil znan. Med sprehodom se je pes izgubil. Gospodar ga je iskal, a ga ni našel. Gospodar je zvečer skakal po televizijskih programih. Medtem: pes je zavijal po hribu. Zjutraj je zagledal ljudi. Skakal in plesal je od veselja, a ga ni hotel nihče vzeti. Pes je šel žalostno proti reki. Tam je žalosten zaspal. Medtem: gospodar se je igral z novim psičkom. Nekega dne je prišel iz trgovine Slave. Se sreča, da je poklical gospodarja in tako je pes lepo živel v svojem domu. The end. Prevod: konec. Andraž Seničar, 3. c Miška pretepe krokodila Bila je miška Lina, ki se je rada sprehajala ob reki. Ob reki je živel krokodil Zeko. Mala miška ga ni marala, saj je bil zelo nevaren za tako majhno miško. Miška se je tega dobro zavedala, saj jo je že hotel napasti, a se mu je izmaknila še zadnji trenutek, ko jo je hotel požreti. Zato je mala miška morala paziti nase, da je krokodil ni pojedel. Nekega dne je videla krokodila, kako je lezel do nje. Mala miška pa je zbrala dovolj poguma in rekla, naj se spremeni v super miško, in res se je spremenila. Jezno je prišla do njega in ra je obstal. Miška je pokazala svoje mišice in se spravila na krokodila ter ga začela tepsti, boksati in ravsati. Ko je bil Zeko že čisto zmatran, ga je miška Lina prijela za rep, ga vrtela, vrtela in ga vrgla v vesolje. Od takrat naprej se ni več vrnil. Ko je tako letel, je mižal in se zaletel v sonce. Ajda Blatnik, 4. a Nekega dne je živel papagaj, ki je bil nenavaden, saj je bil nekaj posebnega . Kadar mu je bilo dolgčas, je šel na WC in se zaklenil. V ponedeljek je učiteljica med poukom razlagala o materah. Papagaju je bilo dolgčas, zato je šel na WC, se zaklenil in pel angleško pesem. V sredo je učiteljica razlagala o živalih, papagaju je bilo že spet dolgčas, zato je šel na WC, se zaklenil in pel nemško pesem. V četrtek je učiteljica razlagala o očetih, a papagaju je bilo že spet dolgčas. Šel je na WC, se zaklenil in pel avstrijsko pesem. V petek je učiteljica razlagala, kakšni so papagaji, pri tem pa je bilo papagaju tako dolgčas, da je skoraj umrl, zato je šel hitro na WC, se zaklenil in plesal kan-kan. Takrat pa mu je ključ padel pod vrata. Kričal je, a ga ni nobeden slišal. Učiteljico je že skrbelo, kje je zdaj papagaj. Čez nekaj časa je prišel papagajček. Papagaj ga je vprašal, kdo je, in papagajček je rekel: Jaz sem papagajček. Vprašal ga je, če se je zaklenil v WC. Papagaj mu je hotel povedati vse, a papagajček mu je rekel, da že vse razume. Podal mu je ključ. Papagaj se je odklenil in se zahvalil papagajčku. Ko sta prišla v učilnico, je učiteljici odleglo in vprašala je, kje sta bila tako dolgo. Povedala sta ji celo zgodbo. Po pouku sta se šla igrat na igrišče. Od takrat, ko je papagajček rešil papagaja, sta najboljša prijatelja. Doživela sta veliko dogodivščin in mogoče jih doživljata še danes. MUHA, KI NE ZNA LETETI Nekoč je živela muha Špela. Znala je vse, znala si je sama zavezati vezalke, znala je delati kolesa in prevale. Le najpomembnejšega ni znala, ni znala leteti. Zmeraj, ko jo je mama poslala v trgovino je hodila po cesti, vse gozdne živali pa so jo čudno gledale, saj so prvič videle muho, ki hodi po cesti. Nekega dne pa je vprašala svojo mamo, zakaj ne zna leteti. Mama je odgovorila, da zna samo, če se bo bolj potrudila. Tako je muha takoj odkorakala iz stanovanja, splezala na vejo in začela na vso moč mahati s svojimi krilci. In res, zletela je visoko v nebo. Zelo je bila srečna, ker končno leti. Laura Turk, 4. a DAN ZEMLJE Uspelo mi je ^sako leto gremo na taborjenje na polotok Pelješac. Tam je zelo vetrovno, zato je veliko jadralcev na doski: učim se tudi jaz. Ker sem začetnica, jadram blizu obale. Tam •mam veliko prijateljev, ki pridejo •stočasno kot mi. Med njimi je tudi ^*rko, učitelj iz Bosne, ki veliko ri-t>ari. Nekega večera, ko smo lovili hobotnice, mi je Mirko rekel, če bi 0111 iz Korčule, to je otok nasproti Pelješca, z jadralno desko prinesla ^eP kamen, iz katerega bi mi naredil °besek. Naslednji dan, ko je bil primeren veter za jadranje, sem se odpravila. Ker je Korčula precej daleč stran, in ker po kanalu plujejo tudi Velike ladje, me je bilo precej strah. Ko sem bila že sredi morja, sta se za menoj pripeljala še oči in Mirko z motornim čolnom ter me spremlja-K. Končno sem prijadrala do obale, m pa je bila strma, skalnata in polna morskih ježkov. Komaj mi je uspe-1° prilesti na obalo. Med kamenjem Sem izbrala večji, ploščat kamen, h čolnom so me pripeljali nazaj na obalo, bila sem ponosna in vesela. Kljub temu, da je bil kamen preve-hk za obesek, ga imam spravljenega v predalu. Spominja me na dan, ko mi je prvič uspelo priti na Korčulo. Živa Grab, 4. a V petek, 17. 4. 2009, je bil dan Zemlje. Zjutraj smo se zbrali ob 7. 20. uri na igrišču pred šolo. Dežurni učenci so odšli iskat malico. Ko smo pojedli, smo peš odšli v kino. Gledali smo film Walle. Ta film govori o robotku Walleju, ki je čisto sam s svojim ljubljenčkom živel na Zemlji, kjer je bilo veliko smeti. Ljudje pa so se preselili v vesolje. Živeli so na ladji križarjenja. Nekega dne pa je na Zemljo prispela ogromna raketa. Iz nje je stopila robotka, v katero se je Walle takoj zaljubil. Postala sta dobra prijatelja. Na koncu so se ljudje vrnili na Zemljo, smeti pa z raketo odvrgli v vesolje. Tako se je vse srečno končalo. Zdaj pa se vrnimo k dnevu Zemlje. Po koncu predstave smo prišli na travnik zraven trgovine Tuš. Na tisti zelenici je bila prireditev ob dnevu Zemlje. Tam je bilo veliko stojnic in med njimi tudi naša grmska stojnica. Na njej je bila okusna marmelada, ki smo jo naredili četrti razredi. Kruha pa tudi ni manjkalo. Imeli smo žemlje iz pire in bel kruh, ki smo ga spekli. Tam sem kar nekajkrat vzela kruh in si namazala marmelado. Dogajanje je popestrila glasba. Komaj sem se začela zabavati, pa nas je učiteljica poklicala in že smo odšli v šolo. Spela Slane, 4. a ZA RAZVEDRILO IN KRATEK ČAS 43* Vidku je urezal srajčico ... M, najboljša ocena v šoli človek, ki popravlja avtomobile, se imenuje Na označenih poljih boste dobili geslo križanke, ki je povezan s temo tokratne Najče. V križanki so nekatera polja s Črkami tudi oštevilčena. V kvadratke v spodnji razpredelnici vpišite pravilne črke in prebrali boste pregovor. 'l Z 3» H 5 G J 4 H S 3 10 'fl 6 13 h '3 12. S 40 9 5 G ■10 S 15 5 6 Z k 9 46 ž / 16 47 ž 16 3 4 6 19 g lo 6 15 Z 5 9 46 S Sestavili učenci podaljšanega bivanja oddelka 4.b, 5.a. 5.b in 5.c. Oblikovala: Lili Mitič Podaljšano bivanje Tudi v letošnjem šolskem letu smo »PB-jevci« zelo aktivni. Oktobra, v tednu otroka, smo organizirali in izvedli teden športa. Vsak dan smo zasedli zunanja igrišča in izvajali različne športne aktivnosti (igre z žogo, atletiko, igre z loparji ...), zadnji dan pa smo se odpravili še na pohod po pešpoteh Noveg; sta. V četrtek, 9. 10. 2008, smo pripravili športno-dru-žabno popoldne za učence PB-ja in njihove starše, stare starše, bratce, sestrice in ostale obiskovalce. Srečanja se je ob zelo lepem vremenu udeležilo veliko staršev in ostalih, tako da je bilo dogajanje zelo pestro in veselo. Učenci in starši so uživali ob igranju različnih športnih iger (med dvema ognjema, nogomet, namizni tenis, badminton, mini golf)> preizkusili pa so se tudi v košarkarskem poligonu, rsn v igrah z obroči in kolebnicami ter na koncu še v zabavnih štafetnih igrah. Novembra, ob svetovnem dnevu diabetesa, smo pripravljali zdrave napitke in namaze. V sodelovanju z vodjo kuhinje smo izbrali primerne recepte in pripravili vse potrebne sestavine za izdelavo napitkov in namazov. Ob tem smo se vsi zelo zabavali in veliko naučili, na koncu pa pripravljeno tudi z veseljem pojedli. V novembru, ob dnevu strpnosti, smo organizirali predstavitev navad in običajev drugih kultur. Skupaj smo izdelovali okraske (smrekice, rože) za zimsko (v novembru, decembru) in pomladno (v marecu) okrasitev hodnikov. Januarja smo na igrišču izvedli igre na snegu in izdelovanje zimskih skulptur. Februarja, ob kulturnem prazniku, smo v šoli organizirali ogled slovenskih otroških in mladinskih filmov. Aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, smo izdelovali plakate na temo zdrave prehrane, gibanja in zdravja, delili papirnate zvitke z mislimi o zdravju, na igrišču in v šoli pa organizirali razne športne aktivnosti. Celo šolsko leto sodelujemo pri projektih šole (Eko in Zdrava šola). Maja pa načrtujemo izvedbo bazarja, na katerem bomo predstavili in prodajali izdelke iz odpadnega materiala, ki jih učenci izdelujejo v podaljšanem bivanju. Učenci in učitelji PB 24. aprila je učence od 1. do 4. razreda na zaključni prireditvi bralne značke obiskal Uroš Hrovat - ilustrator, ki je ilustriral že več kot 90 knjig, veliko učbenikov, voščilnic, revij ... Podobe je vdihnil knjižnim junakom Primoža Suhodolčana (Peter Nos, Ranta, Popek), Ivana Sivca in mnogih drugih. Ob branju odlomkov iz knjig Petra Nosa in Živalske novice je na odru pred učenci ilustriral knjižne junake. Druženje z ilustratorjem se je nadaljevalo še v čitalnici, kjer je delil avtograme, se pogovarjal z novinarkama in risal, dsal ... Kaj ste najraje brali v mladosti? ko pravici povedano sem najraje bral stripe. Mikimiško in Tom & Jenya ter razne pošasti in super heroje. Kar se pa tiče knjig in slikanic, sem najrajši bral knjige, ki sta jih ilustrirala Marjan Manček in Ko-stja Gatnik. To so take fantovske, moške ilustracije. Jaz sem rabil, da se veliko dogaja. Katera je vaša najljubša risanka? Oh, to je pa grozno težko vprašanje. Ustavi snemanje, da premislim ... Ko sem bil otrok, sem od kratkih risank najbolj oboževal Tom & Jerrya. Od dolgih risank pa so mi najbolj všeč današnje Pixarjeve risanke, kot so Svet igrač, Svet žuželk in Wall-e. Študirali ste za učitelja likovnega pouka. Ali ste kdaj učili v šoli? Mislim, da imam za sabo vse skupaj 10 ur učenja v šoli. Ko sem ugotovil, da je veliko lepše risati doma, sem začel risati in nisem nikoli več učil. Kako danes poteka ilustriranje knjig? Ročno ali računalniško? Ilustriranje knjig pri meni poteka pol ročno pol računalniško. Narišem vse na roke, potem pa se vse poskenira in gre v računalnik, kjer barvam. Vedno pa bom risal na roke. Katera vaša ilustracija vam je najbolj všeč? Ne morem reči, katera ilustracija, ampak bolj, katera serija. To je serija Suhodolčanovih pravljic pod naslovom Pozor pravljice, Knjig je sedem, Kuža je zaljubljen kot pes, Kanta ti požrešna, Milo strašilo in podobne. Ali vas je že kdaj zamikalo, da bi poleg ilustriranja napisali tudi kakšno zgodbico? Da, seveda me je zamikalo pisati in tudi sem, ampak nikakor in nikoli nisem zadovoljen s tistim, kar napišem. Čeprav, če svoje pisanje primerjam s kakšnimi drugimi knjigami, je veliko boljše, ampak ... preveč sem perfekcionist, pa za enkrat še prepuščam pisanje pisateljem. Ali rišete tudi stripe? Da, tudi stripe rišem, ampak v glavnem je tega zelo malo, saj v Sloveniji ni toliko prostora za objavljanje stripov. Rišem pa veliko oglaševalskih stripov, to je tak strip, ki se ga izriše zato, da agencija predstavi ideje naročnikom, po katerih se potem posname reklama. Gre za strip brez oblačkov. Kako je prišlo do sodelovanja s Primožem Suhodolčanom, saj vemo, da ste ilustrirali veliko njegovih del? S Primožem Suhodolčanom sem se srečal nekje leta 1994. On je iskal nekoga, ki bi ilustriral njegovo knjigo Košarkar naj bo in jaz sem prišel, kot se je izrazil, kot luč na koncu hodnika. Spoznal pa naju je David Tasič, založnik založbe Karantanija. Ali ste se pri svojem ustvarjanju zgledovali po kom ali ste šli čisto po svoji poti? Ja, vsak ima vzore, ni »šans«, da bi se jim izognil. Ampak je pa zelo smešno, da vsi tisti ljudje, ki so ti najbolj všeč, jim najbolj podobno ustvarjaš. Vzorov pa bolje, da ne naštevam, ker jih nihče ne bi poznal. Ali imate tudi svoje otroke? Imam. Dva fanta, stara eno in tri leta. Požirata stripe in risanke. Se kakšno sporočilo za mladostnike? Ja, mladostniki, berite čim več knjig, takih z lepimi ilustracijami, če se da, z mojimi. Vem, da če knjige ne bi imele slik, jih ne bi niti odprli, tako da se trudim čim več knjig zapolniti z ilustracijami. Maja in Lina, 6. a KNJIŽNI KOTIČEK Lepo pozdravljeni v knjižnem kotičku. Kot veste, se je v mesecu aprilu vse vrtelo okoli Bralne značke in pisatelja Ivana Sivca. Med njegovim obiskom naše pole, pa smo izvedeli, da njegova najnovejša knjiga iz zbirke Srečna družina izide že jeseni. Naslova vam žal ne morem izdati, bo treba še malo počakati na jesen, hja ... saj bo kmalu. Zdaj pa h knjižnim novostim. Predstavljam vam Anthonya Horowitza, ki je gotovo med najbolj priljubljenimi avtorji, knjigi pa nosita naslov: MESTO MRTVIH iz zbirke Moč petih in NEVIDNI MEČ iz zbirke Alex Rider. Naj zbirka meseca aprila, pa je zbirka NOVOHLAČNIKI, znanega avtorja Thomasa Brežine. Naj vam namignem tudi to, da so v nemščini izšle že 4 knjige iz zbirke Novohlačniki, ki še niso prevedene, zato jih pričakujte v kratkem, tu pa je naslovnica le ene izmed teh. Med aktualnimi novicami moramo sporočiti tudi to, da je 2. aprila potekal 2. Mednarodni dan knjig za otroke, s tem pa se je zaključil tudi Mega kviz. Na žalost vas ne moremo prav pohvaliti, saj smo v knjižnici zbrali celih 0 odgovorov, kar ni ravno pohvalno. Projekt Najljubša knjiga, organizatorja Knjižnice Otona Zupančiča, pa se je ravno tako zaključil na ta dan. Znani so glasovi za posamezno knjigo: Priporočamo vam, da tudi sami obiščete spletno stran http://www. naj-knjiga.si, kjer lahko pregledate glasove vseh knjig do 10. mesta. Kot zanimivost lahko omenim, da smo na Dolenjskem zbrali kar 3118 glasov. Med knjižnimi dejavnostmi na naši šoli poteka tudi projekt RASTEM S KNJIGO, ki je namenjen učencem 7. razreda. Tudi učenci 7. a razreda pa so obiskali Knjižnico Mirana Jarca, kjer so se udeležili predavanja pod vodstvom Slavke Kristan in tako dobili knjigo pesnika Ervina Fritza z naslovom Vrane. Slikovno gradivo, ki je nastalo v knjižnici, si lahko ogledate na strani www.nm.sik.si. In še za konec, da ne pozabim, bližajo se počitnice in kot vedno, tudi letos Knjižnica Mirana Jarca v maju organizira oz. pripravlja tako imenovane pakete, v katerih so knjige razdeljene po starosti. Ta ukrep so uvedli zato, ker se nam pogosto dogaja, da se ne moramo odločiti, katera knjiga je primerna za nas. Vendar v paketu ne vidimo, katero knjigo si bomo izposodili, zato menim, da je to odveč. Mogoče ste tudi vi med tistimi, ki si želite najprej ogledati knjigo, ter si jo šele nato izposoditi. Rešitev: Na spletni strani knjigarne www.can-gura.si vam je na voljo prvih deset strani večine knjig, ki si jih lahko preberete, da dobite vtis, kakšna bi lahko bila izbrana knjiga. Aleš Zupančič, 7. a 1. POZOR PRAVLJICE (321 GLASOV) GROZNI GAŠPER (1304 GLASOV) 2. ŽIVALSKE NOVICE (280 GLASOV) MAVRIČNE VILE (321 GLASOV) 3. KEKEC (235 GLASOV) PET PRIJATELJEV (568 GLASOV) 4. KOSOVIRJA (199 GLASOV) PRINCESKIN DNEVNIK (473 GLASOV) 5. ZVESTI PRIJATELJI (187 GLASOV) MALA ČAROVNICA LILI (472 GLASOV) 6. LAŽNIVA SUZI (177 GLASOV) TINTIN (379 GLASOV) 7. PETER NOS (161 GLASOV) PIKA NOGAVIČKA (356 GLASOV) 8. DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI (143 GLASOV) FRANČEK (310 GLASOV) 9. DISTORZIJA (128 GLASOV) KAPITAN GATNIK (306 GLASOV) 10. BABICA V SUPERGAH (114 GLASOV) NOVOHLAČNIKI (297 GLASOV) Oblikovali: Ana in Urša, 9.c PROJEKT SIMOS Tudi v letošnjem šolskem letu, že tretje leto zapored, na naši šoli poteka projekt OD KAKOVOSTI K ODLIČNOSTI s podnaslovom SIMOS (Slovenska Internetna Mreža Osnovnih šol). Glavni namen projekta je motivirati učence za branje in uporabo računalniške tehnologije v izobraževalne namene. V projekt je vključenih okoli dvesto učencev od 5. do 9. razreda. Učenci svoje bralne navade razvijajo v štirih bralnih zbirkah. Učenci 5. razredov so izbirali knjige v slovenskem jeziku, učenci tretjega triletja pa obravnavajo delo Martin Krpan v angleškem, nemškem in španskem jeziku. Pohvaliti želimo prav vse učence, saj P delu v projektu pristopajo z vso resnostjo in odgovornostjo, njihovi izdelki so kvalitetni, zelo dobro pa obvladajo tudi računalniško tehno-iogijo. Mentorice ob tem opravlja-ttio veliko delo, saj je potrebno vse izdelke tudi popraviti in jih objaviti na spletni strani projekta www.si-rnos.si. Tudi v prihodnje si želimo, da bi na naši šoli širili bralno kulturo na zanimiv in učencem prijazen način. Irena Može, vodja projekta Oblikovali: Iva in Maruša. 9.d V sklopu projekta Simos smo sodelovali tudi učenci predmetne stopnje. Brali smo knjigo Martin Krpan, in sicer v nemščini, španščini in angleščini. Spodaj imate kratko nalogo. Povežite slovenske izraze z angleškimi in nemškimi. Match the words. Was passt zusammen? cut off the head in the shade of the linden tree 1 v lipovi senci Emperors court a butchers axe 2 mejači carriage vvhetstones 3 kobilica cesar Janez border guards Emperor Johann 4 Holy Trinity 5 kresilna goba mare 6 Sveta Trojica die Grenzer 7 kočija der Kaiserhof die Zunderschwamme 8 cesarski dvor schlagen den Kopf ab der erliche Kampf 9 mesarica das Fleischerbeil _______im Shatten einer Linde 10 odsekati glavo die Hilige Dreifa,tigkeit _______der Kaiser Johann _______die Kutsche DAH L, Roald: Matilda Ta Matilda mala, cel svet je že prebrala. V šoli mirno sedi, a v glavi se ji iskri. Volovškarca v razred prihiti, že bojijo se je vsi. Matilda naredi čarovnijo z očmi, kozarec v ravnateljico prileti. Druga njena čarovnija, rešena je domačija. S kredo napiše sporočilo, ki bo Agato prepodilo. Potem njen oče ji pove, da cela družina v Španijo gre. A ona bila bi pri Medici, svoji dragi učiteljici. Bor Steblaj, 5. a Pesem prijateljstva Spoznala sem jo meseca maja, takrat se je še grdo držala. Zdaj je pa že bolj vesela, čeprav se včasih še zadira. Skupaj sva ležali v travi in bili kar klepetavi. Trenirali sva odbojko, saj je bil tam tudi Vojko. Skupaj sva v šolo hodili, za ocene se nisva menili. Čeprav sva se trudili, slabe ocene sva dobili. Igrali sva kitaro, a to je bilo za zabavo. Učili sva se skupaj in to kar tukaj. Zdaj sedim v sobi, razmišljam o lenobi. Najino prijateljstvo pa se nikdar ne bo razšlo. Lea Pavlin, 6. c Rima Vsak lahko napiše eno navadno rimo, a jaz napišem takšno, ki odžene zimo. Napišem takšno, ki veže ljudi, celo takšno, ki cunami pomiri. Če boš to rimo prav ti prebral, boš gotovo po domišljiji zaveslal. Tina Guštin, 6. b Anti Anti mama -to je očka, ki se v službi vsak dan prfočka in meni doma pamet soli, če v šoli perice ni. Takrat sive lase dobi in čisto ponori. Učenci 6. b Kako je nastal kebab Nekega dne je v vasici ob zelenem gozdu delala prelepa punčka z imenom Ninive. Preživljala se je s tem, da je pazila na dojenčke iz vasi, katerih matere so delale na polju. Tako je nekega dne opazila, da je en otrok preveč. Bil je prikupen in večji od drugih, a Ninive se za to ni kaj dosti zmenila. Čez nekaj časa je ugotovila, da je otrok izginil. Ko ga je iskala, je pred vhodom v gozd zagledala igračko. Ko je vstopila v gozd, jo je spreletel srh, nenadoma ji je po licih začel teči pot. Hodila je počasi in se vsake toliko časa obrnila nazaj. Nenadoma je zaslišala jok, to je bil dojenček, si je mislila. Sledila je joku in prišla do robidovja, v katerem je res ležal dojenček. Ta je jokal in ni hotel nehati. Ninive ga je previdno vzela iz robidovja in mu rane obložila s kosi njene obleke. Kar naenkrat se je zabliskalo in pred Ninive je stal bog v vsej svoji veličini. Bil je Kebo, bog hrane, zabave in veselja. Bog se ji je zahvalil za njeno pomoč in ker ga je rešila uroka njegove ljubosumne sestre. V zahvalo ji je dal torbo, s katero bo lahko vsakič, ko bo lačna, iz nje potegnila njegovo specialiteto. Toda prej mora reči »kebab« . Ker je Ninive že kar nekaj casa jedla samo ostanke in pomije, se ni moglo upreti Kebovim besedam. In res, ko je segla v torbo, je iz nje zadišala neka jed. Tam je bila rnešanica kruha, hrustljavo zapeče- Oblikovali: Julija in Manca nega mesa, paradižnika in čebule. Ko je zagrizla vanj, ji je znova pognala kri po žilah. Ninive je odšla nazaj v vas. Živela je kot prodajalka kebabov in recimo le, da je bila zelo uspešna. Nekega dne pa je v vas prišla inšpekcija. Bil je mlad inšpektor z imenom Perzij, star približno toliko kot Ninive. To je bila ljubezen na prvi pogled. Ninive in Perzij sta se poročila in imela veliko otrok, ki so nadaljevali družinsko tradicijo. Tudi danes lahko kupimo kebab skoraj na vsakem vogalu. Le da se je nekdo spomnil še različnih pekočih omak in drugačnih vrst mesa. Aleksej Knap, 7. a V šoli O poglej, vprašana je Manja, nekaj minut prej kot drugi. Sedaj že petko sanja, saj se zanjo zelo trudi. Prejšnji odmor se je okno staknilo. Mislim, da je bilo staro, zato je popustilo. Glavni krivec sem bil jaz, ker sem ga zaprl. Upam, da bo vse v redu in ne bom umrl. Ura kot polž leze. To pesmico pišem, ker je vse bedno in brez veze. Komaj čakam, da bo zazvonilo in me za en dan te mučne šole rešilo. Peter Škrinjar, 6. b Kulturni dan Vpetek, 6. 2. 2009, smo imeli učenci predmetne stopnje kulturni dan. Delo je potekalo v različnih delavnicah, na koncu pa smo imeli še prireditev, na kateri so učenci predstavili izdelke. Dušan Plut: Inovacije pri eksperimentiranju Fantje so si zamislili postavitev eksperimentov tako, da so jih postavili na klop. Te so poskušali med sabo povezati, da bi dobili verigo. Ko bi sprožili prvega, bi ta sprožil naslednjega in tako naprej. Temu rečemo verižni eksperiment in to je bila priprava na izdelavo eksperimenta, ki ga bodo v skupinah nadaljevali, saj se bodo letos udeležili postavljanja rekorda verige eksperimentov v Tehničnem muzeju. Fani Dragan: Kruh naš vsakdanji Učenci in učenke so pekli različne vrste kruha (koruznega, ajdovega). Branka Moškon: Ples Ena skupina je sestavljala moderni ples, druga pa vžigala v les - delala okrasne predmete. Ada Stegnar, Branko Šuster: Gledališke vaje Kulturni dan so izkoristili za skupne gledališke vaje za gledališki projekt. Gre za najstniško komedijo, v kateri bodo poskušali na simpatičen in nevsiljiv način publiki namigniti na tiste probleme, s katerimi se srečujejo najstniki in ki jim pogosto grenijo življenje. Sonja Čibej: Ustvarimo muzikal (delavnica za pevce MPZ) Ta skupina je ustvarjala muzikal, saj bo Mladinski pevski zbor letos sodeloval v izvedbi muzikala Prijateljstvo oz. Radost, ki ga bodo izvedli skupaj z orkestrom Ars v Kulturnem centru Janeza Trdine. Na delavnici so študirali muzikal, saj so ravno dobili prevod, sicer pa so se pripravljali na zaključno prireditev, na kateri zaradi tehničnih težav niso odpeli vseh pesmi. Helena Hrovatič: Kreativno pisanje v angleškem jeziku Cilj te skupine je bil, da učenci napišejo nekaj kreativnega v angleškem jeziku. Prebrali so zgodbo O treh pujskih, resnično zgodbo O treh pujskih s stališča volka in Rdečo kapico. Učenci so v skupinah napisali resnično zgodbo o Rdeči kapici, ki je malce drugačna. Pisali so tudi kriminalne in ljubezenske zgodbe ali pesmi v angleškem jeziku. Vojka Macedoni: Raziskovanje vesolja Skupina je raziskovala vesolje v 20. stoletju. Iz knjig so zbirali podatke in izdelovali plakate. Tomaž Koncilija: Pesniška ustvarjalnica ali kako naj napišem pesem Naučili so se osnovnih stvari, ki naj bi jih vsak pesnik upošteval pri pisanju pesmi. Na zaključni prireditvi sta dva učenca prebrala svoje pesmi. Lavra Fabjan, Vesna Rakuša: Največji frajerji Novega mesta (modna revija) Preoblekli so se v vse pomembnejše ljudi Novega mesta v preteklosti. Na kulturni prireditvi so na duhovit način predstavili zgodovino Novega mesta od kamene dobe do tovarne zdravil Krka. Vera Kukovič: Slovenske in druge slikanice v tujih prevodih V skupini so si učenci izbrali najljubšo slikanico, poiskali podatke o ilustratorju, najlepšo misel v slikanici, napisali kratko obnovo in poiskali nauk zgodbe. Nato so najlepšo misel napisali tudi v drugih jezikih. Joži Plantan: Vezenje s križci Na tej delavnici so se učili vezenja s križci. Učenci in učenke so se naučiti izdelati križec s prejico na blago in izdelati vzorček po lasni izbiri, poimenovali pa so se križkarji. Katarina Šarlah, Majda Čengija: /t3'ma:taou/ OR /t3'meit30u/ ? Pogovarjali so se o kulturi ter razlikah med ameriško in britansko angleščino. Ena skupina se je naučila besedilo z ameriškim, druga pa z britanskim naglasom. To so kasneje predstavili na prireditvi. Naredili so tudi intervju z gostjama iz Amerike in Anglije. Majda Križe: Izdelovanje svilenega cvetja Skupina je izdelovala svileno cvetje, njihova mentorica je bila Marija Križe. Namen te delavnice je bil, da bi se dekleta ukvarjala z nečim, kar bi zapolnilo njihov prosti čas, posebej takrat, ko bi bila nervozna - za sprostitev in ko ne bi našla primernega darila. Razstavo njihovih izdelkov smo si lahko ogledali v avli. Jerica Eržek: Ustvarjanje nove Najče in šolsko novinarstvo -spremljanje dela drugih skupin na kulturnem dnevu Matjaž Stopar: Raziskovanje sveta Učenci so dobili gradivo iz knjig. Končni izdelek je bil plakat o raziskovalcih, ki so odkrivali svet. Katja & Ana OBISK V VRTCU CICIBAN /to'ma:toou/ OR /to^neitaou/ Paradižnik ali paradajz? V petek, 6. 2. 2009, se je v okviru kulturnega dne skupina 28 učencev 3. triade odpravila, v spremstvu učiteljev Mojce Kavčič, Darka Cujnika, Slavka Seničarja in Marjete Ferkolj Smolič, v vrtec Ciciban. V vrtcu smo učenci in učitelji preživeli čudoviti dve šolski uri med otroki v desetih skupinah v starosti od enega do petih let. Z otroki smo se igrali, plesali, peli, oblikovali iz različnih materialov, sestavljali gradove in ceste iz kock ter se vživeli v vloge frizerjev, kuharjev in pekov peciva. Po druženju v vrtcu smo pripravili predstavitev v avli šole, kjer smo delili prelepe spomine in ponovno obudili občutke našega druženja v vrtcu. 8. februar je tisti dan, ki je poimenovan po velikem gospodu. Morda mož res ni bil tako zelo velik po postavi, je imel pa vztrajnost, znanje, upanje in talent. Dokazal je svetu veličino slovenščine in povzdignil slovenski narod v sam svetovni vrh. Da, doktor France Prešeren je bil in je vreden spoštovanja in vse pohvale. Zato smo na naši šoli izka- zali čast kulturi in njemu ter imeli kulturni dan, ki je vključeval razne delavnice. Nekateri so pisali pesmi, drugi so vadili gledališko predstavo, nekateri so obiskali vrtec, medtem ko so nekateri pridno plesali. Sama sem izbrala delavnico, ki je imela najbolj zapleteno ime, in sicer »to-mato or tomejto«. V delavnici smo imeli prav posebni gostji, gospo Jane iz Velike Britanije, ki je že večkrat vodila katero od ur angleščine in gospo Sheryl, ki se je sem preselila iz Združenih držav Amerike. Naša delavnica je, že zaradi gostij in ker je bila tako imenovana »angleška delavnica«, potekala v angleškem jeziku, na temo Kaj je kultura. Kaj pravzaprav je to? Kaj pomeni? Je to nekaj za pojesti ah zgolj pojem? Morda sopomenka bontonu? Kakšne so naše prve asociacije? Ah kultura enako pomeni tudi ljudem v VB in ZDA? Kakšne so razlike med ljudmi tu in tam? Kaj je to stranger danger? Je lahko živeti v tako »pomanjšani« okolici in zakaj se ljudje odločijo, da le-to »razširijo«? Kaj nam pomeni spoštovanje? Kako dobro poznamo drug drugega? Kako reagiramo na kriminal? Kakšni so odnosi s sosedi? Kakšen bonton premoremo in kako se med seboj spoštujemo? Vsem tem vprašanjem in njihovim podvprašanjem smo poskušali najti odgovore skozi oči mladega radovedneža in izkušene gospode. Naredili pa smo tudi plakat z vsemi besedami, ki nam pomenijo kulturo, pogovor na letališču ter intervju z že prej omenjenimi gostjami, gospo Sheryl in gospo Jane. 1. Kdaj ste se preselili v Slovenijo in zakaj? Sherjd: V Novo mesto smo se preselili junija 2008, ker moj mož dela kot pomočnik evangeličanskega duhovnika v Novem mestu. Jane: V Slovenijo sem se preselila pred letom in pol, ker je moj mož tukaj odprl svoje podjetje. 2. Kako to, da ste se odločili, da boste živeli ravno v Novem mestu? Sherjd: V Novo mesto smo se preselili, ker je duhovnik, s katerim moj mož dela, tako želel. Jane: Naše podjetje posluje z drugimi podjetji iz Novega mesta. 3. Katere so dobre in slabe strani življenja v Novem mestu? Sherjd: Novo mesto ima veliko prednosti: je majhno in nima težav velikih mest, vendar je dovolj veliko za vse naše potrebe, je lepo, podnebje je ugodno, ljudje so zelo prijazni in OS Grm je odlična šola za našo hčer. Jane: Prednosti življenja v Novem mestu so: da smo blizu našim po- slovnim sodelavcem, spoznavanje prijateljev v prijaznem mestu in uživanje v starem mestnem jedru. Super je, ko te ljudje na ulici pozdravijo in rečejo: »Hello!« ali »Zivjo!« Slabost pa je ista kot v vseh mestih - premalo parkirnih prostorov. 4. Ste imeli kaj pričakovanj, preden ste prišli v naše mesto? Sherjd: Nismo pričakovali, da bodo Novomeščani tako prijazni in da nam bodo učitelji na OS Grm v tako veliko pomoč. Prijetno smo presenečeni. Jane: Imela sem pričakovanja kot vsak turist, ker sem bila v Sloveniji na počitnicah. Življenje v Sloveniji je kot pustolovščina, ker se vsak dan naučim nekaj novega, včasih pa se kljub temu še vedno počutim kot turist. Tako zelo lepo je tukaj. 5. Kako se sporazumevate z ljudmi in kakšne so njihove reakcije? Sherjd: Večinoma se sporazumevamo v angleščini, ker slovensko ne govorimo dobro, veliko ljudi tukaj pa dobro govori angleško. Ge je le mogoče uporabljamo slovenske besede, ki smo se jih naučili. Kar po- trebujemo, znamo povedati in ljudje nas razumejo. Včasih pa je to nemogoče, ker je naš besedni zaklad v slovenščini dokaj omejen. Jane: Zelo se trudim uporabljati slovenščino in večina ljudi je zadovoljnih, ker skušam uporabljati vaš jezik. Zelo se trudijo, da bi me razumeli in se dostikrat nasmejijo, ko rečem nekaj, kar jim je smešno. Ce pa nimajo časa, mi velikokrat odgovorijo kar v angleščini. M" 6. Kakšne so glavne razlike med življenjem v ZDA ali UK in v Sloveniji? Sheryl: Največja razlika je v velikosti obeh držav. V Ameriki je vse veliko večje, na primer avtomobili in ceste. Hrana je tudi drugačna. V Teksasu (naša rodna država) pogosto jemo zelo pikantno hrano. Jane: Razlika med Slovenijo in Anglijo je v velikosti in v številu etničnih skupin. V Londonu živi 7 milijonov ljudi in lahko slišite 260 različnih jezikov. Čez dan število ljudi močno naraste, še za nekaj milijonov, ker hodijo v London na delo. Deli Londona so kot majhne države in ljudje, ki živijo v teh predelih, nosijo oblačila, kot bi jih nosili v rodni državi. To je tudi eden od razlogov, zakaj imamo uniforme - zato, da vsi učenci čutijo pripadnost angleški šoli. 7. Kaj vam je všeč v Sloveniji? Sheryl: Slovenija je tako lepa dežela, da ko se vozimo naokoli vedno občudujemo njene gore, hribe, gozdove in zelene doline. Ljudje so zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati, kar nam naše življenje tukaj zelo olajša. Jane: Všeč mi je slovenska prijaznost; vaša ljubezen do podeželja, glasbe in športa; vaše zanimanje za kulturo, čudovita galerija in krasna knjižnica, muzeji in gledališča, ki jih imate v Novem mestu. Pa tudi okusen sladoled, ki ga jeste v sončnih dneh! 8. Bi želeli učencem naše šole kaj sporočiti? Sheryl: Predlagala bi jim, da naj potujejo, ko odrastejo. Obiskovanje drugih držav da človeku različne poglede na svet in na druge kulture. Večina od nas zraste v prepričanju, da je naš način življenja najboljši, kar pa ni vedno res. Vsaka družba ima dobre lastnosti, tudi tiste, ki se popolnoma razlikujejo od naših. Dobro je, da razumemo, da biti drugačen ni »slabo«, je samo drugačno! Jane: Učencem devetega razreda bi zaželela veliko sreče v srednjih šolah. Zelo sem uživala, ko sem delala z vami. Vsem ostalim pa sporočam, da ravno učenci delajo šolo nekaj posebnega. Soli dajete topel in prijazen občutek in vedno mi izvabi nasmeh na ustnice, ko prestopim prag šole. Samo dobri in izjemni ljudje lahko ustvarijo tako vzdušje. Lara Dular, 9. d VELIKI GRMSKI KVIZ Učitelji vemo, da ste Grmčani zelo vedoželjni in da vsako prosto urico izkoristite za pridobivanje novega znanja, veščin in spretnosti. Ce to ne bi držalo, potem ne bi toliko učencev in učenk obiskovalo najrazličnejših krožkov in se udeleževalo mnogih tekmovanj na vseh področjih: od športa prek matematike do modelarstva. Ko smo na začetku leta izvedeli, da je bila z letošnjim letom ukinjena dolgoletna tradicija tekmovanj iz vesele šole, smo razmišljali, kako bi našim učencem tudi v takšnih razmerah omogočili, da bi spoznavali zanimive teme, s katerimi se ne srečujete vsak dan pri pouku ali drugod, obenem pa bi se med seboj lahko še pomerili v znanju. Tako se je rodila ideja o našem lastnem, grmskem kvizu. Osem mentorjev je pripravilo teme in pisno gradivo, ki je bilo na voljo na šolski spletni strani: denarne enote v Evropski uniji, glasbeni poklici in ustanove ter filmska glasba, likovna umetnost v 20. stoletju s poudarkom na Novem mestu, izumi in iznajdbe, prepoznavnost Slovenije, raziskovanje vesolja, razvoj tiska v 20. stoletju ter Hany Potter tako in drugače. Učenci ste imeli tiekaj mesecev časa, da preštudirate snov, 21. aprila pa je potekalo pisno Predtekmovanje posebej za drugo m tretjo triado. Teste z nalogami in vprašanji so reševale tričlanske ekipe (mentorji smo bili nad vašo udeležbo navdušeni, saj je sodelovalo kar 15 ekip od 4. do 6. razreda in 11 ekip od 7. do 9. razreda), najboljše tri z vsake stopnje pa so se uvrstile v veliki finale, ki bo (ko boste to brali, boste besedico »bo« morda že morali ttadomestiti z »je«) potekal kot javna prireditev v šolski avli konec meseca maja oziroma v začetku junija. Prav je, da povemo tudi, katere so bile najuspešnejše ekipe predtekmovanja. Iz 2. triade so se v finale uvrstile ekipe Ten (Tara Pleško, Ema Koncilija, Nika Staniša), Brihtne buče (Tinkara Zoran, Ajda Blatnik, Blaž Vovko Bučar) in Možgani na kubik (Mirta Balažič, Petra Šmid, Sara Jaklič), iz 3. triade pa Pume (Manca Bukovac, Urša Klobučar, Ana Skobe), Levčki (Ivana Lora Kastelic, Anja Medle, Robert Bele) ter Slončki (Jakob Gazvoda, Nejc Primc, Matevž Drenovec). Seveda si vsi želimo, da bi se grmski kviz obdržal kot vsakoletna prireditev in bi tako postal tradicionalen. Na ta način bi bilo namreč učencem, ki si želijo še dodatnega znanja, omogočeno, da se v njem izpopolnjujejo in ob tem — malo za zabavo, malo zares — še pomerijo z vrstniki, kar daje našemu kvizu še dodaten tekmovalni naboj in zanimivost. A še bolj kot »za vsako ceno zmagati« je na grmskem kvizu pomembno »sodelovati«. Zato mentorji na tem mestu vsem ekipam, ki ste se udeležile tekmovanja, iskreno čestitamo za pogum in prikazano znanje. Tomaž Koncilija My Vicforian encounter On a Monday morning, dated Fe-bruary 9th, we discovered that we had been sent back in time. We fo-und ourselves as a class of 1885 - in the Victorian times. I was quite sur-prised when a typical Victorian te-acher vvelcomed us into the English classroom. She was very strict. We ali had to be quiet and we had to sit up straight. The teacher inspected our hands if they were clean. Most of us had clean hands. Just to show who the boss is, she pretended to beat up a kid. It was al! very real. We had to practice a part of a poem that she wrote on the board in co-pperplate writing, which is quite different from today’s. Of course this was ali a simulation. It wasn’t real, although it seemed very real. Fot example, the teachers clothes -they looked original. She had a wig and a hat, too. I think it suited her very well. But now guess who the undercover Victorian teacher was! It was Mrs Jane Harnell, now named Mrs Mountfitchet. It was ali qui- te frightening, especially when she had a stick in her hand. I thought that she was going to whack some-one for real. But she didn’t, thanks heaven! Throughout the lesson, we switched back and forth from Victorian to modern times. Mrs Fdarnell explai-ned why kids and teachers wore hats, and the reason was, you gu-essed it, head lice. Since people in those times had no shampoo, their treatment for head lice was shaving off ali of their hair. I would really hate that. Then she showed us some original collars for boys. They were really hard and were probably very uncomfortable for wearing. Along with the collars she showed us a shirt (a Sunday shirt) that belonged to a girl, who died of an illness at the age of 15. The shirt was found wrapped around a pipe. It was ali very interesting. Mrs Mountfitchet also shovved us how to button up shoes with many small buttons. It was very educative, but I wouldn’t like to be in a Victorian class, be-cause we had no rights and the teachers could beat us up. That was really horrible. I’m glad Fm in the year 2009. Urša, 9. c lOth Feb 1885 I woke up very early on Monday. It was 5 oclock in the morning. I wanted to sleep because it was cold and dark. There was noise dovrasta-irs in the kitchen. Mum called me. I ran into the stables to feed cows and sheep. Our dog was barking. Then I went into the house because we had breakfast. It was warm and it smel-led like a soup. I was very hungry so I ate everything. At seven o clock I went to school. It started at nine, but I had to leave early because it was 10 kilometres away. I walked though a forest and by the river there was the school. The school was very old and it was falling apart. I sat down and vvaited. Suddenly our teacher came. She was very rigorous. She inspected our hands. If they were clean, God liked us. She taught us a poem but I didn’t understand the letters and I couldn t read the text. After school I had to go home because there was a lot of work to be done in the fields. I worked hard till the evening. I went to bed at eight because it was dark and we couldnt afford the candles. Ana, 9- c Dear Diary, it was a very interesting day today. Our English teacher had a surpri-se waiting for us in the classroom. A Victorian teacher in a Victorian class! It was Mrs Jane Harnell dres-sed as teachers were dressed in 1885. She was wearing a long dress with a lot of buttons. She was also wearing a big, funny looking hat. But there was certainly nothing funny about her when you saw her face. She was staring right at us and then she shouted with a cold voice: “Boys on the left side and girls on the right side!” We ali ran to our places and when we started to la-ugh she took a cane in her hands and screamed: “QUIET!” And we ali went quiet because we were ter-rified she was going to hit us. But then she started laughing and she explained to us that this was what school was like in 1885. She showed us the tables and ink that they used, the letters they learnt, poems they had to recite. But most of ali she made me realise that children had no power and that their lives were much harder than ours are. One thing in particular was very interesting to me. She showed us a blouse of a girl who lived in Victorian ti-tnes. It was strange that the girl was 15 when she wore the blouse yet it Would have fitted only a 10-year-old girl in our time. The girl also died at 15 and she must have been very sick and tiny which made me feel quite sad. But it was stili great to see what school was like back then because I think it made me appreciate our school much more. Julija, 9. b Oblikovali: Ana in Urša, 9.c Fashion show Ladies and gentlemen! Welcome to our great teen fashion show! Today you will see different styles of new age teenagers. and dummies. Our čase of a flasher is wearing a colorful t-shirt, a shiny belt and pants that are wider at the botrom. EMO Up next is an emo model. These types of teenagers like wearing black and chequered clothes. Their style is very dark and quite depressing. Emo teenagers perform self-injuries: they cut their vvrists, and their black hair hangs over their eyes. They also put on intensive make-up. These teens listen to specific mušic, named after this style. let him. She only allowed him the tattoo on his arm. He is wearing a black t-shirt. PARIŠ HILTON STYLE-BAR-BIE GIRL STYLE HIP HOP On the catwalk you can take a look at a typical hip hop boy style. You can see he is wearing lots of layers of high shine, bling-bling jewel-ry around his neck. In addition if you want to be hip hop, you have to make sure that everyone can see your boxer shorts. Your clothes have to be extremely baggy. FLASHER Flasher teenagers listen to techno and house mušic. Their style is unu-sual and unique. They like colors and disco lights. Their icon is Hello Kitty. Sometimes they remind us of babies, with ali their stuffed toys METAL Our next model is a metal boy. He likes black and listens to screaming mušic. He is fond of jewelry with spikes and chains. He wants to have long black hair and lots of piercings like his idols, but his mum doesnt I bet you ali know the next style. It s Barbie girl style. These types of teens adore pink, which is actually their commandment. Also are their blond hairstyles. They like wearing girly clothes and accessories. Their brain capacity is very low, and of course their idol is who else than Pariš Hilton. Thank you for your attention! We hope that you enjoyed our new age teenagers’ styles fashion show. Urša Klobučar Oblikovali: Ana in Urša, 9-c THE 60's THE 70's The decade of Channel, Twiggy, Jackie Ken nedy and the Beatles. Men wore colourless suits, narrow trou-sers and skinny ties. And now we're going to see what was in for women. V JEM- ANJA: The first is Anja. She is wearing a grey pencil skirt and a white blouse. Her style is from the early 60's, when ali women dressed like Jackie Kennedy. We can see the clean style that was typical for the first lady. JULIJA: She is wearing a matching suit that was very modern in the early 60's. We can see that the dress is very col-ourful and covered with many flowers. It is similar to a hippie chick costume that was invented later. GAJA: Gaja is wearing white shorts, a blue elegant t- shirt and white stockings. The t-shirts were usually dyed at home. These outfits were appropriate for sum mer and the beach. KAJA: Kaja is wearing a Twiggy designed dress. Twiggy was a model and a fashion icon. Her designs were very simple and her dresses were short. The 70's were a completely different era. People no longer had fashion icons, they had individual styles, so they wore what they liked. Soon there were a lot of fashion groups and one of them was particularly special because they also carried a motto: we are the flower children, we are the hippies. ANJA: Anja is wearing jeans and a colour-ful T-shirt. She is representing the hippie nation. Hippies wore loose and colourful clothes with signs like: flower power, flower child, make peace with love and peace signs. KAJA: Kaja is dressed in a blue hippie dress. JULIJA: Julija is wearing a yellow hippie summer dress and a blue slipover. GAJA: Gaja is wearing a short dress, which reached its popularity in the 70's. Oblikovali: Ana in Urša, 9.c Comenius Evropski projekt www. youngeuropeanlearners.eu Z zaključkom šolskega leta se bo zaključil tudi triletni evropski projekt z naslovom www.youngeuropean-learners.eu. Glavni cilj projekta je bil spoznavanje sodelujočih držav, njihove kulture ter šolskega sistema s pomočjo IKT - informacijsko komunikacijske tehnologije. Prvo leto smo se spoznavali, raziskovali življenje na šolah v sodelujočih državah - spoznavali dneve dejavnosti, prvi šolski dan in tipičen šolski dan. Izbrali smo tudi skupni znak projekta z glasovanjem preko naše projektne spletne strani www.yel.si. Naslednje leto smo primerjali praznike. Spoznali smo praznične običaje v Sloveniji, naši partnerji pa so nam predstavili njihove praznike. V letošnjem letu pa prebiramo mite in legende naše dežele ter hkrati spoznavamo mite in legende sodelujočih držav. V treh letih smo oblikovali spletno stran, ki jo še vedno dopolnjujemo z našimi izdelki. Posneli smo veliko število kratkih filmov, ki prikazujejo dejavnosti na šoli, praznovanja in legende. Nastalo je tudi veliko fotografij, ki le stežka prikažejo ves trud in delo, vloženo v raziskovanje in spoznavanje navad ter zgodb. Učiteljem in učencem smo približali Nemčijo, Španijo ter Severno Irsko, nekaj s pomočjo kratkih filmov, predstavitvenih filmov šol, fotografij in Powerpoint predstavitev ter videokonferenc, dve učenki pa sta imeli priložnost okusiti življenje v Španiji na projektnem sestanku v Madridu. Tudi obletnice šole smo praznovali skupaj, saj so nastale video voščilnice ob naši 35-letnici. V drugem projektnem letu pa so nastali tudi koledarji z izdelki učencev iz vseh sodelujočih šol. Naše delo pri projektu smo skušali predstaviti staršem in lokalni skupnosti z dnevi odprtih vrat. Projekt pa smo želeli predstaviti tudi širši javnosti, in sicer s sodelovanjem na Festivalu inovativnosti in ustvarjalnosti pri učenju ter na videokonferenci Učenci in dijaki se predstavimo. S sodelovanjem pri projektu smo predstavili Slovenijo ter delo na šoli v sodelujočih evropskih deželah. Z udeležbo na projektnih sestankih smo imeli priložnost ponesti del nas v tujino. V treh šolskih letih smo tako imeli šest projektnih sestankov. Prvo leto smo se prvič zbrali in spoznali na naši šoli. Drugo snidenje je bilo na Severnem Irskem. V drugem projektnem letu smo dvakrat obiskali Španijo - enkrat Madrid in drugič Andaluzijo. Tretje leto pa smo novembra obiskali Nemčijo. Zadnji projektni sestanek, ki je ponovno združil vse sodelujoče, pa je bil konec maja v Sloveniji. Naši prijatelji so ponovno obiskali našo šolo, si ogledali pouk in dejavnosti na šoli. Pripravili pa smo jim tudi dan odprtih vrat, kjer smo jim predstavili delček naše ustvarjalnosti in celoletnega dela na šoli. Pokazali smo jim tudi del Slovenije, ki si ga ob prvem obisku niso imeli časa °gledati. Popeljali smo jih na ogled Primorske regije. Naše sodelovanje pa ni bilo zgolj na profesionalni ravni. Skozi leta sodelovanja so se stkale močne prijateljske vezi. Upam, da bomo te Vezi negovali in nadgrajevali tudi v Prihodnje. Vodja projekta: Helena Hrovatič ^ekaj vtisov naših učiteljic o trile-tnem projektu je zbrala Ana Skobe: Mojca Troha: Hitro so minila tri leta mojega sodelovanja v evropskem projektu Comenius. Spominjam se, da sem imela pomisleke sodelovati ali ne. Premamila me je želja po novih izzivih, raziskovanju, spoznavanju drugih dežel, kultur in ljudi. Sprva nismo vedeli, kako se bomo lotili tem, ki so bile določene, kmalu pa so ideje prišle spontano, saj smo prvo temo začeli s snemanjem prvega šolskega dne in sprejemom prvošolcev v šolo. Potem so se dejavnosti kar vrstile: obiski prijateljskih šol, izmenjava izdelkov, risbic, razstave, risanje logotipa, delavnice s starši, dnevi odprtih vrat ... Vse te dejavnosti so obogatile moje delo in življenje otrok v prvem razredu ter nas povezale tudi z drugimi razredi, ki so se v projekt vključili. V drugem letu projekta je velik vtis name naredil obisk Severne Irske, ki sem se ga udeležila skupaj s kolegicami. Za vedno mi bo ostal v spominu bogat program, ki so nam ga pripravili gostitelji. Presenetilo me je podnebje, ki je hladnejše kot pri nas, in neprestano piha, vendar se Irci ne oblačijo toliko kot mi; hrana, ki skoraj ne pozna zelenjave in je dokaj nezdrava; drugačna arhitektura; narava, ki je veliko bolj zelena in čista; bazaltni stebri, ki so nas prijetno presenetili, saj so bili topli in tako pravilno zloženi drug poleg drugega ... fantastično. O vsem tem sem svojim šolarjem z veseljem pripovedovala. Zelo so se čudili, ko sem jim pripovedovala, da imajo učenci v irskih šolah uniforme ter da niso tako varni kot pri nas. Popestritev je bila tudi izmenjava iger, ki se jih igrajo v drugih državah in smo se jih z veseljem naučili. V tretjem letu projekta, ko smo obravnavali mite in legende pri nas, sem se z veseljem lotila »Brbuča«, izmišljenega bitja, ki je strašilo otroke, če so se preveč približali naraslemu potoku. Z otroki smo ga tudi naredili iz odpadnih materialov in ob tem zelo uživali. Ja, aktivni smo bili vsa tri leta in se veliko novega naučili ter stkali veliko prijateljskih vezi. Veselim se že novih projektov in novih izzivov. Irena Može: Projekt Comenius je velika osvežitev in pridobitev za učence in učitelje. Učenci so zelo radi sodelovali pri projektu, izdelali tudi vse potrebne izdelke in izpolnili vse naloge. Največja motivacija je bil odnos med njimi in učenci v tujini, saj so vedeli, da bodo s svojimi izdelki razveselili nekoga, ki je nekje drugje. Veliko so odnesli tudi od poročil učiteljev, ki so obiskali šole v tujini, predvsem pa so se razveselili učiteljev, ki so jih obiskali, in jim prinesli malenkosti, ki so značilne za njihovo državo in šolo. Menim, da je s takimi projekti vredno nadaljevati. Nataša Obran: S Comeniusom sem si pridobila kar nekaj izkušenj, kajti pred dvema letoma sem imela možnost obiskati šolo na Severnem Irskem v Belfastu. Tam sem videla njihove znamenitosti in spoznala nekaj ljudi iz Belfasta, pa tudi iz Nemčije in Španije. Z njimi smo še danes prijatelji in si izmenjujemo pošto. Dobra stvar tega projekta je, da spoznavaš druge dežele in kulturo, zato se veselim njihovega letošnjega prihoda, ker si bomo zopet izmenjali mnenja in izkušnje, saj se učitelji med seboj pogovarjamo, usklajujemo mnenje ter spoznavamo podobnosti in razlike našega in njihovega šolskega sistema. S tem pa širimo tudi svoje znanje jezika, ker se večinoma pogovarjamo v angleščini. Ta projekt je prinesel veliko izkušenj. Jožica Fink: Učenci 5. razreda smo vključeni v projekt Comenius in smo se odločili za bajke in povesti na likovno temo. Učenci so naredili škratke in palčke. Pri tem so zelo uspešni, objavili so jih tudi na internetni strani. Ker so bili učenci zelo navdušeni, smo se odločili, da jih bomo naredili še zase. Renata Blatnik: Jaz sem glede Co-meniusa zelo zadovoljna in žal mi je, ker letos končujemo, ko smo se ravnokar ogreli. Teme so bile na splošno zelo zanimive in tudi ob temi, ki smo jo imeli letos, miti in legende, smo zelo uživali ter odšli na izlet na Gorjance. Imamo pa še eno dramatizacijo. Mi je kar malo hudo, ker ni še kakšne teme, da bi jo lahko obdelali in da bi imeli otroci možnost obiska drugih šol, saj so obiski vedno dobrodošli. Jaz sem to izkušnjo imela in mi je bilo zelo lepo. Še vedno sem mnenja, da so šole drugod zelo lepe, ampak naša je še vedno najlepša. Lili Mavsar: To se mi zdi ena zanimiva izkušnja, predvsem za učitelja, saj gre lahko v drugo državo, v drugo šolo pogledat, kakšen način dela imajo tam - tako si bogatiš znanje, ki ga lahko deliš tudi z drugimi. Mlajši otroci pa spoznajo tuje države, jezike ter način življenja v teh državah. Spletejo se nova prijateljstva, kar je pozitivno predvsem za našo osebnostno plat. Ana Skobe DUBLIN Lansko leto sem pridobila štipendijo Comenius in sem meseca julija štirinajst dni preživela na Irskem. V Dublinu sem se udeležila izobraževanja za učitelje angleščine. Poleg mene je bilo na tečaju še 23 učiteljev iz različnih držav - predvsem Nemčije, Avstrije, Španije in Italije. Razdeljeni smo bili v 2 skupini, tako da je bilo v posamezni skupini po 12 učiteljev. Dopoldne smo preko različnih dejavnosti in vsebin spoznavah nove metode in načine poučevanja angleškega jezika, popoldne pa smo imeli organizirane ekskurzije. Obiskali smo razne kulturne prireditve, muzeje in galerije. Tako smo na zanimiv način spoznavah tudi irsko kulturo in zgodovino. Kot zanimivost naj vam predstavim irski izobraževalni sistem, ki je drugačen od našega. Tam je šolanje obvezno od 6. do 13. leta. Večina otrok osnovno šolo obiskuje od 4. do 12. leta, čeprav do 6. leta starosti osnovna šola ni obvezna. Nekateri otroci pa jo začnejo obiskovati že s tremi leti. Ob koncu osnovne šole nimajo nobenega zunanjega preverjanja znanja, to sledi šele po koncu tretjega letnika srednje šole, torej pri 15-ih letih. Osnovne šole na Irskem so predvsem javne (financira jih država), lahko pa so tudi posebne in privatne. Predmeti, ki so v osnovni šoli obvezni, so: jeziki (angleščina in iršči-na - galščina), matematika, družboslovje, naravoslovje in okoljska vzgoja, umetnost (likovna in glasbena vzgoja), športna vzgoja ter vzgoja za zdravo življenje. Irska je izredno lepa dežela. Največ časa sem preživela v Dublinu, ki je zelo zanimivo mesto. Najbolj so me presenetili dvojezični napisi (angleški in irski - galski), saj sem mislila, da na Irskem govorijo samo angleško. Irci so zelo prijazni, sproščeni in veseli ljudje. Zelo radi se zabavajo in pojejo. Katarina Sarlah GRMSKI KOŠARKARJI OSVOJILI NASLOV DRŽAVNIH PRVAKOV iiteWvi^PI .sedod«no ^&^W'SeW tnouvvtan- Trema j? bila preJt , CKm“ Prisotna, ko ! tm° ^ b«a na igrišče, Sem ; pa Sem stopi] sveti, igri:Sem^P°«6il in sepP] Gledenato,dasK|;nalei: ? gosteh, si Pog-Salr nje domačih nav.|acev. Blai Rajk: Da, pogrešal seo „=ste in predane nav.,ace, k tudi ob slabih trenutkih bajanjem dvigujejo samoza Mi ste imeli za prave? prip^-j - Stebla}.-- druga£e pa Meje treningov posebnega- n aVe P° tV°iem mne Prednost vaše ekipe? Mart« pov|e. ^ finale posebne ^ ™ ^ih igral« N?c kritne P„ mo,em Jasa prednost V tem, da vana,st igralcev že izkuš “2rr“~ Sr*' “ or;; Imeli smo več, nekaj nič Ali si naslov državnih pričakoval? prvakov Nejc Primc; Potiho sem upal na naslov, ker smo tudi pred dvema etoma z isto ekipo zmagali na finalnem turnirju. Urška Čobanovič IskreMt lestith ! GRMSKI KOŠARKARJI NAJBOLJŠI! Ekipa starejših dečkov, letnik 1994 in mlajši, je na finalnem turnirju državnega prvenstva osnovnih šol v košarki (43. PIONIRSKI FESTIVAL), 10. 4. 2009, v Šoštanju, prepričljivo zmagala in postala državni prvak. Na finalni turnir so se poleg OŠ Grm uvrstile še OŠ Šoštanj, OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice in OŠ Venclja Perka iz Domžal. V polfinalni tekmi so naši košarkarji premagali vrstnike iz Nove Gorice z rezultatom 78:60 in se tako uvrstili v veliki finale. V finalu so prepričljivo premagali še vrstnike iz Domžal z rezultatom 72:48 in zasluženo osvojili 1. mesto. Najboljši igralec turnirja je postal igralec OŠ Grm, Marko Kastelic, s soigralcem Martinom Povšetom pa je bil tudi v najboljši peterki turnirja. Mašikosarkat)! ^ eddve, naslov,kisogaos ma letoma p« ^) 5ole, ki Za OŠ Grm so tekmovali: Luka Parancin, Alen Ban, Martin Povse, Luka Lešnjak, Nejc Primc, Nejc Šteblaj, Tilen Seničar, Blaž Rajk, Žiga Zatežič, Luka Derlink, Marko Kastelic, Luka Golob, trener: Matej Štokar, vodja: Slavko Seničar. Športni dosežki učencev Osnovne šole Grm Atletika: fantje so na državnem prvenstvu ekipno osvojili 1. mesto, dekleta pa so, ravno tako državno ekipno v atletiki, osvojila 2. mesto. Košarka: starejši dečki so na državnem prvenstvu osvojili 1. mesto. Starejše deklice so se uvrstile v polfinale državnega prvenstva. Rokomet: starejše deklice so se uvrstile v polfinale državnega prvenstva. Pohvalimo se lahko še z dvema uvrstitvama v polfinale državnega prvenstva, in sicer: rrdajši dečki in mlajše deklice v košarki, ker pa tekmovanje še traja, imajo °koji možnost še izboljšati rezultat. Glasbena lestvica Člani šolske radijske ekipe vsake 3 tedne ustvarimo glasbeno lestvico, ki vam jo predvajamo med šolsko radijsko oddajo. Za tokratno številko Naj-če smo pripravili kratek prispevek o 5. in 6. krogu glasovanja. Rezultati so sledeči: 6. krog glasovanja Beyonce - Halo: 4 glasovi Flo Rida - Round Round: 4 glasovi Antoine Clamaran - Gold: 0 glasov Kelly Clarkson — My life would suck without you: 5 glasov - zmagovalna pesem lestvice 5. krog glasovanja Boštjan Konečnik - Borovnič-ke: 5 glasov - zmagovalna pesem lestvice Da Phenomena - Jočem: 1 glas Zlatan Cordič Zlatko — Poznaš ta zvok: 1 glas Dan D — Google me — 3 glasovi Predstavitev CD-ja Dan D, URE LETENJA ZA EKSTRAVAGANTNE PTICE Pred kratkim je izšel nov album priljubljene novomeške skupine Dan D z obetavnim in domiselnim naslovom Ure letenja za ekstravagantne ptice. Ponuja veliko dobre, kvalitetne glasbe ter izjemna besedila, preko katerih Tomislav Jovanovič To-kac — pevec in tekstopisec — sporoča lastna razmišljanja in občutenja, se poigrava z besedami in nam odpira razmišljanja o življenju, ljubezni, odnosih, naših strahovih ... Iz plošče veje odličen rock, premišljen, dodelan in udaren. Album vsebuje 14 skladb, med katerimi se Jutranja, Google me in Rožice že redno vrtijo po vseh slovenskih radijskih postajah. Poleg omenjenih je na albumu tudi komad Moj problem v akustični izvedbi in pesem Rut slonova, edina v hrvaškem jeziku. Kot zanimivost pa je vredno omeniti skladbo Rožice, pri kateri so si uspešno in navdihujoče sposodili motiv ljudske pesmi Pozimi pa rozce ne cveto. Album zasedbe Dan D ima specialno slikovno podobo, ki je delo Mateja Jenka. Iz ovitka razberem ptiče, poigravanje s sencami, celino, kompas, dvoglavega ptiča s človeškim telesom ter mehanične podobe glavnih junakov v barvni paleti, ki zajema različne odtenke rjave, bele in črne; na vse to pa so zapisana besedila, ki jemljejo sapo. CD Dan D-jevcev Ure letenja za ekstravagantne ptice je preprosto odličen, vleče k vnovične- mu in vnovičnemu poslušanju, pusti pečat, ti da krila in te popelje v tisti njihov začarani svet. Lara Dular, 9. d Za glasbeno lestvico lahko še vedno glasujete na šolski spletni strani http://www.osgrm.si/ pod rubriko šolski radio. Čeprav nam je do konca šolskega leta ostala le še ena oddaja, bomo ustvarili še zadnjo lestvico šolske radijske oddaje letos. Pa lep pozdrav! Aleks Gabrič, 9- c Oblikovala: Tina Vovk Gostovanje mladinskega pevskega zbora pri Slovencih v Trstu 24. marca 2009 smo z mladinskim pevskim zborom gostovali pri zamejskih Slovencih v Trstu. V avtobusu smo peli in iz Novega mesta so odšli dobre volje. Ko smo se vozili po Trstu, smo že iz avtobusa navdušeno fotografirali. Naš vodič, profesor zgodovine Aleš Brecelj, nam je ves čas razlagal in opisoval zgodovino kraja. Najprej smo si ogledali zamejsko šolo Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. Pozdravila nas je gospa ravnateljica Ksenija Dobrila Nadlišek, nato pa nam je profesorica Eva Fičur ob dia-projekciji predstavila šolo. To je šola s slovenskim učnim jezikom (obvezni sta tudi italijanščina in angleščina) in glasbeno usmeritvijo (učenci tned instumenti najpogosteje izberejo kitaro in klavir), ki jo obiskujejo predvsem orroci zamejskih Slovencev iz Trsta in okolice. Med cilji njihove šole je skrb za ohranjanje materinščine v zamejstvu. Šolanje je sestavljeno iz petih razredov osnovne in treh let nižje srednje šole, sledi še pet let višje šole. Po predstavitvi je sledila pogostitev. Zaradi slabega vremena si Trsta nismo mogli ogledati peš, z avtobusom smo se odpeljali na grič Svetega Justa, ki je zgodovinsko središče mesta Trst. Vodič nam je povedal nekaj o zgodovini Trsta in zgodovini Slovencev v Trstu, nato pa smo si ogledali čudovito katedralo Sv. Jnsta. Po ogledu bazilike smo šli naravnost do gradu Miramar. Grad je ob morju, 6 km oddaljen od Trsta, s čudovitim razgledom na Trst in okolico. Na žalost smo bili v časovni stiski, zato smo si ogledali samo veličasten park pred gradom. Ker smo bili lačni, smo se odpeljali k zamejcem na kmečki turizem, kjer so nam pripravili lazanjo. Siti, pa tudi malo nestrpni, smo se odpeljali do dvorane Sv. Ivana, kjer smo imeli koncert. Po nekajminutni vaji se je pričela priredirev. Najprej so učenci zamejske šole zaigrali igrico v slovenščini, nato pa je kot gostja nastopila slovenska pisateljica Evelina Umek. Končno so napovedali nastop našega mladinskega pevskega zbora. Ob spremljavi treh violin, violončela in kitare smo predstavili zanimiv in raznolik program, ob njem pa projekte in dejavnosti naše šole (eko šola, Comenius, koncerti, revije, veliki grmski kviz). Z izbrano besedo je koncert povezal profesor Tomaž Koncilija. Zadnjo pesem, slovensko himno Zdravljico, smo zapeli skupaj z učenci zamejske osnovne šole. Publika nam je ves čas navdušeno ploskala. Tudi po nastopu smo sli- šali veliko pohval, ki so nas razveselile. Po prireditvi smo se odpravili domov. Bili smo polni energije, saj smo na avtobusu ves čas prepevali in se imeli fajn. V imenu pevskega zbora se zahvaljujeva gospe ravnateljici Sonji Simčič, ker nam je omogočila izlet v Trst, pa tudi učiteljici Sonji Čibej in učitelju Tomažu Konciliji, ki sta nas spremljala. Seveda pa velja posebna zahvala gostoljubnim zamejskim Slovencem za njihovo povabilo in lep sprejem. Patricia Vrbovšek in Valentina Stanič, 9. d Nastop pevskega zbora z ansamblom Društvo mrtvih pesnikov v oddaji Spet doma na TV Slovenija 29. marec 2009 je bil za grmske pevce srečen dan. Vsi tisti, ki smo sodelovali pri snemanju pesmi Otrok z ansamblom Društvo mrtvih pesnikov, smo bili povabljeni, da skupaj z njimi nastopimo v oddaji Spet doma na TV Slovenija. Ob 15. uri in 45 minut smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Bilo nas je kar 49, od tega le dva fanta. Med vožnjo smo se zabavali in še nekajkrat ponovili besedilo pesmi ter vadili vstope. Ko smo prišli na RTV Slovenija, smo najprej dobili majice, ki so nam jih podarili člani DMP v zahvalo za sodelovanje. Nato smo odšli v studio 1 na generalko. Režiser nam je dal navodila v zvezi s prihodom in odhodom na oder ter določil naše pozicije na odru. Zatem smo imeli še poldrugo uro časa do začetka oddaje. Veseli smo bili, ker si je voditelj oddaje, Mario Galunič, vzel čas in se fotografiral z nami, čeprav tega običajno ne počne, zaradi priprav na oddajo. Razdelil nam je tudi razglednice z njegovo fotografijo in avtograme. Seveda smo se fotografirali tudi s člani DMR Ker je bil deževen dan, med prostim časom nismo mogli ven, zato smo si ogledovali studio, čas pa smo si krajšali tudi s prepevanjem. Vsi smo bili začudeni, saj je studio na televiziji videti veliko večji, kot je v resnici. Videli smo tudi veliko znanih osebnosti. Kmalu je napočil čas nastopa in vsi smo bili živčni, saj oddaja poteka v živo, tako da »popravni izpit« ni mogoč. Nastop je bil odličen in vsi smo bili zadovoljni. V imenu celega zbora se zahvaljujeva DMP za povabilo in majice, pa tudi Sonji Čibej, ki nas je odlično pripravila in spodbujala. Lana in Amadeja, 7. c MUSICAL VESELJE Mladinski pevski zbor je v letošnjem šolskem letu sprejel poseben izziv. V ponedeljek, 25. maja 2009, so pevci mladinskega pevskega zbora v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine za učence osnovnih in srednjih šol izvedli kar štiri ponovitve musicla Veselje v sodelovanju z Art Orkestra in dirigentom Mirom Sajetom, pevcema Ireno Vrčkovnik in Marjanom Novino ter pripovedovalko Klavdijo Kotar. Občutki ob izvajanju z orkestrom in odličnima pevcema so bili fantastični. Z zanimivo in v današnjem času potrošniške družbe zelo aktualno zgodbo ter dobro izvedbo smo navdušili poslušalce. Vsebina: Veselje govori o podjetniku, ki je izdeloval in prodajal najrazličnejše stvari, nujno potrebne za srečno in zadovoljno življenje. Sčasoma je tako obogatel, da se sploh ni več ganil iz svoje super moderne hiše. Zakaj le, ko pa je imel v njej prav vse, kar je potreboval? Kljub razkošju pa je kmalu ves zgrožen ugotovil, da ga nobena stvar v življenju ne veseli več. Tako je po svetovnem spletu ponudil bogato nagrado tistemu, ki bi v njegovo življenje spet povrnil veselje in radost. Vendar pa v množici predlogov ni ntogel odkriti prav ničesar, kar ne bi že sam izdeloval in ponujal ljudem za njihovo srečo. Ko je skoraj že obupal, Je dobil elektronsko sporočilo z nenavadnim predlogom: »Tvegaj in zapusti svoj svet ter se podaj ven v odkrivanje narave, prijateljstva in ljubezni...« VESELJE - RAF ' e feS PraV° sam Sor se Kwa je stari, a vesela več ni?! Nc hudga sej smo klele mi" srece kr nau za ustaut! Lahko ^rdimdr^bo^5’ d zares neznansk spoznaš, k mam en ful nik° ga srat’ Bojana pa Rtu“'Ter 23 ^ masažnem fotelu d nauš se zredu! Vse se je začelo daljnega leta 2001, ko smo prvič okusili šolske klopi. Takrat še nismo vedeli, kaj vse nas čaka. Skozi leta smo pridobili veliko športnega, glasbenega in jezikovnega znanja. V tem času so nas zapustili štirje učenci, dobili pa smo dva nova. Z njima smo se zelo hitro ujeli. Menjavanje učencev in spreminjanje razreda se je v zadnjih letih ustalilo in med nami so se stkale trdne vezi. Z mlečnimi zobmi v ustih smo se 2 leti smejali učiteljici Lili Mavsar. V tretjem razredu, pri Danici Možina, smo prejeli prve nagrade za naše znanje - ocene. Po četrtem razredu z Ireno Može smo se »preselili« na predmetno stopnjo k Adi Stegnar. Kljub visokemu znanju matematike, smo »preskočili« šestico in šolanje nadaljevali v sedmem razredu devetletke. Tu smo s pomočjo razrednika Tomaža Koncilije prebrodili težave z novimi dejavnostmi - izbirnimi predmeti. »Najlepši leti« pa smo preživeli pod okriljem športnice, s katero smo se nazadnje le ujeli. Hvala za vaš trud! Vaš najljubši razred © Nejc Primc — BADA: pameten poba, igralec, "športnik." (splošna gim.) Žiga Bedič: dober prijatelj, dober nogometaš, (splošna gim.) Matevž Drenovec: plesalec, naravoslovec, rad dela eksperimente, strastni igralec oboe. (splošna gim.) Aljaž Bukovec: hlozof, odličen pevec, veselo pričakuje ločitev od brata. (tehnična gim.) Simon Bukovec: umetnik, dober pevec, rad hodi v naravo, igra violončelo. (splošna gim.) Domen Bohte: hiperaktiven, muzi-čar, pameten poba. (splošna gim.) Luka Lešnjak: cinik, mislec, "najboljši" predsednik v vseh osmih letih. (športna gim.) Marko Kastelic: vsestranski športnik, sanja o velikih ciljih, (športna gim.) Manca Gričar: bodoča poklicna košarkašica, njena ljubezen so sladkarije. (ekonomska gim.) Karin Grošič: usmerjevalka mode v razredu, popoldneve prepleše s hip hop ritmi, (splošna gim.) Blaž Rajk: razredni šaljivec, veseljak, zelo zgovoren, kadar ne gre za oceno, dober športnik, (tehnična gim.) Tamara Princ: fotografinja, punca s stilom, imitatorka, najbolj fotogenično dekle generacije, obvlada ruščino. (ekonomska gim.) Eva Spudič: odbojkašica, bodoča solo pevka, vedno dobre volje, razen pred spraševanjem, (tehnična gim.) Anja Kos: brez dlake na jeziku in se oglasi, ko je vse tiho. (ekonomska gim.) Lea Kamenšek: naša tiha sošolka, vesele narave, vedno dobre volje, (vzgojiteljska) Gaja Črnič: lepa, vesela, pametna, poliglot, (tehnična gim.) Bashkim Krasnkp: bodoči računalničar, športnik z velikim srcem, borec do konca, (računalniška) Alja Zrilič: siva eminenca razreda, kdor potrebuje pomoč, se oglasi pri njej. (klasična gim.^ 9.B Naš razred premore mnogo odlik, vendar vas ne želimo dolgočasiti z naštevanjem vseh izmed njih, zato naj omenimo le nekatere: vztrajnost, potrpežljivost, sodelovanje, sijoča zunanjost, karizmatičen duh, solidarnost, neustrašnost, želja po izzivih, ambicioznost, nepopustljivost, razgledanost, domiselnost, organiziranost, izvirnost... No, najbolj pa naj poudarimo skromnost in ponižnost, zaradi katerih smo še posebej priljubljeni med učitelji. Ob tej priložnosti bi se predvsem radi zahvalili našemu vzgojitelju, par-don, razredniku in vzorniku, profesorju Stoparju. 'mm \vo'. • cwrenu? & č\ouK, s\ sw Jul|ia: Ne sPet okrog šole! © Igor: Ženske... iNe niorš . -v ^'dm’ ':;yšmL %. Ne c/ns ^ m°rm, ^0rn fr frenin '9...© 0rš bre. 7 ■■ ^ z nm \ b^> 'Zniih® km z avtom! • f\ cie' ^•tv Stopar: Nehaj se guncati, uničuješ šolsko lastnino! #'/,c .O’ rS x0' ^ V° <5^ CclUU % ilen: Js ne vem. Davno v letih 1994 in 1995 smo se rodile ljubke zverinice. A kmalu so starši spoznali našo neukrotljivost. Mali razgrajači smo bili nasilni že ob rojstvu. Leta 2001 smo začeli hoditi v zloglasno šolo poklicnih zločincev GRiMinal. Najboljši smo bili izbrani v razred c. Tako smo se spoznali s prvimi koraki kriminala. Že v prvem in drugem razredu smo se pod vodstvom Andreje Spudič naučili tajne pisave in osnovnih (ob)računskih operacij. Na koncu leta sta nas zapustili Urša in Lara, ki sta bili izdani in izgnani. Urša je zbežala v Beograd, Lara pa je začela sodelovati z drugo krimi-nalsko šolo Grrrska, čez osem let pa se je vrnila nazaj na GRiMinal, a v drug razred. To leto se nam je pridružil tudi Aleks, ki je preskočil razred zaradi nadpovprečnih kriminalnih sposobnosti, ki smo jih še prevečkrat občutili. V 3. razredu nas je učiteljica Erika Koncilija učila lepega vedenja, a to je bila edina snov, ki je nikoli nismo povsem obvladali. Pridružila se nam je tudi nova učenka Nastja. Nastopil je 4. razred. Učiteljica Stanka Sonc nas je naučila še množenja in deljenja žrtev. Na koncu leta nas je zapustila Anthea. V 5. razredu se nam je pridružil Kujtim. Z nami je ostal do konca 7. razreda. To leto nas je Majda Križe dobro pripravila na fizično kondicijo, ki je nepogrešljiva lastnost kriminalcev. 6. razred smo preskočili, saj ni bil v programu OIK (osnovne izobrazbe kriminalcev). Od 7. do 9. razreda nas je vodila učiteljica Jana Pečaver. Kmalu nas je zapustila tudi Ines. V 8. razredu je druščina opravila svoj zadnji mafijski pohod. S tem se je iz izgnanstva vrnila tudi Urša. Ranjena je bila prva žrtev, naša voditeljica Jana Pečaver. Na sredi 9. razreda nas je zapustila in prepustila Faniki Dragan. Tako smo s krimatike prešli na biokriminalistiko. Pridružila se nam je tudi Mirjana, a samo za pol leta, saj se je morala vrniti nazaj v Makedonijo. Seveda smo se v 9. razredu tudi mi pripravljali na NPZ (nenormalno preverjanje zločina) in na zaključno Gro-zeto. To so bila še zadnja brezskrbna zločinska dejanja na šoli GRiMinal. Seveda smo se v teh 8-ih letih mnogo naučili, pa tudi marsikaj razbili, uničili in našim učiteljicam/učiteljem pili kri. Naučili smo se osnovnih kri-minalskih veščin in se pripravljali na nadaljnje šolanje. Dodatno smo se večkrat izpopolnjevali tudi v šoli v kriminali, npr. v Poreču, Planici in v Trebnjem. Seveda so nas nekateri razglasili za najbolj razgrajaški razred, a to nas ni ustavilo. Tako se je naša druščina GRiMinalcev 9. c razšla. Vsak od nas je odšel na izbrano srednjo specializirano kriminalsko šolo. Kdo ve, morda se bomo spet kdaj srečali. Urban Bartol: klasična gimnazija Manca Bukovac: splošna gimnazija Peter Dular Sitar: splošna gimnazija Aleks Gabrič: splošna gimnazija Jakob Gazvoda: splošna gimnazija Nastja Gorenje: frizerska srednja šola Urška Hudoklin: turistična sred. šola Urša Klobučar: splošna gimnazija Špela Krnc: farmacevtska sred. šola Dominik Pavlenič: splošna gimnazija Marko Perhavec: tehniška gimnazija Martin Povše: športna gimnazija Ana Skobe: splošna gimnazija Maruša Strojin: splošna gimnazija Ana Štih: farmacevtska sred. šola David Štine: strojni tehnik Leard Zajmi: gradbeni tehnik Jan Zorko: strojni tehnik Nejc Zorko: računalniški tehnik Dejan Zupan: strojni tehnik Oblikovali: Ana in Urša Čez leto, dve ali več, ko vas bo čakala naloga, da napišete kaj o svojem razredu, boste ugotovili, da je to vse prej kot lahka stvar. Se posebno, če ste tako neorganiziran razred, kot smo mi. V osmih letih smo se zelo zbližali in sedaj, v devetem, dejansko delujemo kot celota. Med šolskimi urami smo učiteljem povzročili le nekaj manjših preglavic, se med sabo stepli in skregali, znali pa smo se tudi skupaj smejati in v smeh spraviti učitelje. Naša zasedba se v tem času ni bistveno spremenila; pred dvema letoma je odšla Iva Starc, letos pa se nam je pridružila Lara. 11’, musU,video-gnce (V)lomUec Patricia - Paty Splošna gimnazija Atletika, valček z Ivico Smeh xD Teja — Tejč Vzgojiteljska šola Metlika etje, ples -lata tišina Valentina-Valy Splošna gimnazija Petje, muska, ples Kreativka Lara — Lurch Tehnik oblikovanja Likovna umetnost, Tokio hotel Zaspanka Uroš - Duka Ekonomska šola Gledališče, politika, k Zabaven mačo man njige Žanžak-Žanzl Splošna gimnazija Kitara, fuzbal, bend Bodoči zgodovinar xD NeJc - Šribar Računalniški tehnik „°mP’ledeni čaj, XXX Računalniška lenoba, srolometalec Gašper - rv Spl°^SimnSa 'V.i..™,, IKao Srednja z1- ^ Lnce Mag11' et za Pv šola f^-Strašo Mp,k°;zgrn^ Rok - Fabo Tehnična gimnazija Bagri, gradbeništvo, filmi Majhen in prijazen Barbara - Barbi Nežna dušica Kaja — Kaje SpJosna gimnazija Indie rock (NE)tipična blondink a k"'* N-maiija aVo^’ Dru' lenat')en|e Veter v \ase Iva - Ivica assa-isr Vedno pevsko razpolovna Amanda - Mandu zclravstvena in kemijska Hip-hop, zezanje z Bančijem 1 ridna smotka SaŠo-Vorka Športna gimnazija Fuzbal, Rap 2+2= 3, burek prosim xD Matevž-Šegica Tehnična gimnazija Posebnež A,en - Banči Ekonomska gimnazija E^et, biljard ob petkih Vnosni ministrant Trendi - poletje 2009 i Spet je tu! Poletje, namreč in skoraj bi lahko stavili, da ni nikogar, ki se ga ne bi veselil. Ce ne zaradi drugega, vsaj zaradi dvomesečnega oddiha od šole. Misel na morje in vroče dni pa seveda spomni tudi na kopalke, sončna očala, torbice za na plažo, kratke hlače, tope ... Upamo, da še niste nakupili nove garderobe — morda se je v vaši omari nevede znašel kakšen kos iz lanske sezone! Ampak, brez panike, modna policija vas ne bo lovila. Če boste le upoštevali naše nasvete in stvari pametno skombinirali. Predstavljamo vam trende letošnjega drznega poletja! Barve Letošnje barve vzbujajo urbano razpoloženje. IN so blede, razbeljene, umetne barve v kombinaciji z meh- kimi sivimi nevtrali. Piko na i pa ustvarijo dodatki kričečih in živih barv. Prozorna oblačila Tako kot pomladna, tudi letošnja poletna oblačila razkrivajo (pre)več. V oblačilih, skozi katera se vidi nekaj kože, vam na morju ne bo vroče, hkrati pa boste modne. A pri tem trendu je treba biti tudi previden, saj se lahko kaj hitro zgodi, da izpadete razgaljeno in neprivlačno. Osnovnošolke, pazite na kombinacijo! Resice in volančki Odkar so se leta 2008 začele prve modne revije za poletje 2009, so resice prevladujoči element na modnih stezah. Naj bodo sodobne in rahle, svilnate in ženstvene, ali pa v stilu Moulin Rouge. Predvsem oblekice z resicami bi morale biti na seznamu 'to moram kupiti' vsakega modno osveščenega dekleta. Metuljčki Da, prav ste prebrali. Medtem ko so bile lani najbolj priljubljen vzorec zvezdice, letošnja modna zapoved v naše omare prinaša nov grb: metulje. Metuljčki lahko simbolizirajo mnogo stvari - od upanja razvoja do opozorila na minljivost življenja. Vendar domnevamo, da je za letošnji trend na njih najbolje gledati kot na simbol lepote, ženstvenosti in sposobnosti spreminjanja. MODA no Raztrgan džins Roko na srce, trend raztrganega ni bil resnično IN vse od grunge sloga v 90-ih, tako da nas je s svojo vrnitvijo, kot stil številka ena za vse kose iz džinsa, prav presenetil. Kavbojke, krila, kratke hlače ... Skratka vse, razen zgornjih delov. Po slikah Lily Allen, Lindsay Lohan in Kate Moss sodeč, so ta trend sprejele tudi svetovne zvezdnice. Asimetrija Verjeli ali ne, ta trend je še vedno vroč. Začel se je zadnjo jesen in ostaja nekaj, kar mora biti nujno prisotno v vaši omari. Asimetrične linije na ramenih bodo dominantne pri oblekicah in, seveda, kopalkah. Bikinke na eno naramnico so must-have! Glamurozen nakit To poletje se vse vrti okoli vzbujanja pozornosti. Primeren nakit nam to še kako olajša! Z velikimi, krepkimi in težkimi zapestnicami boste šik. Odločite pa se tudi za vesoljsko ogromna očala, ogrlico, ki spominja na verigo, in viseče uhane. Taja Moro, 9. B MISS IN MISTER Tudi letos sledimo tradiciji, zato so učenci 9. razredov glasovali in izglasovali miss in mistra 9. razredov. Po večkrat slišanih pripombah, da je to tekmovanje, ki ga večina ne vzame resno, smo po štetju glasov ugotovili, da ste se ga le lotili z zrelim pristopom in glasovali za vaše favorite oz. favoritke. Torej, fantje so glasovali za dekleta, dekleta pa za fante. Kot vsako leto, tako kot na pravih velikih lepotnih tekmovanjih, objavljamo prva tri mesta, in sicer: med dekleti je častno 1. mesto zasedla Eva Spudič, 9. a z 10 glasovi, na 2. mesto se je uvrstila Maruša Strojin, 9. c s 7 glasovi, na 3. mestu pa je s 5 glasovi pristala Taja Moro, 9. b; med fanti je dekleta najbolj očaral Gal Adamčič, 9. b z 9 glasovi, na 2. mestu mu sledi Zan Zak Hrovat, 9. d s 6 glasovi, 3. mesto pa si delijo kar trije kandidati, vsi s po 3 glasovi: Alen Ban, 9. d, Matevž Sega, 9. d in Nejc Primc, 9. a. vcoiai Oblikovala: Taja Moro, 9.b Postala si miss šole. Kakšni so tvoji občutki? Tega res nisem pričakovala, a se za to ne počutim nič drugače. Zame je bilo to veliko presenečenje. Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame! Postal si mister šole. Kakšni so tvoji občutki? Res sem presenečen. Zahvaljujem se vsem puncam, ki so glasovale zame! VEDELI, da ko pobožamo hišnega ljubljenčka, se nam upočasni srčni utrip m zniža krvni pritisk oziroma drugače povedano, se takrat . se je Napoleon spro:^ tako, da je Ig«1 >0>0' ščal ' »PremeoberazpoJoj .a Z'ra,ocudiaaimunski sistem, saj veselo “P Afcnje dvigaj ""“"»globina, iti pom Preprečevati prehiade in^ vner/a dihal? r { c 1 tudTb0sriin^de/avn°sti Cud branje knjig, poslušanje giasbe, masaža? • večina ljudi diha plitko in prehitro, pravilen vdih in izdih pa sta bistvena za zmanjšanje napetosti? se Winston Churchill sproščal tako, da je zlagal opeke? imunski sistem, zato )e zelo pomembno, da se naučimo sproščanja. Pripravili učenci oddelka podaljšanega bivanja 4. b, 5. a, 5. 5. e i« učiteljica Lili Mitič Ali si dobro organiziranja? Sola predstavlja velik pritisk in z vsemi interesnimi dejavnostmi vred imamo pogosto občutek, da nam zmanjkuje časa. Vendar, ali je res tako? Imamo res premalo časa ali lahko krivdo za kampanjsko učenje pripišemo zgolj naši lenobi in slabi organiziranosti? To boste izvedeli v naslednjih vrsticah. Na vprašanja odgovarjajte iskreno in prej dobro razmislite. Na koncu vam bomo razkrili, ali znate dobro organizirati svoj čas in ali imate še veliko rezerve do boljšega uspeha. 1. V šoli dva dni pred napovedanim datumom učitelj prestavi kontrolko na dan pozneje. Takrat si vprašan/-a dva predmeta in imaš predstavitev referata. Kaj je tvoja prva misel? a. ) Oh super, en dan več! Ze tako sem hotel/-a učitelju reči, če bi prestavili. b. ) Uf, močno dvomim, da mi bo tole zneslo ... c. ) Tako in tako sem se že učil/-a za kontrolko in spraševanje, en dan gor ali dol. d. ) Tega ne zmorem. 2. Kako izgleda tvoja miza? a. ) Na njej je en kup listov, map, zvezkov, papirčkov, svinčnikov, knjig ... b. ) Običajno je dokaj pospravljena in urejena, drugače se nič ne znajdem. c. ) Na njej je preveč ... vsega! Od šolskih pripomočkov do revij. d. ) Ne vem, mize razen za računal- nik ne uporabljam prav dosti. 3. Ura je enajst zvečer. Naslednji dan prvo uro pišete ocenjevanje znanja iz predmeta, ki ti ne gre najbolje. Kaj počneš ti? a. ) Spim. Pomembno je, da do- bim dovolj spanca, sploh, kadar imamo naslednji dan kontrolko. b. ) Ponavljam snov. c. ) Delam si izpiske iz zadnjih dveh poglavij ... Gez dan preprosto ni bilo časa za vse to! d. ) Gledam televizijo in se vmes malo sprehodim do računalnika, da vidim, če me je kdo kliknil na MSN-ju. 4. Kako pogosto se zgodi, da pozabiš doma zvezek, copate, puščico ali kaj podobnega in nujno potrebnega pri pouku? a. ) V bistvu sploh ne opazim, kdaj kaj pozabim, saj v moji torbi večinoma manjka vsaj tretjina potrebščin. b. ) Kdaj pa kdaj, a na splošno se trudim, da imam torbo vedno pripravljeno že prej. c. ) Zelo redko oz. nikoli. d. ) Uf, kar velikokrat. Težko je misliti čisto na vse! 5. Kako se najpogosteje učiš za pisna ocenjevanja znanja? 7. Kako so urejene stvari v tvoji omari? a. ) Približno en teden pred testom si preberem snov in začnem delati izpiske. b. ) Zadnja dva dni se začnem učiti in ne zapustim hiše. c. ) Večinoma se učim sproti, pa tudi za spraševanje se že prej pripravim, zato pred kontrolko le še malo ponovim snov. d. ) Ponavadi se, ko slišim sošolce, kako se pogovarjajo o bližajočem se testu, spomnim, da pišemo. Takrat si doma preberem snov in si poskušam kaj zapomniti. - 1 » 6. Ko je perilo oprano, ga odneseš v sobo in pospraviš ... a. ) V omaro, na kup kamor spadajo. b. ) Na stol. Tako je najlažje izbra- ti oblačila zjutraj, ko hitim v šolo. c. ) Zatlačim nekam v omaro, kjer je še dovolj prostora. d. ) Na mizo. a. ) Urejene? Zložene so po kup- čkih, to je pa tudi vse. b. ) Recimo tako, da jaz vedno vem kje je kaj ... Ce jih seveda uspem tudi izbrskati, je pa že druga stvar. c. ) Obleke imam zložene po sis- tematičnem redu (po barvi, letnih časih, vrsti oblačila ...). d. ) Trenutno ni ravno v najboljšem stanju, ampak jo imam v planu urediti! Enkrat, ko bo čas ... 8. Pol ure je do tvojega zmenka z osebo, ki ti je že dolgo všeč. Ti... a. ) Sediš na kavču, popolnoma pripravljen/-a in strmiš v vrata. b. ) Se gledaš v ogledalo in popra- vljaš frizuro. c. ) Si tik pred tem, da greš pod tuš. d. ) Spiš. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. a) 2 4 1 2 3 1 3 1 b) 3 1 3 3 4 4 2 3 c) 1 3 4 1 1 3 1 4 d) 4 2 2 4 2 2 4 2 OSNOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO rezultati 8-14 točk - Popolnoma organiziran/-a! Tvoje življenje je prava zmešnjava urnikov, budilk in listkov v slogu 'naredi to'. Odlična organiziranost ti pomaga, da kar najbolje izkoristiš svoje sposobnosti in dosegaš želene cilje. To je seveda pozitivna lastnost in tako si v prednosti pred drugimi vrstniki. Vendar pa te včasih malo zanese in zna se zgoditi, da pretiravaš. To je na dolgi rok lahko zelo škodljivo za tvoje živce, zato bodi pozoren/pozorna. Ne bodi preveč malenkosten/ malenkostna in poskušaj si odpustiti, če ti kdaj spodleti ... 22-28 - Ni slabo! Si dobro organiziran/-a. Občasno ti spodrsne in pozabiš na kakšno malenkost, v glavnem pa si precej odgovoren/odgovorna. Imaš dober spomin in si veliko informacij zapomniš, a morda bi bilo bolje, da si jih kdaj pa kdaj poskušaš tudi zapisati in urediti. Drugače pa je tvoj rezultat povprečen in dokler boš tako nadaljeval/-a, ti nič ne bo manjkalo. fŠVKObv 15-21 - 'Briga me!' Da, to je tvoja najbolj značilna fraza. Briga te. Nisi organiziran/-a, vendar ti je za to popolnoma vseeno. Niti ne razmišljaš o tem, kako bi si lahko bolje uredil-/a čas, niti se ti ne zdi, da ti kaj manjka. Brezpredmetno bi te bilo prepričevati v nasprotno, a zapomni si - nikoli ne boš vedel/-a, kako dobro se lahko imaš, če nikoli ne poskusiš. Doseganje boljših rezultatov pozitivno vpliva na tvojo samozavest in na splošno boljše počutje. 28-32 - Lenoritis Učiš se kampanjsko in za vsako stvar počakaš do zadnjega trenutka, preden jo opraviš. Ves čas se ti zdi, da imaš toooliko stvari za narediti in da se toooliko stvari preprosto ni mogoče naučiti, zato obupavaš, dokler te ne zagrabi panika. Ne bi se čudila, če tudi pred vsakim vikendom in počitnicami sam/-a sebi obljubljaš: »Od zdaj naprej se bom učil/-a sproti ...«, pa ni nikoli tako. Nasvet zate — začni danes, ne jutri! Taja Moro, 9. b Horoskop Najča Lev Nisi neumen/neumna, zato nehaj stegovati svoj dolg jezik in vse se bo rešilo. Malce potrpljenja tudi v ljubezni, saj vendar veš, da je samo še vprašanje časa, kdaj se ti bo približal/-a. Ne pretiravaj z aktivnostmi, ker te lahko utrudijo do te točke, da ne boš več mogel/mogla vstati. Bik Vem, da je zunaj lepo vreme, pa vseeno pazi, da se ne prehladiš in ne preživiš zadnjih nekaj tednov šole v postelji. S šolskim delom sicer ne zaostajaš, ti pa rado uide iz spomina tistih nekaj domačih opravil. Bodi malce bolj vesten/vestna, da ne bo tvoje žepnine prizadela recesija. Pa še nekaj: obrni se in poglej tisto osebo, ki že deset minut bulji vate. Škorpijon Nekaj slabih ocen še ne pomeni slabega uspeha. Res pa je, da te lahko pripravijo do tega, da začneš dvomiti vase. Bodi vztrajen/vztrajna in vse se bo uredilo. Tudi ostale težave poskušaj reševati drugače kot z vdajo in prepirom. Ustavi se in premisli, preden narediš naslednji korak. Zaradi recesije pa bi se ti obrestovalo tudi varčevanje. Tehtnica Ne boj se preizkušenj, saj so namenjene krepitvi in učenju. Uči se iz napak in se potrudi, da boš lahko na koncu rekel/rekla, da si naredil/-a vse, kar se je dalo. To ti bo prineslo dodatne točke tudi pri starših in prijateljih, ki bodo na tebi opazili pozitivno spremembo. Bolj pa pazi na svoje zdravje, saj ima nenehen trud svojo ceno: neodpornost. Dvojčka Glede učenja izberi drugačen pristop, saj dosedanji ne deluje najbolje. Poskusi z urnikom. Dobro bi bilo, da bi se večkrat odpravil/-a ven, ker se boš drugače zadušil/-a ob računalniku in knjigah. Kar pa se tiče ljubezni, ni razloga za neuspeh, pazi samo, da ne boš pretiraval/-a. Ce hočeš biti drugačen/drugačna, potem to stori. Devica Odločiti se boš moral/-a, kaj ti je v življenju najbolj pomembno, drugače boš doživel/-a neuspeh na vseh področjih. Na srečo si zelo iznajdljiv/-a, kar pa te ne more rešiti v vseh situacijah. Raje se pripravi, da ne boš imel-/a kasneje težav. Čas je, da se zaneseš na svoje prijatelje in pustiš, da za spremembo oni poskrbijo zate. Strelec Zakaj kar naprej dvomiš v svoje odločitve? Včasih se je treba zmotiti. Seveda pa tega učitelji in starši ne razumejo vedno. Če ti ne uspeva, potem se za nekaj časa posveti čemu drugemu. Sprostitvena terapija ponavadi pomaga. Glede težkega položaja, ki je nastal zaradi nekaj nepremišljenih besed, pa bo pomagalo samo opravičilo. Kozorog Naj bodo tvoji rogovi samo obrambni mehanizem, saj včasih premočno udariš nazaj. Posebej se izogibaj prepirov s starši, nisi samo ti napet/-a zaradi tvojih ocen. Treba pa je pohvaliti tvojo vdanost in pripravljenost pomagati komurkoli, ki to potrebuje. Nadaljuj s svojim običajnim obnašanjem in nič ne bo narobe. Rak Nehaj zapravljati čas in se spravi k tistemu, kar te že dolgo časa muči. Prav tako si lahko malo bolj samozavesten/samozavestna glede same/-ga sebe. Če ne boš zaupal/-a vase, potem se ti uspeh ne obeta. Pri prijateljih si že zdaj zelo priljubljen/-a, v bližnji prihodnosti pa boš storil/-a nekaj, kar te bo še bolj povečalo v njihovih očeh. Oven Zaradi bližajočega se konca šole si začel/-a popuščati. Potrudi se še malo, potem pa si brez slabe vesti privošči malo zasluženega počitka. Pazi, da ne boš začel/-a stresati svoje slabe volje na prijatelje, saj ti bodo to zamerili bolj kot običajno. Glede ljubezni pa tale nasvet: stopi v akcijo! Vodnar Čas je za spremembe. Vse se spreminja, ti pa nekako ne dohajaš. Problem je samo v tvoji glavi, ker iz nekega razloga v vsaki svari vidiš negativno. Sprosti se in zaupaj, da ti bodo vsi pomagali, če jih boš le prosil/-a. Ljubezen se te je že dotaknila, zdaj je čas, da jo ujameš. Ribi Nesrečni so lahko zaljubljeni in neuspešni ljudje. Karkoli od tega že si, položaj lahko izboljšaš samo sam/-a. V tvoji naravi je, da se zanašaš na druge, saj je tudi tvoje znamenje v dvojini. Naučiti se moraš delovati samostojno in brez pomoči, ker pomoč ni vedno na voljo in tudi ni vedno potrebna. Dovolj dolgo si čakal/-a, zdaj pa je čas potekel in moraš narediti korak naprej. Če se namreč ustaviš zdaj, potem še dolgo ne boš mogel/mogla nadaljevati. Julija Gačnik, 9. b k r o n i k a OBVEZNOSTI ZA FEBRUAR 2009 KDO KAJ PON. 2.2. Učenci, razredniki, 2.b, 8.c, čistilke Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 2.2. 14.00 Vodie razrednih aktivov, pomočnik Sestanek 14.00 Tekmovalci, mentorji Cankarjevo tek. -regijsko, OS Šmarjeta Tim za VN, predstavniki staršev Razprava o predloqu VN Strokovni delavci, starši Govorilne ure. roditeljski sestanki Stareiše deklice - rokomet, trenerka Državno p., OŠ Šentjernej, org. OŠ Grm SRE. 4.2. Košarkarji - mlaiši dečki, trener Polfinale občinskega o.. OŠ Grm 5.2. Košarkarji - starejši dečki, trener PF državnega p., Zadobrova - Li. 10.30 Košarkarice - stareiše deklice, trener Četrtfinale državnega p., OŠ Grm ČET. 5.2. 10.00 Predstavnika šolskeoa parlamenta, mentor Občinski otroški parlament, Rotovž 5.2. Strokovni delavci, starši Govorilne ure, roditeljski sestanki KD: Obisk pisateljice 1. Mestnik PET. 6.2. Razredna stopnja Razredne proslave ob kulturnem prazniku 6.2. Učenci 4. razreda KD: Obisk Jakčeve galerije PS: delo v skupinah, predstavitev dela KD: Ustvarjalnost in inovativnost 7.2. 9.00 Nogometaši - mlaiši dečki, trener Občinsko p., ŠD Marof 9 2 Učenci, razredniki, 2.c, 7.a, čistilke Začetek tedenskega čiščenja okolice šole Občinsko prvenstvo, OŠ Šmihel TOR. 10.2. 15.00 Pomočnik ravnateljice Posvet v Portorožu (do 12.2.) 10.2. Učenci 1. razreda KD: Obisk pisateljice 1. Mestnik Področno ekipno prvenstvo, OŠ Bršljin ČET 16 00 Strokovni delavci Konferenca UZ, primeri dobre prakse PFT i? ? Nadarjeni Tabor, CŠOD Lipa (do 15.2.) PET 13.2. Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RU. radijska oddaja 13.2. 8.00 Učenci 7.r„ učitelji TD - Ogled obrata plastike, Cikava n 7 14 7 Učenci 9 razreda, starši Informativni dan na srednjih šolah 16.2.- 22.2. ZIMSKE POČITNICE PON 23 2 Učenci, razredniki, 5.a,7.b čistilke Začetek tedenskega čiščenja okolice šole 8.00 ŠN: CŠOD Fara, do 25.2. TOR. 24.2. 8.00 Učiteljice, učenci 4. raz, Vumicar TD: Varnost v prometu TOR 24.2. 11.40 Učenci v maskah od 6.-9.r, učitelji, komisija za izbor mask (VRA), prosti učitelji 5.,6. uro Pustno rajanje, velika telovadnica SRE 25 2 Strokovni delavci Oddaja realizacije povečane količine dela 6 ura Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RU PET 27.2. Učenci 3. r TD: Izdelki iz odpadnih materialov OBVEZNOSTI ZA MAREC 2009 PON 2.3 Učenci, razredniki 5.b, 7.c, čistilka Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON 2.3. MŠŠ, učenci 9.r Določitev 3. predmete pri NPZ: DDE 1 TOR. 3.3. Namizni tenis Področno prvenstvo. ŠC Košenice SRE. 4.3. 8.00 Učenci 3.r, učiteljice ND: Poskusi z elektriko 1 SRE. 4.3. 9.00 Trener, košarkarice-mlaiše deklice Področno prvenstvo ČET. 5.3. 10.00 DPM, mentorica šol. p., predstavnika šole Regijski otroški parlament, Rotovž ČET. 5.3. 12.00 Mlaiši dečki - mala odbojka, mentor Občinsko tekmovanje, OŠ Šmihel ČET. 5.3. 16.00 Strokovni delavci, starši 1.-5. raz. GU ali RS (1 .r: zbornica, 2,r: čitalnica) ČET. 5.3. 17.00 Strokovni delavci, starši PS Govorilne ure ČET. 5.3. 10.30 Košarka-starejši dečki Finale drž. p.-izločilna tekma, OŠ Grm PET. 6.3. 14.00 Državno tekmovanje iz zgodovine PET, 6.3. 10.30 Polfinale drž, p., OS Grm Občinsko prvenstvo PON 9.3. Učenci, razredničarke 5,c, 6.a Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 9.3. 14.00 Strokovni delavci Delovni sestanek, zbornica TOR. 10.3. 14.00 Učenci, mentor - fiziki Področno tek. za Stefanovo priznanje, Semič TOR. 10.3. 13.15 Učenci, mentorica Male sive celice Snemanje oddaje na RTV SLO TOR. 10.3. 18.00 Sestanek, sejna soba SRE. 11.3. 14.00 Predstavitev gradiv Izolit, OŠ Drska SRE. 11.3. 12.00 Mlaiši dečki - mala odbojka, mentor Občinsko tekmovanje, OŠ Šmihel ČET. 12.3. 10.30 Učenci 1„2.,3. r, spremstvo Lutke: Petelin in pav, KCJT ČET. 12.3. 13.00 Učenci, mentorja Šolsko tekmovanje iz geografije ČET. 12.3. Košarka-stareiši dečki Finale drž. p.- povratna izločilna tekma, Kranj PET. 13.3. 8.00 Učiteljice, učenci 4. raz, Vumicar TD: Varnost v prometu PET. 13.3. 10.50 Učenci 8.c, 9.d Anketiranje za raziskavo Pl (do 13. ure) PET. 13.3. 12.00 Občinsko dvoransko prvenstvo, ŠD Marof PET 13.3. 12.30 Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RU iol- it itn -iSSS'1" Državno tek, za Preglovo priznanje, Stopiče NED 15.3. PON m Učenci, razredničarke 4.a, 6.b Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON 16.3. 8.00 Učenci, ARTPRO Fotografiranje, učitelji ob 12.30. avla PON. 16.3. Vodje strok, aktivov, str.delavci Sestanki str. aktivov: pregled uresničevanja programa a. TOR. 17.3. 17.00 Sestanek: Vzgojni načrt, čitalnica SRE. 18.3. 17.00 Otroški pevski zbor, zborovodka Območna revija, KCJT SRE. 18.3. 10.00 Gledališka sk., mentorji predstave Javna generalka: JST BI ČET. 19.3. 10.00 Gledališka skupina, mentorji Regijsko srečanje šol. gledaliških skupin, OŠ Grm ČET. 19.3. 13.00 Šolsko tekmovanje iz matematike PET. 20.3. 17.00 Vrtec Ringaraja - Rauch SOB 21.3. Učenci, mentor,., PON '23.V Učenci, razredničarke 4.b, 6,c Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 23.3. 13.30 Konferenca UZ PON. 23.3. DPM, mentorica šol. p., predstavnica šole Nacionalni otroški parlament, Ljubljana PON. 23.3. Devetošolci, starši Zadnji rok za vpis v SŠ TOR. ~243~ Mladinski pevski zbor, zborovodka Nastop na slovenski šoli v Trstu ČET. 26.3. Oddaja realizacije povečane količine dela PET. 27,3. Učenci in učitelji, ekokoordinatorica Aparat ni za v vsak smetnjak, akcija PET 27.3. 12.30 Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RULradijska oddaja SOB. 29.3. Trener, mlajše deklice.rokomet Občinsko prvenstvo SOB. 28.3. 10.00 Državno tek, za Stefanovo priznanje SOB. 28.3. 8.30 Rokomet-mlaiŠi dečki, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof PON 30.3 Učenci, razredničarke 3.a, 6.d Začetek tedenskega čiščenja okolice šole ČET. 31.3. 13.00 Učenci, mentorja Področno tekmovanje iz geografije NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XX, junij 2009, št. 3, 4 Uredniški odbor: novinarji 6., 7., 8., in 9. razreda Širši uredniški svet: BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega oblikovanja) TINA GAČNIK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica) MAJDA ČENGIJA (sourednica) RENATA BLATNIK (urednica Male Najče) NINA KRANJEC (tajnica glasila) Fotografije: KATARINA ŠARLAH, TINA DOVIČ in učenci fotografskega krožka, MATJAŽ STOPAR (tehnična obdelava gradiva) Naslovna fotografija: ANA SKOBE, 9. c Tisk: ZVONE KASTELIC Število izvodov: 650 NAPOVEDNIK ZA APRIL 2009 KDAJ? KDO? KAJ? Sestanek, sejna soba 1.4. 13.00 Tekmovalci za Vegovo p., mentorji Področno tekmovanje, OŠ Stopiče ČET 8.00 Učenci 9.r, člani ekipe prve pomoči Tekmovanje ekip PP, Šmarješke Toplice ČET 2.4. 8.00 Učenci 8.r., testatorji. psihologinja Testirane učencev z MFBT ČET 2.4. 11.00 Učenci 4.-5.r, mentorji Šolsko tek. za Cankarjevo priznanje ČET 2.4. 13.30 Učenci 6.,7..r, mentorji Šolsko tek. za Cankarjevo priznanje 2.4. 2.4. 16.30 Razredničarke, starši 6.r Roditeljski sest., ŠN 7, Izbirni predmeti, avla 17.00 Strokovni delavci, starši PS Govorilne ure 2.4. 17.00 Razredničarke, starši 4.r. psihologinja Predavanje: Delovne navade, čitalnica 3.4. POP. Šahisti, mentor Mladinski šahovski turnir, OŠ Drska Učenci 7.r, Društvo BREZ IZGOVORA Mladinska delavnica (1 ura /odd), čitalnica NED Sodelujoči učenci OŠ Grm Novomeški tek 6.4. Učenci, razredniki 3.b, 9.a Začetek tedenskega čiščenja okolice šole 9.00 Prijavljene učiteljice RS, svet. delavke Seminar: Posvet 0 romski problematiki, NM TOR. 7.4. 14.30 Učitelji matematike Srečanje mreže šol, OŠ Šentjernej SRE. 8.4. 7.00 Učenci 7.,8.,9..r, učitelji, hišnika, čistilke (Okrožnica naknadno) ND/TD- EKO dan: Zbiranje starega papirja, urejanje okolice SRE. 8.4. 15.00 Mladinski pevski zbor, zborovodka Občinska revija, KCJT 9.4. Rokomet-mlaiši fantie, mentor Področno prvenstvo, Trebnje 1 ČET. 9.4. 10.00 Šolska gledališka skupina, mentorji, učenci 4.,5.r JST BI..., predstava, avla 4 ČET. 9.4. 11.00 šolska g. skupina, mentorji, učenci 6.b, 6.c.7.a.7.c JST BI..., predstava, avla 14.00 Učitelji TIT, RAČ...,lzotech Predstavitev učbenikov PET. 10.4. Košarka, starejši dečki, mentorja Finale državnega prvenstva, Šoštanj 10.4. 10.00 Učenci, 5„6.. 7.,8.,9., knjižničarki Zaključek BZ: gost Ivan Sivec 10.4. 12.30 Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RU TOR. 14.4 Učenci, razredniki 3.c, 9.b Začetek tedenskega čiščenja okolice šole S TOR. 14.4. 10.00 Šolska gledališka skupina, mentorji. JST BI..., predstava, avla TOR. 14.4. 14.00 Učitelji fizike Srečanje mreže šol, OŠ Metlika 14.4. 14.00 Učitelji geografija Srečanje mreže šol, OŠ Krmelj .5 SRE. 15.4. Ravnatelji OŠ Strokovno srečanje, Bled SRE. 15.4. Rokomet, mlajše deklice, mentorica Področno prvenstvo, ŠD Šeniernei 15.4. 7.00 Učenci, razredniki 5.,6..r Zbiranje starega papirja, urejanje okolice SRE. 15.4. 14.00 Učitelji zgodovine Srečanje mreže šol, OŠ Metlika 16.4. 10.00 Učenci. 2..3..4.r„ knjižničarki Zaključek BZ: gost Uroš Horvat 16.4. 12.00 Učenci 5.-9. r„ kros Občinsko prvenstvo, SKŠ Bainof 16.4. 17.00 Strokovni delavci šole Konferenca UZ 16.4. 18.00 Šolska gledališka skupina, gostja Staša Vovk Grmski večer PET. 17.4. 12.00 Učitelji, vodstvo Obisk skupine učiteljev in učencev iz Trsta PET. 17.4. 8.15 Učenci 1.-5.r, učitelji (glede na izbor vsebin), koordinatorica EKO šole. Rdeči križ, Gea TV ND: Zaključek dobrodelne akcije, avla, TC TUŠ - eko dan 17.4. 9.00 Učenci PS, Rdeči križ - Gea TV Zaključek dobrodelne akcije- eko dan, avla 4 SOB. 18.4. Šahisti do 12 let, mentor Ekipno državno prvenstvo. Ponikva pri Celju Učenci, razredniki 2.a,9.c Začetek tedenskega čiščenja okolice šole Učenci. Razredničarke 2. r KD: Jakčev dom 22.4. Mlaiši dečki in deklice - šah Občinsko prvenstvo, OŠ Center SRE. 22.4. 7.00 Učenci, razredniki 3„4..r Zbiranie starega papirja, grad Grm 23.4. Strokovni delavci Oddati realizacijo povečane količine dela PET. 24.4. 8.00 Učenci 1.a, razredničarka Sistematski pregled, ZD NM 24.4. 12.30 Učenci, razredniki predmetne stopnje Skupna RU, radijska oddaja PON. 27.4. Prvomajske počitnice do 3.5. NAPOVEDNIK ZA MAJ 2009 PON. 4.5. Učenci, razredničarke 2.b, 9.d, čistilka Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 4.5. 8.00 Učenci, razredničarke 4.r Odhod v ŠN- CŠOD Trilobit, Javorniški rovt PON 4 5. 10.30 Strokovni delavci PB, vodstvo, vodja ZŠ Delovni sestanek PON. 4.5. 13.30 Strokovni delavci, vodstvo, vodja ZŠ Delovni sestanek 7.00 Učenci, razredniki S.raz. Ekskurzija - Bled TOR 5 5 8.30 Učenci 6 r.,9.r. Nacionalni preizkusi znanja MATEMATIKA SRE. 7.5. 7.00 Učenci, razredniki 7.raz. Ekskurzija - Ptui SRE. 6.5. 8.30 Učenci 9.r„ 6.r. Nacionalni preizkusi znanja SLOVENŠČINA SRE. 6.5. 14.30 Učiteljice TJA Študijska skupina, Metlika 7.5. 6.45 Učenci, razredniki 6.raz. Ekskurzija - Piran ČET. 7.5. 16.00 Strokovni delavci, starši RS Govorilne ure ali RS 7.5. 17.00 Strokovni delavci, starši PS Govorilne ure ali RS 7.50 Ocenjevalci NPZ - MA Vrednotenje nalog, Metlika PET. 8.5. 7.30 Učenci 8. r„ spremstvo Igralec, CD Ljubljana PET. 8.5. 8.80 Učenci La, spremstvo Zdravniški pregled, ZD NM | PET. 8.5. 7.00 Učenci 1.,2. r„ učiteljice Zbiranie starega papirja, Grad Grm PET. 8.5. 11.00 Košarka, mlaiši dečki Polfinale drž, p., OŠ Grm Učenci 5. r., učiteljice Kolesarski izpit PON. 11.5. Učenci, razrednik 2.c, 8.a Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 11.5. 7.00 Učenci, razredniki 5.raz. Ekskurzija - Cerkniško jezero, Postojna PON. 11.5. 8.30 Nacionalni preizkusi znanja: DDE TOR. 12.5. 8.30 Učenci 6.r. Nacionalni preizkusi znanja: ANGLEŠČINA TOR. 12.5. 8.30 Učenci učiteljice l.r. ŠD-pohod TOR. 12.5. 13.30 Učenci šahisti, mentor Šolsko tekmovame v šahu TOR. 12.5. 7.50 Ocenjevalci NPZ -SL Vrednotenje nalog, Metlika SRE. 13.5. 14.00 Učenci - atleti, posamično, trenerji, spremljevalci Občinsko prvenstvo v atletiki, Portovald SRE. 13.5. 15.00 Knjižničarki Studijska skupina. ČET. 14.5. Otroški, mladinski PZ Regijska revija, Črnomelj ČET. 14.5. 14.00 Učitelji TIT Študijska skupina, OŠ Center PET. 15.5. Aktivi, skrbnica učb. sklada, vodstvo Rok za odločitev 0 učbenikih 2009/2010 15.5. 7.50 Ocenjevalci NPZ-TJA,NEM,DDE Vrednotenje nalog, Metlika Zdravniški pregled, ZD NM PON. 18.5. Učenci, razrednik 5.a. 8.b Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 18.5.-24.5 Učenci in učitelji OŠ Grm in partnerskih šol COMENIUS: zaključek projekta PON. 18.5. 8.00 Učenci l.r. spremljevalci Ekskurzija: Pleterje PON. 18.5. 7.50 Ocenjevalci NPZ - ŠV, BIO Vrednotenje nalog, Metlika TOR. 19.5. 17.00 Strokovna delavka društva BRAVO, starši Predavanje: Prilagajanje gradiv za OPP pri TJA TOR. 19.5. 14.00 Tekmovalci, mentorja Tekmovanje: Kaj veš 0 prometu, OŠ Grm TOR. 19.5. 14.00 Učitelji, učenci, starši PB Pomladni bazar ČET. 21.5. 9.30 Tekmovanje: čisti zobje, zmagovalni r. Zaključna prireditev za zmagovalce, L.Štuklja 21.5. 13.00 Atleti, posamično, mentorja Področno prvenstvo, Portovald ČET. 21.5. 17.00 Projekt Comenius. javnost Dan odprtih vrat, OŠ Grm PET. 22.5. 8.00 Učenci l.c r., spremstvo Zdravniški pregled. ZD NM PON. 25.5. Učenci, razrednik 5.b, 8.c Začetek tedenskega čiščenja okolice šole PON. 25.5. MPZ OŠ Grm in Art Orchestra Predstave v KCJT: Musical: Veselje PON. 25.5. 13.00 Sodelavci Jezikovnih počitnic Sestanek TOR. 26.5. Učitelji za vrednotenje NPZ 6 Rok za končanje vrednotenja SRE. 27.5. 16.00 Strokovni delavci Konferenca UZ SRE. 27.5. Učenci 9.r, starši Seznanitev in vpogled v NPZ SRE. 27.5. Delavci šole Oddati poročilo 0 opravljenem delu »Kaj? Ali se je začel ukvarjati z biologijo?« »Ne, v zaporu je!« Kateri je najnevarnejši šport? Šah. Kakšna je najhujša poškodba pri njem? Izpah čeljusti zaradi zehanja. Predniki V šoli se učijo o naših prednikih. Učitelj vneto razlaga, da smo nastali iz Adama in Eve. Janezek pa dvigne roko in pojasni: »Moj oče je rekel, da smo nastali iz opic.« Učitelj pa: »Vaša družinska zgodovina me ne zanima ...« »Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan,« razlaga profesorica biologije. »Kaj nam to pove?« «Da imajo slabo organiziran sindikat,« se oglasi Miha. Razlika »Kakšna je razlika med šolo in norišnico?« »V norišnici je vsaj osebje normalno!« Katera je najpametnejša blondinka? Zlati prinašalec. V knjigarno stopi moški in reče prodajalki: »Prosim knjigo Moški, gospodar v 1 • v • nisi.« Prodajalka ga pogleda in reče: »Znanstvena fantastika je v drugem nadstropju.« »Natakar, že pol ure čakam na kosilo! Ste pozabili name?« »Ne nisem! Vi ste tisti s svinjsko glavo in krompirjem, kajne?« »Kdaj policisti vstopijo v trgovino s pištolo v rokah?« »Kadar na izložbi piše »Akcija«. Ogrevanje »Zakaj ima policist radiator na sredini sobe?« »Da bi imel centralno ogrevanje.« »Tone, oprosti, veš, dolžan si mi deset tisočakov.« »Nič hudega, oprostim ti.« »Kje pa je Tone, da ga že tri mesece nisem videl?« »Raziskuje celice.« »Zakaj je blondinka prinesla računalnik v zdravstveni dom?« »Da ga bodo cepili proti virusom!« Čisti posli »Zakaj ste vlomili v čistilni servis?« »Ker se z umazanimi posli ne ukvarjam.« Kraval »Jure, kaj pa pomeni ta kraval v dnevni sobi?« je vprašala mama. »Dedek uči očka, kako se naredi moja domača naloga.« Nerazvozlano »Na tem svetuje ena stvar, ki je tudi moji profesorji ne morejo razvozlati,« je Mihec rekel očetu. »Katera stvar pa je to?« »Moja pisava.« Krivica »Očka, kajne, da si ti po krivici ponavljal osmi razred osnovne šole?« »Seveda, saj sem ti to že tisočkrat povedal! Zakaj me pa to sprašuješ?« »Ker se je zgodovina danes ponovila.« AKCIJA Učenci foto krožka so sodelovali na mednarodnem natečaju mladih fotografov Fotografska izkušnja. V letošnjem letu je bila izbrana tema rokodelstvo. Za svoja dela so bili pohvaljeni, Ana Skobe pa je s fotografijo Maček v čevljarski delavnici osvojila 1. mesto med slovenskimi tekmovalci mlajše kategorije (10 - 15 let). Gre za izjemen dosežek naše mlade fotografinje, za kar ji iskreno čestitamo. Mentorica fotografskega krožka Tina Dovič