naš tednik LETO XXXVI. Številka 24 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 14. junija 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Po Pavlu Kernjaku, nepozabnem koroškem harmonizatorju in pevovodji, je na Žopračah v občini Vrba poimenovana cesta. O tem se je Naš tednik prepričal minuli torek. Po sklepu vrbskega občinskega sveta je „Selpritscher-Weg“ bil preimenovan v „Kernjak-Stra-6e“. Predlog za poimenovanje cest po slovenskem bukovniku Andreju Susterju-Drabosnjaku in glasbeniku Pavlu Kernjaku je 28.10.1982 vložila EL Vrba in občinski svet ga je sprejel. Preimenovanje ceste, posebno take, ki že nosi ime, po nekom, ni enostavna zadeva. Zato smo veseli, da je občina Vrba s tem poimenovanjem ceste tudi javno in nedvoumno priznala Kernjakovo delo. ..Slovenski teden “ na celovški univerzi Na temo „lma dvojezičnost na Koroškem bodočnost" pri-feja celovška univerza med Ponedeljkom, 18. junija in torkom, 26. junija 1984, štiri jav-ne diskusije. Celovška univerza za izobraževalne vede se je z javno izjavo vključila v krog tistih institucij in skupin, ki odločno zagovarjajo obstoječe dvojezično šolstvo in skupno šolo za slovensko in nemškogovoreče otroke. Prepričanje, da je sa-ma izjava premalo, je narekovalo ta diskusijski krog. Rektor univerze, univ. prof. Boden-hofer je v razgovoru z Našim tednikom takole utemeljil, ta n'z diskusij: ..Legitimno in razumljivo je, da k vprašanjem izobrazbe in šolske politike na K?roškem zavzema svoje stališče tudi naša'univerza. Zavzeli smo ga k tekoči ljudski zahtevi (hajmatdinstova zahteva — °P- ured.) in prepričani smo, j13 je stališče samo premalo, univerza mora v tej diskusiji tudi svoje prispevati. In aktualna izobraževalno-politična kontroverza na Koroškem je ujla povod naši iniciativi, ^nenja smo, da nam je uspejo pridobiti pristojne ljudi in °a bomo na pameten način Svoje prispevali. Jasno je, da zarBdi ljudske zahteve celotna diskusija okoli dvojezičnega solstva poteka trenutno zelo °zko in da celoten problem, za katerega dejansko gre, iz zgo- dovinskega, socioekonomske-ga in sociokulturnega zornega kota sploh ni osvetljen. Vse te medsebojne povezave je treba in bo treba upoštevati in videti. Naša želja pa je, da nakažemo te povezave." Že sam spored je zelo obetaven in obsega sledeče tematike: V ponedeljek, 18. junija, bo diskusija na temo: „Dvoje-zična šola v konfliktu med pravom in političnimi interesi", v torek, 19. junija, sta na sporedu „Jezik in gospodarstvo", v ponedeljek, 25. junija, bo obravnavana tema: „Dvoje-zično učenje v praksi", v torek, 26. junija pa: ..Življenjske izkušnje z dvojezičnostjo". Vse diskusije bojo v predavalnici 109 na univerzi in pričnejo ob 19. uri. Vsi, ki vam je bodočnost dvojezičnosti na Koroškem količkaj pri srcu, ste prisrčno vabljeni na posamezne diskusije. Mnenja smo, da to posebej velja še za starše, vzgojitelje, učitelje, kulturne in politične delavce, skratka za vse. Hkrati pa bomo s svojim obiskom izrazili podporo univerzi — ustanovi, ki nas dosledno podpira v našem stremljenju za enakopravnost. Znani narodnjak Janko Tolmajer je te dni obhajal 75-letnico. Slavljenec ni bil samo dolgoletni odgovorni urednik Našega tednika, temveč tudi ustanovni član NSKS in dolgoletni odbornik KKZ (obširneje smo ga predstavili v lanskoletni jubilejni številki). Zadnji četrtek ga je delegacija NSKS, NT in KKZ obiskala na domu: dr. Grilc in dr. Zerzer sta se mu s prisrčnimi besedami zahvalila za požrtvovalno delo ter mu želela predvsem zdravja in da bi še dolga leta bival med nami. Grilc: ..Slavljenec ni gledal ne na levo ne na desno — iskal je samo skupno dobrobit našega naroda. Zato naj se na njem zgledujejo vsi, ki se udejstvujejo v narodnem življenju." Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Mladinsko delo — stvar, ki je nadvse potrebna in važna. Pravzaprav nekaj, kar vsi vemo, stalno poudarjamo in se tudi pogostokrat hudujemo, da načrtno delo z otroki in dora-ščajočo mladino ne funkcionira v zadovoljivi meri. imamo dijaško organizacijo, ki uživa sicer dovolj potrebnih finančnih sredstev, a še vedno nima primernega mentorja, podobnega npr. Francetu Ciganu. Imamo Zvezo slovenske mladine, ki je — kljub visokim finančnim sredstvom — tako neaktivna, kakor da bi si sama zvezala vse roke, pa tudi svojo glavo. Tudi Katoliška mladina ni več tista, ki je nekoč bila: spominjam se, kakšno doživetje je bil še pred nekaj leti na primer mladinski dan. In v zadnjih letih? Udeležba je pičla, česar si organizatorji v celovški centra- sko delo docela na psu: med drugim smo že večkrat poročali o perspektivnem delovanju otroških skupin, zlasti Katoliške mladine Piiberk-Žvabek-Suha. Lahko pa poročamo tudi o skupinah, ki jih pravzaprav nismo posebno upoštevali. Konkretno o športnih skupinah na Ponikvi ali v Dvoru: na Ponikvi je mladina pred kratkim priredila prvo dvojezično prireditev po vojni, medtem ko se v Dvoru mladi športniki že nekaj let srečavajo in tekmujejo v pravem športnem duhu. Ne prezirajo slovenskega sodeželana, iščejo enakopravnost obeh narodnih skupnosti in jo dokumentirajo več ali manj tudi na zunaj — npr. na športnih majicah, kjer piše „FC Hoti Dvor". Športno delo je za našo bodočnost neprecenljive vrednosti. Vem, da nisem prvi, ki kaj takega poudarja, ter da je ne- Narodno delo brez športa ? li gotovo ne morejo želeti. Številni mladinci, ki še kljub temu obiščejo osrednjo prireditev KM, pa pravijo, da Mladinski dan ni več doživetje, temveč teoretiziranje. To nedeljo bodo katoliški mladinci obeh narodnih skupnosti priredili v Št. Pavlu v Labotski dolini skupen mladinski dan. „Z zaupanjem v bodočnost" (tako geslo letošnjega MD) se hočejo zoperstaviti zahtevam KHD in FPČ po ločevanju južnokoroških otrok. Dobra ideja in upamo, da bodo slovenski mladinci v čim višjem številu šli v Št. Pavel. Če so bile organizacijske priprave v redu, pravzaprav udeležba ne bi smela biti slaba. Škoda le, da skupnega mladinskega dneva ni na južnem Koroškem: le-ta je v prvi vrsti prizadeta od šolske politike Haiderja in KHD. Mislim, da bi v kakem prizadetem dvojezičnem kraju bila manifestacija zaupanja v bodočnost še bolj učinkovita. Te kritične besede naj ne pomenijo, da je naše mladin- kaj naših ljudi, ki na tem področju požrtvovalno in resno delajo. In vendar: nismo kljub temu v zvezi s športno dejavnostjo (zlasti „na terenu"!) vse premalo dosledni? Ni resnica ta, da trenutno izhajamo brez pravega načrtnega športnega dela? Smo pripravljeni priznati, da pogostokrat podcenjujemo športne interese mladih ljudi, ker vidimo bolj kulturo in visoko politiko? Danci v Nemčiji dobijo od svoje matične domovine za športno dejavnost pribi. 50 milijonov šilingov, skoraj 10 milijonov več kot za kulturo. S tem nagovorijo skoraj 12.000 mladincev. In ko so lansko leto imeli dežeinozborske volitve, so se bali, da bodo zgubili edini mandat. Zgubili ga niso — „rešila ga je mladina", tako danski poslanec v Kielu, K. 0. Meyer. Načrtno delo tudi na športnem področju nam, kot izgle-da, ne bo „rodilo“ deželnega poslanca. Gotovo pa bo prispevalo k temu, da bomo rešili svojo bodočnost. STRAN Politika Karl Kircher: ..Fznavam se k skupnemu dvoicičnemu Pouku!“ Cela vrsta znanih ustanov, ki se zavzemajo za združeno Evropo, je tudi letos vabila na tradicionalni binkoštni seminar v „Europahaus“ v štajerskem Neumarktu. Geslo letošnjega seminarja je bilo: „ Manjšine — mostovi med narodi? “ Max VVratschggo, marljivi voditelj te izobraževalne ustanove, je poleg zastopnikov raznih narodnosti pozdravil politične predstavnike Koroške (Schantl, Uster, Moik in Gartner), bivšega podpredsednika deželnega zbora dr. Mayerhoferja in poslovodečega predsednika šolskega sveta, Karla Kircherja. Narodni svet koroških Slovencev je zastopal Herbert Se-her, Hrvatsko kulturno društvo pa dr. Herbert Gass-ner. Glavna tematika seminarja je bila primerjava šolske ureditve v raznih državah: medtem ko so situacijo na Južnem Tirolskem, v Belgiji in na Gradiščanskem predstavili zastopniki prizadetih narodnih skupnosti, je položaj dvojezičnega šolstva na Koroškem prikazal najvišji uradni predstavnik šolske oblasti. Predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško, ravn. Karl Kircher, se je v svojem predavanju zelo jasno opredelil za obstoječi sistem manjšinskega šolstva in to svoje stališče tudi podkrepil s prepričljivimi argumenti: šolska zgodovina, da pozna le skupno dvojezično šolo, in to že od utrakvistične šole dalje, in da je tako šolstvo tudi najboljši garant za miroljubno vzgojo mladine. Koroški Slovenci da nikdar niso zahtevali posebnih šol, marveč vedno dvojezične, akoravno bi po ustavi imeli pravico do lastnih šol. Kircher pa je prav tako odločno podčrtal pedagoški uspeh sedanje šolske ureditve in se izrekel za izgraditev oz. izpolnitev sedanjega modela, ko se to že dela n. pr. na pl iberski glavni šoli. Če bi ugodili zahtevam KHD in FPČ, potem bi to povzročilo velike probleme za šolo, človeka in družbo, v določeni meri bi bila taka „preureditev“ v ločene šole oz. razrede korak nazaj. Kircher dobesedno: „Seveda se priznavam k skupnemu dvojezičnemu pouku!" Na pomislek zastopnika koroških Slovencev, ali ne bi se lahko zgodilo, da bi politiki ig- norirali celo tako stvarne argumente, pa je poslanec v dunajskem parlamentu Gartner (SPO) ugotovil, da je po njegovem mnenju večina frakcijskih kolegov za sedanji sistem-Uster (ČVP) je dejal, da vidi kot pedagog posebno pereči problem v tem, da začetniki ne obvladajo slovenščine enako dobro in je zato predlagal dodatno pomoč v okviru pouka. Sicer pa je mnenja, da starši večinoma želijo skupni pouk, čeravno bi si on mogel predstavljati „prikrojitev dvoje- zičnega pouka življenjskim potrebam". V deloma zelo angažirani razpravi pa je bilo še govora o višjih poklicno-izo-braževalnih šolah (Kircher: Če je dovolj interesentov, potem paralelka na trg. akademiji") in otroških vrtcih, kjer vidi Schantl največji problem v »pravnih ovirah". Kot drugi predavatelj je deželni poslanec dr. Franz Pahl (SVP) orisal položaj na Južnem Tirolskem, ter v tej zvezi zagovarjal tamkajšnji šolski sistem, ki predvideva ločene šole za Nemce in Italijane. To je posledica posebnega zgodovinskega razvoja (ki ga ni moč primerjati s Koroško). Pahl je podal tudi še kratek oris šolstva pri Ladincih na italijansko-francoski meji in Pribil: „Za vsako narodno skupnost naj se uresniči tista °blika, katero želi narodna skupnost sama!" Josef Dries, predstavnik PdB (Partei deutscher Belgier), pa ie poudaril dve važni potezi za obsežnejše manjšinske zaščito-' 1. Taka zaščita mora vsebovati poleg kulturnega aspekta tudi pristojnost za gospodarsko-upravni razvoj v določeni regiji. 2. Manjšinskih interesov ne smejo zastopati predstavniki, ki so odvisni od državnega oz. uradnega aparata. Tako je stvarno utemeljil svoje pomisleke proti t. i. „Svetu nemške narodne skupnosti", v katerem so sicer zastopane vse politične stranke, ki pa ima le omejeno pristojnost. Sicer drži, da so Nemci končno le tudi javno priznani in da so z rešitvijo šolskega vprašanja (slično kot na Južnem Tirolskem) zadovoljni. A zapletena splošna politična situacija v Belgiji ter nesoglasje med posameznimi regijami povzročata prve dvome o boljši bodočnosti kraljevine Belgije in pa seveda nemške narodne skupnosti, ki šteje ca. 65.000 pripadnikov. Za konec tega tridnevnega seminarja pa je zastopnik gradiščanskih Hrvatov dr. Herbert Gasser udeležence seznanil s položajem druge največje narodne skupnosti v Avstriji. Čeravno predvideva člen 7 srednje šole tudi za Hrvate, pa na neštete tozadevne vloge do danes še ni bilo pozitivnega odgovora. Da pa so na Gradiščanskem na šolskem področ- S o spracU die^benachieiljgle' klane. kai% So SjirtiU-1 dre Kati iur kldnen Tlgus - n t deinta, VorftTl Tit'/ jellt aus — ,c^ dle nfeUf 'frink-en — C^ernanJe***. Uti xr dtc fv»|> — £u /CL, lelti.tr — nun retcUt' es rnir \cU /4aider — unJ ctuck ?-urw tejfacL en IfH]) — teh Le/j{ja T° mir weh — n,cixt'i Le.rn'' rcS <=/fr o haus — i ■rcL.etde* er (st — lek tv<7/ tu. -fc-effrc1!« ScLtuL' — unol d 19. junija: U i0"10-00 Dež®la ob Dravi. v-1°~15.°° Koroški obzornik Otroci poslušajte. njamo se Sobota, 16. junija: 09.00—09.55 Voščila ^eda, 20. junija: d14-10—15.00 Koroški obzornik Glasba. Nedelja, 17. junija: 07.05—07.35 Duhovni nagovč' — Voščila. Ponedeljek, 18. junija: četrtek, 21. junija: 14.10—15.00 Koroški obzof^ ^-05—07.35 Duhovni nagovor. — Iz ljudstva za ljudstvo. Pfaznična oddaja. metu — Danska : Jugoslavija — 22.20 Zrcalo tedna — 22.40 Zakonske skrivnosti. Nedelja, 17. junija: 8.50 Poročila — 8.55 Živ žav — 9.45 Modro poletje — 10.15 Veliko mesto — 11.40 625 — 12.00 Pevski tabor 84 — 13.00 Poročila — 14.00 Motociklistične dirke za VN Jugoslavije — 15.05 Čez tri gore — 15.30 Jennijin portret —- 17.00 EP v nogometu — ZRN:Romunija —- 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Trojanski konj — 21.35 Nadnacionalne družbe — 22.05 Režor-taža s kolesarske dirke po Jugoslaviji — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 18. junija: 17.35 Poročila — 17.40 Zgodbe iz Nepričave — 18.10 Radialna keratotomija in krio — pomeni zamrzniti — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Pop godba — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Nevarna leta — 21.30 Dokumentarec meseca — 22.10 TVD II. Torek, 19. junija: 17.50 Poročila — 17.55 Zgodbe o Poluhcu — 18.10 Prijatelji glasbe — 18.40 Pustolovščina — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Animirani film — 20.15 EP v nogometu — Francija : Jugoslavija — 22.20 TVD II. Sreda, 20. junija: 16.15 Poročila — 16.20 EP v nogometu — Danska : Belgija — 18.10 Pedenjžep — 18.40 Osvajanje morja — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Film tedna: Annie Hall — 21.35 Kulturne diagonale — 22.10 TVD II — 22.20 Omizje. Četrtek, 21. junija: 16.05 Poročila — 16.10 EP v no- 2. SPORED Petek, 15. junija: 17.25 TVD — 17.45 Majske igre — 18.15 Zdravstveno izobraževanje — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Baletni trenutki — 20.40 Zagrebška panorama — 20.55 Soočenje — 21.45 Nočni kino: Odlikovanje za hvaležnost. Sobota, 16. junija: 15.30 Nihče ni hotel umreti — 17.00 Otroška prestava — 18.00 Dekreti — 19.00 Večer novih gradskih pesmi in romanc — 19.30 TVD — 20.00 Vem, zakaj ujeti ptič poje — 21.35 Poročila — 21.45 Gledališki salon — 22.15 Finale jugoslovanskega pokala v atletiki. Nedelja, 17. junija: 13.55 Motociklistične dirke za VN Jugoslavije — 17.00 Filmi Josepha Cottena: Dvoboj na soncu — 18.25 Življenje in delo Tripa Kokolja — 19.10 Turistični vodič — 19.30 TVD — 19.55 Škotski ansambel dud — 20.15 EP v nogometu — Portugalska : Španija. Ponedeljek, 18. junija: 17.25 TVD — 17.45 Slovenske gometu —■ Portugalska : Romunija — 18.00 Igrajmo se gledališče — 18.25 Na sedmi stezi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Kennedy — 21.50 TVD II. Tekme Selanov V soboto, 16. junija, ob 17.30 Sele I — Marija Rojach I ob 15.45 uri Sele pod 23 — Marija Rojach pod 23 v štadionu pod Košuto Tekme SAK V petek, 15. junija, ob 18.30 uri Sele mlad. — SAK mlad. v štadionu pod Košuto Tekme Šmihela V soboto, 16. junija, ob 17.30 Šmihel I — Blatograd I ob 15.45 uri Šmihel pod 23 — Blatograd pod 23 na igrišču v Šmihelu ljudske pravljice — 18.00 Rdeča kapica — 18.15 Grafiki BiH — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Oddaja narodnozabavne glasbe — 21.55 Jenny. Torek, 19. junija: 17.25 TVD — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Festove premiere: Rdeči zvonovi. Sreda, 20. junija: 17.25 TVD — 17.45 Gusarji kapitana Kavlja — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 19.55 Nekaj domačih popevk — 20.15 EP v nogometu — ZRN : Španija. Četrtek, 21. junija: 17.25 TVD — 17.45 Pešec v avtomobilu — 18.15 Znanost — 18.45 Rock koncert — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama. F! PRIREDITVE I I • Rebrca TEDEN MLADIH UMETNIKOV Iz organizacijskih razlogov je teden preložen na drug termin: od ponedeljka, 30. 7., do sobote, 4. 8. 1984. Kraj: mladinski center na Rebrci Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci. Vsi, ki bi radi sodelovali naj se že sedaj prijavijo! • Celovec Predavanje: »Slovenska politika na Koroškem v letih 1950—1970“ Prireditelj: Prežihova šola Čas: petek, 15. junija, ob 19. uri Kraj: Klub Prežihov Voranc Predava dr. Avguštin Malle SPD „Bilka“ Bilčovs in Zvezna gimnazija za Slovence vabita na koncert »GIMNAZIJA VASUJE" v sredo, 20. 6. 1984, ob 20.30 uri v avli ljudske šole v Bilčovsu. Nastopajo: Mešani mladinski zbor, Mladinski zbor, Skupina „ Popcorn", »Ansambel treh planin", Tercet družine Šturm in beat ansambel „Jadagani“. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET V BOSANSKE GORE v času od srede, 25. do nedelje, 29. julija 1984. Z izletom bo povezan ogled Sarajeva in zgodovinskih krajev NOB ter vzpon na najvišji vrh Bosne in Hercegovine, Maglič (2386 m). Kdor se hoče udeležiti tega izredno zanimivega izleta, pre-nakaže na konto Slovenskega planinskega društva Celovec 33134 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu znesek v višini 300,— šilingov. Nadalje je pogoj za udeležbo plačana članarina za tekoče leto. V slučaju, da še ni plačana jo lahko hkrati prenakažete na zgornji konto. Ta atraktivni izlet so nam omogočili planinci Planinske sekcije Avto-Celje, s katerimi ima naše društvo prisrčne prijateljske stike. Rok prijave je do 30. junija 1984. • Obirsko KOLESARSKI IZLET Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Čas: četrtek, 21. junija 1984 Start: ob 11. uri pri Kovaču Proga: Obirsko—Železna Kapla—Korte. Skupna postojanka: gostilna Franci • Pliberk KONCERT OB 50-LETNICI MoPZ »EDINOST11 v PLIBERKU Prireditelj: SPD »Edinost" v Pliberku Čas: četrtek, 21. junija 1984, ob 20.30 uri Kraj: dvorana Schvvarzl v Pliberku Sodelujejo: MoPZ »Edinost" iz Pliberka, MoPZ »Kralj Matjaž" iz Libuč, mešani pevski zbor »Podjuna" iz Pliberka, harmonikarski orkester Glasbene šole na Koroškem • Celovec PREDAVANJE: »Problemi zaščite narave in kulturne dediščine11 Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu Čas: petek, 22. junija 1984, ob 20. uri Kraj: dvorana Slomškovega doma, 10,-Oktober-Str. 25, v Celovcu Referent: Matjaž Puc, sodelavec Zavoda za zaščito narave SRS. e Pliberk lil. lovsko nagradno streljanje treh dežel ob 20-letnici Kluba prijateljev lova Prireditelj: Klub prijateljev lova Čas: nedelja, 17. junija, ob 8.30 uri Strelišče lovske skupnosti Pliberk/HegeringschieBstatte, kjer je tudi zborno mesto. Strelišče je v bližini pivovarne »Gosser" izven mesta Pliberk. Prijave: na strelišču pred prireditvijo od 8.30 do 9.30 ure. Udeleženci: tekmovanje je ekipno in posamezno za lovce treh dežel. Pomerili se bodo lovci-strelci iz Slovenije, Trsta, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. • Celovec PLESNI VEČER srečanje s skupinami sodobnega plesa Prireditelja: Krščanska kulturna zveza, Slomškov dom Čas: torek, 19. junija 1984, ob 19. uri Kraj: v Mohorjevi (telovadnica — 2. klet) To bo prva domača predstavitev te zvrsti na Koroškem, ki pa je drugod po svetu že zelo razvita, saj obstajajo šole, akademije, seminarji, kjer se sodobni ples poučuje. Torej poleg folklornega, športnega, revijskega plesa, klasičnega baleta, se uveljavlja tudi t. i. izrazni ples (Ausdruckstanz), ki temelji na svobodnejšem gibanju in poudarja individualno ustvarjalnost. • Sveče PROSLAVA OB 75-LETNICI SPD »Kočna11 v Svečah Čas: nedelja, 24. junija 1984 Spored: ob 10.30 uri: koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev na vrtu koroških kulturnikov ob 14.30 uri: slavnostna prireditev v kulturnem domu na Bistrici Sodelujejo: Komorni moški zbor A. T. Linhart, Radovljica, folklorna skupina SPD »Trta", Žitara vas, AGV Harmonie, Bistrica, mešani pevski zbor SPD »Bilka", Bilčovs, tamburaši SPD Št. Janž, mešani pevski zbor Sveče, moški pevski zbor SPD Kočna RAZPIS POLETNA PLESNA ŠOLA 1984 — LJUBLJANA Prireditelj: Zveza kulturnih organizacij Slovenije Cas: od 25. junija do 7. julija 1984 Kraj: Srednja šola za glasbeno, baletno izobraževanje, Vegova 7 in ŠPK Kazina, Trg osvoboditve 1 — v Ljubljani Poletna plesna šola je namenjena mentorjem oz. vodjem plesnih skupin, plesnim pedagogom, koreografom, učiteljem telesne vzgoje, vodjem folklornih skupin, učencem baletnih šol, plesalcem, igralcem, režiserjem ... Prijave sprejema do 20. junija Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, v Ljubljani. OBIŠČITE WERNER BERGOVO GALERIJO V PLIBERKU! Odprta je dnevno od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. • Dom v Tinjah Od sobote, 16. 6., ob 8. uri do nedelje, 17. 6., 13. ure PRIPRAVA NA ZAKON Vodi: rektor Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik, sodnik GALERIJA TINJE: Razstava del Vere Terstenjak-Jovičič — »Olja11 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijp ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). SPZ prireja 16. 6. 1984, ob 16. uri v kulturnem domu na Radišah Seminar o vprašanju sodelovanja koroških Slovencev v mirovnem gibanju Nič ni bolj potrebno kot ohraniti mir na svetu. V Avstriji se je v zadnjih letih razvilo močno mirovno gibanje, ki združuje ljudi različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj. Večina koroških Slovencev se doslej ni aktivno sodelovala v prizadevanjih za mir na svetu. V našem skupnem interesu je, da se vključimo v avstrijsko mirovno gibanje in ga okrepimo. Mirovno gibanje na Koroškem z dosledno dvojezičnostjo podpira tudi naša prizadevanja za narodno enakopravnost. Na seminarju na Radišah bodo spregovorili zastopniki raznih političnih in idejnih na-ziranj, ki so združeni v mirovnem gibanju. Med drugim: Hermann Popprath, član predsedstva socialistične mladine na Koroškem: Geostrateška situacija po štacioniranju raket v zahodni Evropi Gerolt Hebenstreit, zastopnik koroške mirovne iniciative v osrednjem koordinacijskem odboru avstrijskega mirovnega gibanja: Struktura avstrijskega mirovnega gibanja Wieser Reinhotd, »Friedensrun-de Oberes Drautal": Mirovna iniciativa na vasi na primeru Steinfeld Janko Malle: Koroški Slovenci in mirovno gibanje Vabimo vse zainteresirane, društva, kulturne delavce z željo, da bi vprašanje miru postalo sestavni del naše kulturne in narodne politike. STRAN 15 Oglasi/Razno Družba sv. Mohorja gradi v Celovcu v bližini Slovenske gimnazije nov dom za dijake in študente. Dom bo začel obratovati z začetkom šolskega leta 1984/85. Slovesna otvoritev „MODESTOVEGA DOMA*1 bo v soboto, 22, septembra 1984. Že sedaj so možne prijave za prihodnje leto. Modestov dom je zgrajen po najnovejših izkustvih za dijaške in študentske domove. Na razpolago so eno- dvo- in triposteljne sobe z vsemi sanitarnimi napravami. Za pravo in smiselno oblikovanje prostega časa so v domu prostori za prosti čas, velika dvorana za kulturno in pevsko udejstvovanje, klubski prostori ter lastno športno igrišče. Za vzgojno delo in nadzorstvo so odgovorni salezijanci. Mesečnlna znaša od prihodnjega šolskega leta naprej za nižje razrede 2145.— šil., za višje razrede pa 2255.— šil. (V cenah je že vključen vrednostni davek — Mehrvvert-steuer) za kompletno preskrbo in prenočišče. Za študente in visokošolce znaša mesečnina 1320.— šil. za enoposteljne sobe in 1210,— šli. za dvoposteljne sobe. Tudi. v teh cenah je že vključen vrednostni davek. Poleg tega je treba enkrat na leto doplačati 800.— šil. za kurjavo. Vzgoja v Modestovem domu je osnovana na krščanskih načelih. Cilj vzgojnega dela z našo mladino je oblikovati mlade v dobre kristjane In v zavedne in samozavestne pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Če Vam ta dva vzgojna cilja nekaj pomenita, potem Vas prosimo, da nam zaupate svoje otroke. Prijave sprejemamo takoj pod naslovom: Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec osebno oz. pismeno ali telefonlčno pod številko 0 42 22/ 56 515-13. Razpisujemo delovna mesta v importno-eksportnih podjetjih v Gradcu, na Dunaju in v Miinchnu. Predpogoj: Trgovska akademija ali višješolska izobrazba v gospodarski stroki in znanje nemščine in slovenščine. Interesenti naj se javijo pod šifro „import-eksport" pri Našem tedniku, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Heimisch an unseren Stauseen: Der Graureiher. Donau, Inn, Enns, Salzach, Drau, Steyr, Tiawi|| ‘jŠJf F Z erfuftt erTnV tige Aufgabe, indem er * _____^________ und fischereischadliche Insektenlarven . i— friBt. Durch seine Farbung ist er dem Auvvald am besten angepaBt. Sein Name „Fischreiher“ ist unberechtigt, denn er verschlingt doppelt so viel Mause, Insekten und Kleintiere als Fische. Verbund. Wir sorgen nicht nur fiir den Strom. Den Graureiher gibt’s als Farb-Gratisposter: Verbund-Presseabteilung, Rudolfsplatz 13a, 1010 Wien ^ Uspešno košarsko moštvo pod vodstvom prof. Antona Malleja. Za tiskovni sklad so darovali: Dragotin Rudenšek, Celje, 500,— din.; Janez Tratar, Dobrla vas 85,— šil.; Peter Wutte, Čepiče 40,—; Miha Golavčnik, Podjuna 50,—; Blaž Kordež, Podjuna 40,—; Ana Zanki, Mala vas 40,—; Johan Zanki, Mala vas 50,—; Franc Zanki, Mala vas 30,—; Štefan Kordež, Mala vas 20,—; Karl Pikalo, Podroje 10,—; Rajmund Grajner, Podroje 100,—; Katarina Sekol, Globasnica 20,—; Marija Hudi, Globasnica 100,—; Štefan Sadjak, Globasnica 10,—; Jožefina Jenšac, Globasnica 20,—; žpk. Peter Sticker, Globasnica 50,—; Marija Writz, Šteben 40,—; Ana Potočnik, Šteben 100,—; Rihard Dum-pelnik, Šteben 35,—; Johan Dumpelnik, Šteben 20,—; Janez Petjak, Šteben 40,—; Franc Schatz, Šteben 20,—; Franc Ambrož, Šteben 40,—; Friedrich Hudi, Globasnica 150,—; Peter Hutter, Večna vas 10,—; Stanko Božič, Večna vas 30,—; Ana Dlopst, Večna vas 40,—; Kristina Onič, Večna vas 20,—; Florijan Dlopst, Podgora 30,—; Ljudmila Šorli, Podgora 20,—; Marija Dlopst, Podgora 30,—; N. N., Breška vas 40,—; N. N., Dobrla vas 30,—; Marija Kos, Strpna vas 20,—; Johan Bricman, Strpna vas 40,—; Friedrich Jernej, Šmihel 40,—; Johan Leitgeb, Šmihel 50,—; Jože Kušej, Šmihel 40,—; Valentin Čebul, Šmihel 20,—; Alojzija VVutsche, Letina 40,—; N. N., Blato 150,—; N. N., Blato 40,—; Marta Kreuz, Blato 90,—; Štefan Schmauzer, Strpna vas 10,—; Slavko Mlinar, Blato 20,—; Hubert Zidej, Vogrče 40,—; Mihael Lubas, Vogrče 50,—; Maks Žmavcer, Vogrče 20,—; Manfred Krainz, Vogrče 20,—; Marija Petrovnik, Vogrče 60,—; Alojz Vauti, Replje 50,—; Janez Kaiser, Rinkole 40,—; N. N., Rinko-le 20,—; Franc Riedl, Non-ča vas 40,—; Feliks Buch-vvald, Nonča vas 30,—; Štefan Hudobnik, Nonča vas 35,—; Lenart Kac, Nonča vas 90,—; Herman Germ, Nonča vas 20,—; Fric in Marija Schranc, Nonča vas 20,—; Leopold Cvelf, Nonča vas 20,—; Marija Buch-wald, Nonča vas 30,—; Uršula Avguštin, Boja vas 50,-. Košarka: dijakinje Slovenske gimnazije koroške prvakinje Dijakinje nižje stopnje Zvezne gimnazije za Slovence so si v košarki osvojile naslov koroškega prvaka. Z zmagami proti moštvom iz Spitala, VVolfsberga in Št. Pavla so ne-osporavano postale prvakinje. Košarka na Koroškem, predvsem pa tudi med Slovenci, še nima veliko tradicij. Tem bolj je razveseljivo, da je prof. Antonu Malleju uspelo, s svojo ekipo žeti ta veliki uspeh. Upamo, da bo ta upešen nastop slovenskih dijakinj animiral tudi druge slovenske športnike k lepemu košarskemu športu. Uspešnemu moštvu (sestavljajo ga Tanja Koller, Elizabeta Kurej, Marjanca Piček, Ana Šikoronija, Andreja Wie-ser in Iris VVieser) pa iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo športnih uspehov. Ob 10-letnici obstoja DSG Sele: vstop v Na binkoštni ponedeljek so Selani doma proti Grebinju dokončno odločili prvenstvo. V desetem letu obstoja kluba so se Selani povzdignili v dveh letih iz 2. razreda v podligo, kjer se bodo srečali s SAK in Šmihelom. To je gotovo izredno velik uspeh mladega moštva, s katerim trener Fera tudi v podligi računa. Velik delež k temu izrednemu uspehu selskih nogometašev je poleg igralcev in funkcionarjev prispeval predvsem trener Fera. V najkrajšem času mu je uspelo, s prej ne bogve uspešnimi igralci prodreti na vrh oziroma žeti nepričakovane uspehe. Sele — Grebinj 3 : 1 (1:1) Sele, 250 gledalcev Sodnik: Olsacher (nesiguren) Postava: Užnik 4, Dovjak 3, Hrovatič 4, Čertov 4, Hribernik 3, Oraže 3, Goleč 3, N. Olip 4, N. Travnik 5, F. Dovjak 2 (66. Falle 4), N. Hribernik 4 (80. Fera 0) Strelci: N. Travnik (65. min. in 90. min.) in Goleč (40. min.) oz. Dulier (25. min.) Tekma se je na obeh straneh pričela nepričakovano Po povzdigu lansko leto iz 2. razreda v 1. razred smo si kot sezonski cilj zastavili 5. mesto. Tem bolj smo tudi sami presenečeni, da nam je že v prvem letu uspelo osvojiti prvo mesto in se povzpeti v podligo, kar je za nas gotovo izreden športni uspeh. Trener Jože Fera je oče našega uspeha Velik delež k uspehu je doprinesel seveda naš igralec trener Jože Fera. Njegova osebnost in izkušenost sta da- nervozno. Selani enostavno niso našli k svoji igri. Gostje iz Grebinja so igrali presenetljivo samozavestno in tako imeli v prvih 20-ih minutah odlične priložnosti za zadetek. V 25. minuti so potem Grebinjačani izkoristili eno od teh priložnosti: iz jasne ofside-pozicije, ka- la moštvu potrebno oporo in motivacijo, ki sta nas privedla do tega uspeha. Pri osvojitvi prvega mesta pa so nam seveda tekom prvenstva pomagala vsa ostala moštva, ki so si medseboj odjemala točke in nam tako odprla vrata v podligo. Vzdušje in duh v moštvu sta bila v zadnjih dveh letih odlična. To je osnova, na kateri tudi naprej upamo graditi. Naši naslednji cilji V podligi si gotovo ne bomo zastavljali prevelikih ciljev, ka- tere nesigurni sodnik Osla-cher ni videl, so gostje povedli na 0:1. Naposled so Grebinjča-ni zapravili še nekaj možnosti, pri katerih se je izkazal domači vratar Silvo Užnik. Kratko pred polčasom so potem Selani zasluženo izenačili. Legionar Marijan Goleč, ki v tej tekmi ni imel ravno najboljši dan, je s krasnim prostim strelom prekanil nasprotnega vratarja in izenačil. V drugem polčasu se je slika igre popolnoma obrnila. Igrali so samo še Selani. Marijan Goleč je z lepim strelom zadel le prečko in nekaj minut pozneje se je prosti strel drugega legionarja Hrovatiča ravno tako odbil od nje. Premoč Selanov je postajala še večja in se v 65. minuti potem tudi obrestovala. Najboljši Selan, Nanti Travnik, je iz 16 metrov terih ob koncu ne bi mogli doseči. Naš cilj v naslednji sezoni je na vsak način obstoj v ligi. Ta cilj bo dosti težko doseči, bil bi pa velik uspeh za naše društvo. Skušali bomo obdržati vse tri legionarje in mogoče pridobiti še kakšnega domačega igralca. Na noben način pa se ne bomo spuščali v kakšne finančne pustolovčine, igrali bomo naprej z našim uspešnim moštvom. Do pričetka sezone upamo dograditi kabine za preoblačenje, ki bodo v podligi neobhodno potrebne. zabil žogo v Grebinjsko mrežo in povišal na 2:1. Po tem golu je bila tekma izenačena in do konca popolnoma odprta. Lepe akcije so se vrstile na obeh straneh in šele v zadnji minuti je Nanti Travnik dokončno odrešil svoje moštvo. Po podaji Falleta je z glavo dal svoj drugi gol in s tem zagotovil Selanom zmago in povzdig v podligo. Predsednik mag. Ivan Olip že preudarno gleda v naslednjo sezono: „Na doslejšnih uspehih ne smemo počivati." Predsednik DSG Sele, mag. Ivan Olip: »Presegli smo vsa pričakovanja “