Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-50 Din. 0 /gf VSkOm Leto I. Na uredništvo lista naj se javijo iz vseh občin takoj delavci in kmetje, ki hočejo biti pri volitvah čuvarji naših škrinjic. Na vsakem volišču morata biti dva: predstavnik in namestnik. Javite točno ime, poklic in stanovanje. Pripravite vse za volitve! Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan1, Aleksandrova cesta št. 9/II. LJUBLJANA, 25. decembra 1924. Stev. 19. Protiboljševiški blok. S prihodom konservativcev na vlado v Angliji se je začel širok manever vseh imperialističnih roparjev proti sovjetski Rusiji, proti delavskemu gibanju vsega sveta. Angltški zunanji minister Chamberlain (izgovori: Čemberltn) je obiskal Francijo, Italijo, Vatikan; po njegovem obisku se je podal tudi srbski zunanji minister Ninčič v Rim, da sliši in sprejme vlogo, ki jo je dodelila angleško-fran-cosko-italijanska gospoda balkanskim državicam v boju proti „boljševizmu“. Vsi meščanski časopisi so napolnjeni s senzacionalnimi vestmi o boljševiškem strašilu, ki lazi po Evropi in zlasti po vseh odvisnih državicah — plačani meščanski žurnalisti fabricirajo „javno mnenje", da je treba v objemu z italijanskimi fašisti, francoskimi in angleškimi imperialisti nastopiti proti boijševiški opasnosti, ki je že podminirala vso Jugoslavijo in ves Balkan. V vsaki Radičevi izjavi vidijo govor Zinovjeva ali Čičerina, končno bomo izvedeli iz „Jutra“ ali „Na-roda“, da so zli boljšcviški duhovi obsedeli celo ljubljanskega škofa Bonaventuro. Ljubljanski purgarji, vzdramite se, osnujmo protiboljseviŠKo fronto, če ne bo zgorela postelja pod nami med naj-prejetnejšimi sanjami o novi zlati jugoslovanski cekinski valuti! Včasih so videli ljudje v vsaki stvari »božji prst". Danes je v vsaki stvari boljševiški prst. In to, pomislite — pod zakonom o zaščiti države. Stvar je torej resna. V Londonu, Parizu, Rimu in New Yorku so takoj ustanovili protiboljševiški blok, za njimi ga je stvoiila PPŽ vlada, ki pa drži še vse odredbe „strogo tajno", dokler se ne vrne Ninčič. V resnici pa obstoji protiboljševiška ironta že od prvega dneva obstoja sovjetske Rusije, od prvega dneva oživ-Ijenja mednarodnega delavskega gibanja. Sedaj gre le za to, da se da tej protiboljševiški fronti ofenziven (napaden) značaj. Sodeč po mnogo znakih °J im o pred novim jurišem svetovne reakcije na unijo sovjetskih republik. Balkanski vazali ententinega imperializma imajo v tej ofenzivi odigrati važno vlogo. Čeprav je večina ljudstva temu nasprotna, so naši oblastniki pripravljeni z dušo in telesom, da gredo v ta ogenj. Njim se zdi zlasti ugodno to, da pod izgovorom boja proti „boljše-viski nevarnosti" še bolj stisnejo vse nesrbske narodnosti. Vlade PP, Cankova in Bratiana so vedle, da bodo za o svoje delo dobile blagoslov francoskih in angleških imperialističnih roparjev. Naši oblastniki, ki so se doslej sramovali priznati ono, kar delajo, priznavajo sedaj javno skozi usta Ninčiča, da so se zvezali s fašistovsko Italijo, t-ankovovo Bolgarsko in bojarsko Ru-munijo za boj proti nesrbskim na-rodnoshm, za boj proti sovjetski Rusiji. L drugimi besedami: srbska bur- lJonHklenila’ da Postane P° navodilih Londona m Rima voditeljica bal-kanskih rcakcion3rjev, Ta »protiboljševiška fronta" ima predvsem namen, da z najhujšim nasiljem udusi vsako gibanje nezadovoljnih, sestradanih delovnih množic v notranjosti. Mussolini in Cankov bosta pomagala Pašič-Pribičeviču, Pp bosta pomagala Cankovu itd. Nebratje po narodnosti so se hitro sporazumeli proti SHS bratom. Za nev»rno igro se je odločila gospoda. Kijii v tem boju mora zmagati Delavsko-kmetski republikanski -blok. Proletariat mora podpirati gibanje zatiranih narodov. Socialpatrioti razlagajo popolnoma napačno narodnostno vprašinje. Zaostali so celo za starimi avstrijskimi socialdemokrati, ki so vsaj na papirju zahtevali kulturno avtonomijo za poedine narode. Naši socialpatrioti pravijo enostavno, da proletariata centralizem, to je nadvlada srbske gospode, ne sme brigati. Nam, ki pravimo, da se mora proletariat boriti za popolno samoodločbo vsakega naroda do odcepitve, očitajo radičevstvo. S tem jasno kažejo, da ne razumejo niti radičevstva, še manj pa naloge delavstva v današnjem položaju. Če govorč kje socialpatrioti, da stoje na stališču enakopravnosti vsakega naroda, dočim se ne borijo proti nadvladi srbske buržuazije, je to njihovo besedičenje zgolj komedija za varanje ljudi in zasmehovanje Slovencev, Hrvatov, Makedoncev in drugih. Narodnostno vprašanje ni pri nas v Jugoslaviji kot sploh nikjer ločeno samostojno vprašanje, ki ne bi imelo zveze z vprašanjem kapitalističnega gospod-stva in proletarskega osvobojenja. Narodnostno vprašanje je zlasti v današnji dobi razvitega imperializma tesno spojeno s celokupnim proletarskim osvobodilnim bojem. Za delavstvo se postavlja vprašanje: ali ni mogoče zatiranih in zapostavljenih narodov izpremeniti v pomožne rezerve proletariata, v zaveznika proletariata v boju proti kapitalizmu? lil odgovor se glasi: da. Nacionalno gibanje zatiranih narodov ima v sebi sposobnosti, ki se dajo izkoristiti za strmoglavljenje skupnega sovražnika, za uničenje imperializma. Iz tega sledi potreba, da delavstvo z vsemi silami podpira gibanje za svobodo vsakega naroda. S tem seveda ni rečeno, da mora proletariat podpirati vsako nacionalno gibanje vedno, povsod, v vsakem slučaju. Proletariat n. pr. ne more podpirati srbijanskega nacionalno—šovinističnega gibanja, ki hoče utrditi nadvlado srbske reakcionarne gospode in francoskega imperializma. 1 aletariat pa mora podpirati nacionalno osvobodilno gibanje slovenskih, hrvatskih, makedonskih in drugih množic, kei to gibanje slabi srbsko reakcijo, ki jc v zvezi z ententinim imperializmom glavni žandar na Balkanu in glavna sovražn ; sila osvobodilnega boja delovnega ljudstva. Narodni socialisti so iiim nekoč očitali, da smo mi proti nacionalnim interesom Slovencev, Hrvatn ' in drugih narodnosti. Pri tem so se sklicevali na našega učitelja Karla Marxa, ki je 1. 1849 ozmerjal Južne Slovane kot reakcionarje. Marx je imel tedaj prav. Zakaj? ker so ti pod vodstvom bana Jelačiča in drugih podpirali avstrijski monarhizem in ruski absolutizem, dočim so tedaj istočasno igrali i jaki in Ma-djari revolucionarno vlOgo, ker so se borili proti absolutizmu v Evropi. Tisti, ki so se borili proti Avstro-Ogrski, za nacionalno osvobojenje narodov, ki so ječali pod jarmom avstro-nemškega imperializma, so igrali revolucionarno vlogo. Tisti, ki se danes bori za ohranitev srbske nadvlade in francoskega imperializma, igra očividno reakcionarna vlogo. In to vlogo igrajo naši socialpatrioti in narodni socialisti. Če hočemo pravilno oceniti današnje nacionalno gibanje Slovencev, Hrvatov, Makedoncev, Indijcev, Ircev, Ma-rokancev i. dr., moramo gledati na vsa ta gibanja ne ločeno, v ozkem okvirju, temveč v svetovnem obsegu. Dva tabora. Svet je danes razdeljen v dva velika sovražna tabora — tabor peščice „civiliziranih“ narodov (Angležev, Fran-cozev i. dr.) ki imajo v rokah finančni kapital in izkoriščajo skoro ves svet — in tabor zatiranih in izkoriščanih narodov odvisnih državic in kolonij. In iz teh zatiranih narodov črpa danes ententin imperializem svojo glavno moč. Odločen boj vseh zatiranih narodov proti imperializmu je edin izhod iz današnjega izkoriščanja. Proletariat mora _družiti svoj razredni boj z bojem za osvobojenje zatiranih narodov proti skupnemu sovražniku — imperializmu. Proletariat se mora ne samo v besedah, ampak v dejanju boriti za popolno samoodločbo vsakega naroda do odcepitve. Kajti, dokler se ne uresniči ta zahteva, je nemogoče združenje in sodelovanje narodov v svetovni gospodarski enoti, ki tvori materialno podlago za zmago socializma. Sodelovanje narodov ne sme biti usiljeno po diktatih, vojskah ali kakorkoli, temveč mora biti popolnoma prostovoljno na podlagi medsebojnega zaupanja. To se pravi: Slovenci naj sami odločijo, v kakšnih od-nošajih bodo napram drugim narodom. Socialpatriotska II. internacionala se noče boriti proti imperialističnim vladam Anglije, Francije, Italije, Amerike itd., temveč jih celo podpira. Naši socialpatrioti pa kot duševni reveži ali kaj slepijo sledijo diktatom svojih angleških, francoskih i. dr. „sodrugov“, ki podpirajo ententin imperializem na Balkanu. In ti naši ubogi socialpatrioti, ki vedoma podpirajo posredno francoski imperializem, očitajo nam, da smo postali nacionalisti, „Radičevci“ in bog-ve kaj še vse. V čem obstoji internacionalnost? To, kar uganjajo socialpatrioti, je podpiranje imperializma, je popolnoma nasprot o mednarodnosti. Vzgoja delavstva vseh narodnosti v duhu resničnega internacionalizma, v duhu 'oliženja vseh ljudstev obstoja ravno - v boju za osvoboditev vseh zatiran i narodov. Brez tega boja ni mogoč solidaren boj svetovnega proletariata. V tem smislu se mora zlasti vzgajat' proletariat vladajočih narodov, t. j. pri nas — Srbov. Slovensko Hr-vatsko delovno ljudstvo bo imelo le tedaj zaupanje v srbski proletariat, če se bo prepričalo, da se tudi srbski proletariat bori proti srbski nadvladi nad drugimi na -Jnostmi. v Tisti, .i ne razume današnjega položaja in potreb delavskega razreda, tudi ne more ruruneti tega, da mora proletariat z vso silo pnrlDUtui gibanje za nacionalno .^ujcujc. Socialpatrioti ne razumejo niti potreb niti položaja delavskega razreda, zato tudi ne morejo razumeti nacionalnega vprašanja in igrajo tudi tu vlogo — zadnjih Mehikancev buržuazije. Zato jih bo delovno ljudstvo tudi obsodilo. Katilina. Davki Slovenije. Iz podatkov finančnega ministrstva v Beogradu posnemamo, da je v avgustu letošnjega leta plačala Slovenija nad 15 milijonov dinarjev neposrednih davkov, to je zemljiških in podobnih davkov. Na vsakega prebivalca v Sloveniji pride torej samo v avgustu mesecu nad 15 Din davka. Vendar s tem še ni davkov konec. Koliko pobere država na trošarini in carini, ki dražijo blago. Ti posredni davki so mnogo večji in mnogo bolj zadevajo ljudske mase. Vsi davki pa romajo v Beograd in tam se z njimi plačujejo kanoni, oficirji, ministri, birokrati in dvor ter se z njimi zidajo v Beogradu velikanske palače. Mi zahtevamo odpravo davkov in naložitev davčnih bremen kapitalistom in veleposestnikom. Njihovo premoženje naj se progresivno obdavči. Mi zahtevamo, da davki ne gredo več za kanone, 200 generalov, oficirje in žandarje, mi zahtevamo, da nas ne izžema več beograjska porodica, mi hočemo biti sami svoji gospodarji v de-lavsko-kmetski državi, v kateri bomo s svojimi dajatvami povzdignili kmetijstvo, ljudsko prosveto in industrijo, ki bo v rokah delavcev in kmetov in ne pijavk. Draginja narašča. V preteklem mesecu, novembru, so se cene precej ^povišale. Indeksna številka belgradskega tednika „Privredni pregled" kaže, da so se cene od 1981 v oktobru povzpele na 2037 točk, da so torej cene narasle za 56 točk ali dva in pol odstotka. Ali so se pa plače kaj povišale? Ne! Pač pa hočejo steklarski podjetniki svojim delavcem steklarjem v Zagorju in Hrastniku še znižati plače in odvzeti draginjske doklade. Sliši se, da namerava podobno storiti tudi Trboveljska družba s svojimi rudarji. Mar hoče kapitalistična gospoda, da delavstvo od lakote pogine?! Delavci, od nas samih je odvisno, če pride ali ne pride do tega. Enotne strokovne organizacije, enoten in neizprosen boj ter osvobojenje — to je izhod iz današnjega kapitalističnega pekla. Koga bomo volili? Za vsakega razredno-zavednega proletarca in za vsakega zavednega slovenskega kmeta bo odločitev 8. februarja jako lahka, če bo znal odgovoriti na sledeča vprašanja: Prvo vprašanje: Kdo je zakrivil današnje slabo stanje, v katerem se nahajajo delavci in kmetje Slovenije? O * ivor: Vse stranke, ki so bile na vlad. ... ki so s tem podpirale srbsko gospodo. Veh strank, ki so bile na vladi, ne more voliti noben slovenski delavec in kmet. Stran DliUUSKO-KME i SKI LIST Su v 19 Drugo vprašanje: Katere stranke so bile že na vladi? Odgovor: Na vladi so bile: Slovenska Ljudska Stranka ali klerikalci s svojim Korošcem! Jugoslovanska demokratska stranka ali liberalci; Samostojna kmečka stranka ali liberalni oštirji; Socialistična stranka Jugoslavije Kristanov in Koračev. Vse imenovane stranke so prodale Slovenijo srbski gospodi. Tretje vprašanje: Katere stranke niso bile na vladi? Odgovor: Na vladi niso bile: Slovenska republikanska stranka; DelavskOr kmečki republikanski blok. Vsak zaveden delavec in kmet se bo odločil za eno izmed teh dveh strank. Četrto vprašanj«: Katera izmed teh dveh strank ja gosposka, kupitalistična ? Odgovor: Gosposka je Slovenska republikanska stranka, kajti njej na čelu je milionar in bivši pokrajinski minister Prepeluh, ki odklanja zvezo z delavci, ščiti mestne hišne posestnike in podobno gospodo. Ker pa noben zaveden slovenski dclavec in kmet ne more voliti sfrank, ki so bile na vladi in ne more voliti gosposkih strank, zato bodo vsi delavci in kmetje Slovenije volili 8. februarja samo: Delavsko-kmečki republikanski blok! Kaj davi kmeta? Najprej veliki in neznosi davki. Ce ima le majhen kos zemlje; že plačuje davkov toliko, da pravzaprav ne ve. ali je že plačal vse davke za prejšnje leto ali jih še ni. Komaj odromajo stotaki na pošto, je zopet tu nov papir, na katerem stoji črno na belem, še toliko in toliko so za takse in to ter ono. . In če kmet rabi denar v večjem zrffesku,-. da bi si kupil kak kos zemlje ali kaj živine ali popravil hišo in hlev, pokril streho ter podobno — se mora zateči v k*ko posojilnico, ki mu da denar. Ali tako posojilo je zvezano z velikimi obrestmi, ki požirajo in požrejo marsikak kmetov dohodek. To je drugo, kar davi kmeta. Tretja nadloga je pa najhujša. To je razlika med ceno poljskih pridelkov in ceno industrijskih produktov. Industrijski produkti, to so bl.igo, obleka, čevlji, klobuki, stroji, ključavnice, sekire in podobno, so vedno bolj in bolj dragi. Če lioča kmet kupiti obleko, mora našteti že mnogo denarja. Na drugi strani pa padajo cene žitu, krompirju, senu in podobnim pridelkom, ki jih prodaja kmet. Za vse, kar proda, dobi kmet malo denarja; a za vse, kar kupi, mora kmet našteti mnogo denarja. To je najhujše zlo za kmeta in ni čuda, če se kmetje zopet zadolžujejo, ko so po vojski komaj zlezli iz dolgov. In zakaj je tako? Ker vse dosedanje vlade (tudi tista, v kateri sta bila Prepeluh in Korošec) ščitijo fabrikante, a ne ščitijo kmeta in ker je današnji kapitalizem tako v propadanju, da ne more preprečiti tega pojava. Davki naj se naložijo veleposestnikom in bankam, ne pa kmetom! Država naj da kmetskim posojilnicam in zadrugam poceni krediti To zahtevajo kmetje, da se vsaj nekoliko zboljša njihovo stanje A temeljno zlo bodo zamegli odstraniti kmetje le v zvezi z delavci, če zrušijo kapitalizem in izvoju-jejo svobodo. Gospoda na vladi, ki posluša kapitaliste in banke, ne bo nikdar vodila politike, ki bi bila v interesu delavcev in kmetov. Le če bodo delavci in kmetje sami vodili politiko v svoji delav^ko-kmečki republiki, bo konec izkoriščanju. Zato ustvarimo močan Delavsko-kmetski Republikanski Blok! Politične beležke Preganjanje Neodvisne Delavske Stranke. Ta teden je v Beogradu udrla policija v prostore centralnega odbora Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije in njenega glasila „Okovani Radniku. Našla ni nobenega materiala, ki ga je napovedovala vlada. Stranka ni razpuščena, ker ni utemeljenih razlogov za razpust. „Okovani Radniku je ustavljen in prostori so zapečateni. Prostore straži žandar. Vršile so se tudi hišne preiskave. V Zagrebu so zaprli pokrajinskega tajnika NDSJ Vladimira (Jopiča, ki je komaj dobro okreval od dveletne ježe, v kateri je bil kot član centralnega odbora komunistične stranke. Vs* te progone je izvršila policija kot 12. julija brez vsakih utemeljeni]* razlogov. nSocialistu pravi, da PF vlada s tem pomaga komunistom. — Mi smo prepričani, da ne bi bilo več nobenega social-patriota, če bi njim vlada tako „poma-galau. Kajti socialpatriote lrži skupaj ideja, program — ampak konta v bolniški blagajni, konsumih itd. Poleg tega imajo „odličnejšiu socialpatrioti državne podpore. Strokovni birokrati pa prejemajo iz Amsterdama 900.000 Din. Socialpatrioti se v svojem „Socialistuu vesele teh preganjanj, kajti oi ' -redno pozdravljajo reakcijo v nadi, da bo potem delavstvo šlo na socialpatriotski lim. A delavstvo ni šlo doslej, v K^doče pa še manj. Janičarji buržuazije bodo prej ali slej do kraja soj««'. Prolet-fiat bo pa kljub vsemi: končno zmagal. Vnetje možgani? Pri kom ? V klerikalnih glavah, n. ne veruje, naj <• t • -i.*;deSe: ^Slovenec* * dne 19. deeemioa p se v uvodnem članku Položaj med drugam tudi la: Komunisti gredo SrUptij s samostoj-si in narodnimi socialisti. „Na prvi hip lulj nerazuml ' a je volivua kooperacija fffoir.H komunist ni narodnih so- <• ov, S.,UMni(ijiix b ,rka hm j’..t«pl ja. Sirili*h ie v razkroju. Tudi n.l'0dno-so-■ci.ilistična stranka : ’<* nasveti kxkf'v usraSafo*«i '0 volit- vah Sicer je nis no nikj-r več - i !i in čutili. Povsod se mrtveci zbirajo v toten- srcu in v nSocialistuw izlivajo svoja čustva tako-le: „En sam pogled p> dvorani je zadostoval, da si dobil vtis posebne svečanosti trenotka. Po dolgih letih sporov, kritik in razdvajanj ko se sestali zopet delegati, od skrajne leve do skrajne desne iz vseh važnejših krajev k skupnemu posvetovanju. Vsem se je bralo h obrazov svečano razpoloženje (stati bi moralo pravzaprav: želja po mandatu) in zopet je vzplamtela nada, da bo ta konferenca mejnik od razcepa k složnemu delu.“ Ali ni ganljivo? Pomislite, v nedeljo se je v Mestnem domu ustvarita enotna fronta — za mandate. Po tolkem času so se zopet „združiliu na kandidatni listi. Ali je bilo še kaj druzega v Mestnem domu? Ničesar. Konferenca ni stavila nobenih zahtev in nobenih parol, ker jim je pač postranska stvar interes proletariata. Združili so se voditelji — na kandidatni listi. Proč s tako „enotno frontou. »Socialistove" želje. Z ozirom na izstop opozicije okrog Zivote Milojkoviča in Mike Todoroviča iz Neodviihe Delavske Stranke Jugoslavije »e ^Socialist veseli tega „razkolau v Beogradu, se udaja prijetnim mislim o izdihu kamrah, predno se položijo v grob. Srbsko vodstvu komunistične stranke v Belgradu je svojim slovenskim pristašem zaukazalo, da morajo z mrtvimi v volitve. Samo ljubi Bog zna, zakaj. Tudi komunisti na Slovenskem tega ne uvidijo.u Kdaj se je Slovenčevemu uredniku sanjalo, da so se komunisti zvezali s samo-" stojno kmetijsko in narodno-socialistično stranko? To je uganka. Zavest, da bodo klerikalci izgubili pri teh volitvah najmanj 30 odst. glasov in mandatov, je menda povzročila v klerikalnih glavah vnetje možgan. Drugače si bedaste Slovenčeve vesti ne moremo razlagati. Pa klerikalce čakajo še hujše stvari kot vnetje možgan. In tako je prav. — Končno mora doleteti kazen onega, ki je desetletja rodil slovensko ljudstvo za no*. Stroj za ponarejanje dokumentov deluje. Pribičevičevo glasilo nReču v Beogradu je priobčilo pred dnevi senzacionalne in strašne dokumente, na podlagi katerih je razvidno, da je Radičeva stranka v zvezi in v popolni odvisnosti od tretje komunistične internacionale v Moskvi in da je med Radičem in Zinovjevom sklenjena pogodba, ki ima kar 22 točk. Na prvi pogled je očito, da je ta dokument ponarejen v Beogradu po Pribičevičevih ljudeh, če prav piše „R*;ča, da so bili ti dokumenti ukradeni na sovjetskem poslaništvu na Dunaju. Ponareditev je tako nespretna, da mora vsak uvideti resnico. Namen je jasen: PPrežim hoče razpustiti Hrvatsko Republikansko Seljačko Stranko in zato mora imeti povod. Predsedstvo IIRSS je takoj odgovorilo na ta dokument z i/ja^o, da je dokument ponarejen in da IIRSS ni včlanjena v tretji intern»: uali, temveč v kmečki internacionali. Reakcija izvršuje svoje peklenske načrte. levega pok reta v Jugoslaviji in iskreno želi, da bi tudi v ljubljanskem „sekreta-riatua prišlo do temu podobnih dogodkov, kajti kakor čuje nSocialistu se tudi v ljubljanskem vodstvu vrši razkol. Revež! Volitve mu delajo sivo glavo in možgani se vnemajo od bojazni, da pri volitvah ne bo mandatov. Zato si želi, da bi se „komunistia razklali. Sicer pa to ni njihova edina pobožna želja. Imajo tudi to željo, da bi se v Moskvi skregali in nrazklaliu. Socialistu dovoljujemo to tolažbo v teh teških časih in v „tem žalo-tnem Btanju“. Vemo, da se je vedno veselil, ko je proletariat vrgel iz svojih zavednih vrst ka-cega likvidatorskega voditelja kakor se je to pripetilo Klemenčiču, Fabjančiču i. dr., a vemo, da se je „Socialistu tudi vedno motil, ko je mislil, da bo zdaj konec levičarskemu gibanju in da napoči zanj nebeško kraljestvo. Klemenčič in drugi so odšli, a proletariat je ostal tak kot je bil in še bolj se je orientiral na levo. Naj se „Socialistu spomni, kako je ta „raz-klaniu proletariat letos spomladi v Mestnem domu nabrusil reformistični gospodi in nrevolucionarnimu udarnikom pete. Ali se spominjate, gospodje? To ni ravno prijetna tolažba, kaj ue? Tega si pač ne želite? Mednarodna Rdeča Pomoč. Enotna fr > cialistov". Ječe, zapori, preganjanja to so sredstva, s katerimi Bkušajo kapitalistične vlade zatreti gibanje delovnega ljudstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev. Krvavi dogodki na beograjski univerzi, v Karlovcu, v makedonskih vaseh in povsod, kjer se pojavi klio in protest proti brutalnosti PPŽ (Pa-šič-Pribičevič-Žerjav) monarhističnega režima, nas utrjujejo v prepričanju, da se bodo še pred volitvami 1925 zopet. napolnile ječe in zapori, predvsem z delavski in kmečkimi zaupniki, ki bodo stali v prvih vrstah borcev za delavsko- kmečko republiko. Kdo bo pomagal tistim sodrugom, ki jih bo zagrabila roka PPŽnasilja in jih vrgla v zapore in ječe? Kdo bo podpirat žene in otroke preganjanih borcev za o-svobojenje delavcev in kmetov izpod jarma in biča monarhistično-centralistične režimske buržuazije? Pomagala in podpirala bo vse žrtve nasilja in reakcije, skrbela za zaprte in obsojene, preskrbovala jih s knjigami in materielno podporo, najela zagovornike in organizirala kampanje za njihovo osvoboditev Mednarodna Rdeča Pomoč ki tudi ne bo pozabila na svojce preganjanih proletarskih borcev in jim lajšala bedo, v katero jih obsoja kapitalistični družabni red. Nad 70.000 Din je že izdala MRP od dogodkov v Trbovljah za žrtve nasilja in reakcije in njihove družine. Majhne in nezadostne so bile te podpore, ker pomoči je potrebovalo nad 95 žrtev in nad 100 njihovih družinskih članov, ker na 23 in pol leta j če so bili obsojeni sodrugi, v teku zadnjega pol leta, po trboveljskem pokolju. Premalo požrtvovanj^ je bilo doslej med delavci in kmeti za tiste, ki se neustrašeno bojujejo za pravice in za svobodo s h tlačeni izkoriščanih. V bodoče mora to r g^-.-. V vsakem kraju, v sleh r > vasi in v vseh industrijskih krajih ■■ *-r:* pričeti delo in to živo delo za zaprte, za preganjane in njihove družine. * Navodila kako in kaj je treba delati za MRP. Velikansko navdušenje v Mestnem domu. Dvesto delegatov. Toliko jih namreč ni bilo v Mestnem domu, ati '' samo v gUvi „S ' '.“-urednika. Zmagala je re- solu Tako si •’ ’-jo - o.iovoi ’ .*» bodoči p .n t».'i voUiv&h. ,T' , 1. Na sod*-' pr ponh, «o v r-. k o ne meno ki o nahajajo v žaljeni in željno pričakujejo kakršnih koli glasov od aodrugov, za katere so »e in,«..vali. Vsaka dopisnica, vsako p>- 'h razveseli in ohrabri, ker ;;.a pr: na nje ni p-zabiio. MRP ...» zato po,da zap-tun sodrugom pišete. Političnih vesti jim ni treba sporočati, ker bi takih pisem ne dobili,1 zadostuje kratek bodrilni pozdrav v izraz solidarnosti. V zaporu se nahajajoči so naši sodrugi, Člani naše skupne proletarske bojevne armade in pišite jim, ne glede na to, če jih osebno poznate ali ne. Naslovi: Fric Ig., Hlebec Ivan, Kokalj Franc, Strojin Ivan in Berčič Franc, vsi v zaporu okrožnega sodišča v Celju; sodrug Sedej Alojzij v kaznilnici v Mariboru. 2. Prodajajte in kupujte razglednice v korist MRP. Pri MRP v Ljubljani se dobe lepe propagandne razgleduice, katere bi moral imeti vsak proletarec. Ne kupujte več drugih ničvrednih razglednic, pravi proletarec rabi le proletarske razglednice MRP. Dobijo se sledeče: a) Slika s. Fakina, katerega so umorili Orjunci. b) slika ranjencev v ljubljanski bolnici pq 1. juniju in dfnge, med njimi „Delavec osvoboditelji. Te razglednice so po 5 Din. Nadalje se dobe slike: Fašizem, Kapital, Evolucija, 8 urni delavnik, Delavec in kapitalistični konj, Delavska žena in pes kapitalista in di uge po 3 Din. 3. Bloki in znamke v korist MRP. Dobe se bloki MRP po 50 listov in sicer p0 i2-50 in 5-— Din list. Te bloke je treba prodajati povsod: v delavnicah, na polju, na shodili in prireditvah, na cesti in po stanovanjih. Isto kot z bloki je z znamkami po 50 par, ki se lepijo na pisma na zadnjo stran. Vsako pismo in vsaka dopisnica, ki jo piše proletarec mora imeti znamko MRP> 4. Mednarodna Rdeča Pomoč mora imeti v vsakem kraju svoje zastopnike. Ce hočemo, da bo MRP mogla vršiti svoje dolžnosti, jo moramo podpirati in delati aa MRP. Vsak kraj mora po svojih mačeh prispevati. Ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju moramo pokazati, svojo solidarnost z žrtvami reakcije. Zato pozivamo vsakogar, ki je pripravljen delati za MRP, se na spodaj označeni naslov prijavi. Doslej se je deio za MRP vršilo neorganizirano, posamezni kraji so le malo ali pa nič pripomogli k akciji MRP. To mora v bodoče biti drugače. V listu bomo objavili rezultat današnjega poziva in upamo, da ne bo kraja, kjer bi se ne našel vsaj eden sodrug ali sodružica, ki bi bil pripravljen delati za MRP MRP bo vsakemu poslala pismena na.o >ila /.n delovanje, da bo povsod enot’1' 5. .. j - store kmetje za MRP? Vemo, da kmetom primanjkuje denarja in da vsled tega . kmetih ne bo mogoče v večji meri razpečati blokov, lazgleduic in znamk. Zato pa lahko kmetje p-utagajo z ži ili. Družine zaprtih so brez sredstev in obsojene v lakoto, če jim ne bomo pomagali Teoi družinam se izdatno pomaga,-(V »e r n nakaže nekaj moke,' krompirja in drugih živil. L*„r kmetov na vasi lahko zbere t -‘'k-' da sc iminaga eni družini. Drug* is z .-ra in daiu.|.' z* orugo, družino itd. Tudi b1 e z dena ja se bliko |">-ui * i/1 Kilnr ) u,tj živil, lahko p .naga s tem, da nabira pri j ni -j. se, ds MRI spie- oiilu knrjui c, obleke itd. onili. k jeinn 1 )>«■ Stev. 19. DELAVSKO-KMETSKI LIST 6. Naslov za Mednarodno Rdečo Pomoč. Kdor hoče kakršnihkoli pojasnil, kdor se hoče prijaviti za delo za MRP ali potrebuje pomoči, kdor si hoče nabaviti razglednic, znamk ali blokov, naj se obrne na naslov: Uprava „Delavsko-kinet-skega listau (/.a MRP), Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 9/11. V Ljubljani se je za MRP lujveč storilo. Da bodo sodrugi in sodružice po drugih krajih lahko posnemali delo v Ljubljani, objavljamo naslednje poročilo: Kako delamo za MRP v Ljubljani? Delo MRP v Ljubljani leži v rokah .5 sodrugov in ‘2 sodružic, katerim pridno pomagajo v slučaju potrebe še drugi so-drugi in sodružice. 7. in 21. oktobra je ljubljanska MRP priredila v Delavskem dpmti vinske trgatve. Grozdje smo kupili, vse delo za pripravo prireditve so sodrugi in sodružice napravili sami. Prostore je zadruga dala brezplačno. Vstopnine ni bilo nobene. Prodajali smo le bloke in razglednice ter karte za ples po 1 Din in uspeli je bil, lahko rečemo, dober, ker prva trgatev je dala 1600'—, druga pa 1800— Din dobička za MRP. Zadruga je zase priredila Martinov večer. Mi smo tudi to prireditev izkoristili zase in prodali precej naših propagandnih tiskovin. Zadruga je zase licitirala Martinovo gos in uspeli smo, da je sodrug, ki je gosko zlicitiral isto prepustil MRP, ki jo je dala s. Juvanu, ki je še vedno brez dela, pohabljen od orjunskih zverin. Tako delamo pri vgaki priliki in konstatirali smo, da £im bolj delamo, tem bolj radodarni postajajo tudi delavci, na katere »e obračamo, ker vidijo naše uspehe. V vsakem oziru najbolj uspela je bila naša koncertno zab-ivna prireditev, ki smo Jo priredili na Miklavžev večer 7. decembra t.. 1. Izdali smo 16 nabiralnih pol, katere je prevzelo 13 sodrugov in 3 sodružice. Spored je bil pester. Nastopil je »odrug z violinčev«, klavirske točke je izvajala gospodična Slavka Klinarjeva, ki je spremljala tudi solo petje sodružice Vukove. Kvartet iz članov delavskih pevskih društev ^Cankar1* in „Pevsko in glasbeno druŠtvou je zapel tri delavske pesmi. Sodrug P. je v nagovoru pojasnil pomen delavskega miklavža, ki nastopa brez svetniškega plašča in brez angelov in parkeljnov v osebi delavca, ki obdaruje. otroke sodrugov, ki so bili v zap ru. Ljubljanska MRP je namreč z nabiralnimi polami in dobičkom pri prodaji blokov, razglednic in znamk zbrala toliko, da je mogla dali 22 otrokom zaprtih sodrugov vsakemu novo obleko. Obdarovanih je bilo 17 otrok ljubljanskih sodrugov in 5 otrok zagorskih sodrugov, ki so bili v zaporu in so sedaj vgled steklarske stavke brezposelni. Z uspehom tega večera niso zadovoljni samo obtlarovanci, ampak tudi vsi soijrugi 'in sodružice v Ljubljani, ker so videli uspeh svojega dela. S takim in še bolj živahnim delom bo ljubljanska MRP nadaljevala. Še dve leti zapora. Mariborsko sodišče je 2. decembra 1924 Zupet obsodilo 4 sodruge, ki so vsi družinski očetje, vsakega po 6 mesecev težke ječe t. j. skupno na 2 leti ječe. To so znaki preganjanja in nasilja, ki se bo v pravi luči pokazalo šele pred volitvam. Ne pustimo se pogaziti, hrabro naprej delajmo za MRP, ki bo opora za vse preganjane. Radi bi prikrili svoje grehe. O stavki v Brodu. Zadnji „De!avec" odgovarja na naša očitanja, da so socialpitriotje zlomili štrajk v Brodu in za to preje'* judeževe groše, z golim zanikanjem. Kratkumalo zanika vsa očitanja in se celo predrzne trditi, da so neodvisni upropastili štrajk. Naš odgovor je kratcl:. Podajamo tožbo štrajkbreherja Zinaucrja, kateremu fabrika ni izplačala obljubljene dinarje, in ker mu tovarna vagonov noče izplačati podkupnine in ga je celo vrgla iz tovarne, se je obrnil na sodišče s sledečo tožbo: Kr. Kotarski sud u Brodu na Savi, primljeno U. novembra 1924 pod. Br. 17.301 dč. „Slavni sude. (Najprej je nepotreben uvod, ki ga izpuščamo). Poteki, Tužena je (fabrika vr god. počela uvadjati a! svojoj tvornici, radi tega radnika. Tvornica je mene mještenika angažovala, da joj pomognemo oko sprovodjenja njene osnove i obečala nam na-gradu. Mi smo izvršili svoje obečanje i akordni sistem rada je u tvornici sproveden. A tužena (fabrika vagona) je nama preko svojih direktora gg. Mavso Donata i Zoltana Herca obečala: /. da če nam biti osigurana eksisten-cija kod tužene, dokle god btide tvornica ra-dita, i osim toga, da čemo dobivati mjesečno po 500 Dinara povrh redovne službe kroz vri-jeme od 10 godina iti borem kroz 5 godina. Mi smo to obečanje prihvatili i dobili smo naj-prije za prvi mjesec svaki po 500 dinara, a bu-duči da nam je trebalo nešto više novaca, tvornica nam je isplatila još i za daljih 5 mjeseci na jedanput, poslije toga sam ja dobio još jedanput za 6 mjeseci, ~t. j. 3000 dinara u na-pred, jer mi je trebalo nakon smrti moje su-pruge. Najedanput sam ja u mjesecu septembru 1924 godine reduciran uslijed velike redukcije namještenika kod tvornice. Tužena je trebala meni isplatiti još ?a 5 godina onu obročno davanu nagradu po 500 dinara mjesečno odnosno ukupno (30.000) trideset hiljada dinara, pa poš o to ni je htjela učiniti, predao sam tužbu Obotnoj Oblasti, ali je ona odbijena. Istinitost mojih navoda dokazatče: Stevo Bublič, Marko Savič, Ljudevit Šarkandi i Dra-gutin Rakič, svi iz Broda uz moju domirnu prisegu (/.akletvu), odnosno povračam glavnu niječnu prisegu protivnici (fabrici vagona) na ruke Mavso Donata iz Broda, a uz vračenu mi jednu prisegu ja ču položiti. Molim pod svome pod a) iskazanom za-stupniku, da slavni Kr. Kotarski sud izvoli na temelju pod b) dozvoliti oprost od polaganja takse u ovom predmetu i odrediti raz-pravu ove tužbe pa makar iz ogluhe suditi daje: Prva Jugoslovenski tvornica vagona, Strojeva i mostova d. d. u Brodu na Savi, s naslova usluga za plaču dužna je meni isplatiti svolu od (30000) trideset hiljada dinava sa 6 od sto komata od dana tužbe, te mi nadoknaditi ovom potrebom proiuročeni trošak sve u roku od 14 dana pod prijetnjom svrhe. Engelbert Zinauer*. Ali hočete še več, gospodje social-patriotje? Ali poznate tega Zinauerja? On je s še nekaterimi plačanci z vami vred pomagal rušiti stavko. V svoji tožbi navaja kot pričo Bubliča, brod-skega župana in socialpatriota. Ako je bil Bublič zraven, tedaj je najbrž tudi kaj prejel, samo da je znal prikriti. Tega greha se ne boste oprali in omenjene tožbe ne morete zanikati. S tem pa je za proletariat jasno, kdo je hlapec buržuazije in štrajkbreher. Internacionalni pregled. Protiboljševiški blok in angleški kanoni Anglija se je postavila na čelo proti-boljševiskega bloka. Da to ni v zvezi •»mo z nevarnostjo boljševiške propagande, •mpak tudi z angleškimi topovi in' muni-c’jo, nam priča naslednje: Angleški teškoželezni Armstrongov koncern gradi na meji Poljske in Rusije železnico po naročilu poljske vlade in je nedavno sklenil s poljsko vlado tudi pogodbo za zgraditev več velikanskih mu-uicijskih tovarn na Poljskem. Pred tem pa je isti angleški koncern na Rumun-•kem uredil veliko tovarno topov in mu-lahko preskrbljevala vso ru-* orožjem. pa bodo labili Poljaki in kanone? Jasno je, da mcije, ki bo munsko armado Proti komu Rumuni armade in proti sovjetski Rusiji. Interesi angleških kapitalistov narekujejo angleški vladi, da vodi protiboljševiško propagando. Pripravlja se napad na Rusijo. Socialisti — zavezniki fašistov. Internacionali.proletarsko gibanje je »topilo v novo fazo. ^mesto odkritega reakcionarnega fašizma stor>» v ospredje demokratični iašizem, ki |(j pridobil za svojega zaveznika internacionalno socialno demokracijo. Poglejmo v Nemčijo! Kdor ve, kak teror je vladal volitvami v Nemčiji, in kdor ve, ka... je prišlo do ogromnega socialnodemokraučnega volil* nega uspeha, ta lahko pojmuje zgodovin- 8 o nalogo socialne demokracije, ki je posUla čista buržuaz * stranka. Podobno nril-o socialistična stranka p : 'ul t * -P0(* ^‘ktaturo Mussolinija, po- n L a,, r* Mdi ,,a °^em socialna de-mokiacija naib r ,, Bet Ule n r.-žiisi - ' ,v" "*'oro H<>r">v 8 It, diktator P.im ■ iie ud n.usčanskih st v Maroku, da p dpre 1,1 ji zapu u '■nk radi neu*p«ŠMe v ne . . svoja majaj'.č -e oi.Ust s socialist, m amsterdamskimi ,Uu-k. vnimi unijam . N . .oiV :»m izvidu' j0 pod s..cial:.mi> - laii ' gosp i;- ltrati,,,,H Strajkhr Iim i *'"i j' "I'*- organizirani v fašintovškili ti lpah. N< limonskem glasu- jejo za predlog meščanskih strank, da se izroči diktatorska oblast delavskemu krvniku generalu Laidonerju in da se proglasi obsedno stanje, ko je proletariat radi nezaslišanega terorja zagrabil za orožje. V Franciji se je postavil Herriot, ki ga obožujejo nemški soc. demokrati in ki ga podpirajo francoski socialisti, na čelo fašistične reakcije in inscenira preganjanja komunistov, kakršna bi bila pod vlado Poincarčja nezaslišana. V vseh naštetih deželah se opaža, da se obračajo socialistične stranke k odkritemu podpiranju fašizma. In v Jugoslaviji? Ali so mar naši Bernoti, Koruni in Korači nasprotniki fašistov? Ali niso proglasili za svojo parolo enotno in demokratično Jugoslavijo? Kdor ne zastopa zahtevo narodov Jugoslavije po državni samostojnosti loepitve, ta ščiti fašistovski režim Paš .* in Pribičeviča, ta se je udinjal monarhiji in militaristični kliki. Napad na angleške strokovne organizacije. Konservativna vlada pripravlja zakon, s katerim bi se )ko\.i „i organizacijam prepovedalo, vmešavati se v politiko. S tem zakonom hočejo konservativci preprečiti, da bi se zopet povrni ; na vlado delavska stranka Macdonalda. Ta vest je izzvala vihar med delavstvom. En voditelj strok, organi*- rij ji- i/j vil v „Daly Heraldu“: Konservativci se igrajo z ognjem. Ako bodo nameravano izvršili, tedaj se prične nova revolucionarna doba v zgodovini trade unionov. Mi bomo že ••»daj mobilizirali proletariat proti nam »elavstvo mora n ii i i. (K se meščanska demokracij* krha c lu v t.kili kapitalističnih veledržs' ali, kak .r jo Anglija. Pred novim bojem rudarjev v Porurju. 1’ gaj.nia me stopuiki rudarskega delavstva in del dajal i adi reguliranja rn-zd in kolektivne pogodba so sc razb la. Posredovanj" •-ida-ii odklon li in < o H,"-i . ilruijanakih Ki darjev je zavrgla pred.og. se spor rtii po posredovanju . azaooiščs. Veliko ogorčenje in nezadovoljstvo vlada med porurrikim rudarskim proletariatom tudi radi delovnega časa. Po zadnjih vesteh ni izključeno, da bodo rudarji stopili v generalni štrajk, da si izboljšajo mezde in skrajša delovni čas na 6 in 8 ur dnevno. Obznana v Romuniji. Na eni poslednjih sej je romunski parlament izglasoval zakon o zaščiti države in o boju proti levičarskemu pokretu. Ta zakon je naperjen v prvi vrati proti delavskemu razredu, ki se je v Romuniji preganjal na zverinski način tudi še pred to obznano. Iz Bolgarije. V bolgarski zemljoradnički stranki (stranki bivšega ministra Stambulijskega) se vedno bolj prikazujejo tri razne tendence, ki jih lahko označimo za levico, center in desnico. Devica smatra, da se boj proti fašistovski vladi Cankova more in mora voditi na najbolj odločen način in sicer z oboroženo vstajo. Levica je za sodelovanje /. delavstvom, za delavsko-kmečki blok in za de-lavsko-kmečko vlado. Za levico stoje mase revnih kmetov in njen vpliv postaja vedno večji. Desnica je obratno za delovanje, ki bi bilo všeč Cankovovi vladi in bi ne izzivalo terorja. Pristaši te struje; imenovani „To-movciu, se najostreje bore proti delavsko-kmečkemu bloku in zagovarjajo zvez i z ^levičarskimi11 meščanskimi strankami, četudi so poslednje soudeležene pri prevratu 9. junija 1. 1923. 1); 'i desnica ne zastopa interesov kmečkega razreda se vidi iz dejstva, da Cankovova vlada ne zaiira desnice, temveč ji pušča povsem svobodne roke, d(^:- u levica pozornost oblasti in divja uau nju fašistovski terot. Oentrum koleba enkrat sem, enkrat i.i.., pa ne ta no tam. 'M“ izjavi se niti za 1 io kmečki blok mu za zvezo z me-...Kimi strankami. W -umi ir .ii n r.r Ui ;-3 vciuo inrv je ni li- ho; Poleg nevednosti je največji sovražnik delovnega ljudstva — strah, boječ-nost. Kamor se danes človek obrne, povsod yidi v ljudeh strah. Vsak ti pravi: „Saj sem z vso dušo za delavsko-kmetsko stvar. Ali javno se ne smem pokazati. Saj veš, imam ženo, otroke, pa me vržejo na cesto in kaj potem? Glasoval bom že, ali javno se ne morem zastavljati za stvar.“ Ta pove po pravici. Drugi pa hoče prikrivati svojo bojazljivost in pravi: *Saj bi nastopil, če bi bili drugi za to. Pa se nihče ne zmeni, vse je mrtvo in polno je denunciantov in špijonov." Takih in podobnih izgovorov čuje človek povsod, da ga srce zaboli. Delavec se boji, da bo vržen iz tovarne, železničar, da ga bo odpustila železnica, rudar, da bo moral v Francijo, čevljar, da bo izgubil obrt, strokovno-organiziran, da bo škodovalo strokovni organizaciji, uradnik, da ne bo mogel več služiti režimu . . . In taki strahopetci uplašijo še tiste, v katerih je vsaj tlel pogum. In pride narodni socialist ter pravi: „Res je danes težko. Pa bo že enkrat bolje. Ali dokler se ne izpremeni, se nesmemo puntati proti temu režimu. Spravimo v parlament našega Dcižiča (ki je glasoval za zakon o zaščiti države) in on bo vsem pomagal. Ne kričimo proti reakciji, molčimo o monarhiji, spreglejmo vse krivice in volimo Deržiča." Pride socialpatriot in pravi: »Reakcijo so povzročili komunisti. Če ti ne bi hujskali delavstva, se tudi buržuazija ne bi tako razjezila. Ne upirajmo se, uklonimo se, potrpimo in delajmo z vsemi silami proti komunizmu!" In tako zmanjšujejo socialpatriotski in narodnosocialistčni krivoverniki še ono malo odporne sile, ki je vzrastla v proletariatu. Tega mora biti konec. Res je, da je vsak poedinec danes žoga v rokah gospode. Če vstane poedinec proti nasilju in krivici, ga stisnejo kot limono. Če se upre tiranu en suženj, aočim drugi sužnji molčijo, je ta suženj neusmiljeno bičan. Ali mi delavci, kmetje, nižji uradniki ne smemo pozabiti ene nepobitne resnice in ta resnica se glasi: V skupnosti je moč! Proti podjetnikom, proti reakciji, proti fašistom, proti vsem meščanskim podrepnikom moramo nastopati skupno delavci vseh tovarn in rudnikov, kmetje iz vseh vasi! Vseh nas ne morejo vreči na cesto. Nasprotno, maloštevilna peščica gospode se bo morala ukloniti naši sili. Ne umirajmo dalje v strahu in brezbrižnosti 1 Zoperstavimo se vsakemu najmanjšemu nasilju podjetnikov; ko bomo sposobni, zlomiti to, bomo sposobni zlomiti celokupni reakcionarni režim. Strah in žena ne bo nikogar rešila, pomnimo, da smo vsi proletarci, moderni sužnji in da moramo zato skupno nastopiti proti zati.^icem. Edina rešitev je v odločnem razrednem boju. Ravno zato, ker ^ n^ i "•»mi zakon o zaščiti države, ker so proti nam žan-darji, policaji, orjunci, iavno zato se moramo združiti vsi še tesneje, da zlomimo vso to reakcionarno silo. S strahopetnostjo, nesolidarnostjo dajemo vedno večjo k''•ajžo ka[. i^om, pred združenim naMuponi vsJ< n^h se bodo tirani umaku . N«, (idui po-magal noben i iec, ker poslanec ni copernik, ne m pomagala nobena papirnata tc„o.uoii in intervencija, ne bo nam pomagalo uklanjanje tilnikov — to nas bo le upognilo do tal. Cankar pravi n<*kje: „Kdor ne zahteva ž*vijrc>ja niči ir, je gnusna golaien, ki ima v-i.^do prave •. da - :• - \ San?': tisti im j pravico • 2!v!|:;.;: tci se /.. Podobni so r.l 'jivcu, ki je dubil klofuto, pa je vn,m KtvGstmčene, temveč se ie Stran 4. DELAVSKO-K ETLK! LIST St; v 19 prijel za vroče lice ter ječal jokavo: „Kaj pa sem ti storil? Ali je to pravica?" — Oni pa mu je dal še brco povrhu ter se je studoma okrenil." In tako se godi proletariatu, ki se ne zaveda, da je proletariat tisti razred, ki ima osvoboditi samega sebe in ves svet verig, v katere nas je okoval kapitalizem. Mi moramo zlomiti nasilje in — strah! Zlomili ga bomo pa le z enotno fronto vseh zatiranih in izkoriščanih! Nihče nam ne bo prinesel enotne frojjte na krožniku, temveč A ' 'sami jo moramo ustvariti v obratih, kjer delamo, na poljih, kjer se mučimo v potu svojega obraza. Ustvarimo enotne strokovne organizacije, zberimo se vsi okrog Delavsko-Kmetskega Republikanskega Bloka! Strokov, pregled Enotnost strokovnih organizacij in naši socialisti. S posebnim ozirom na sedanjo politično situacijo je dala Centralna zveza ruskih strokovnih društev iniciativo za zedinjenje vseh strokovnih društev amsterdamske in moskovske smeri. Ta iniciativa je spravila amsterdamce vsega sveta v precejšnjo zadrego in tako seveda tudi naše socialiste. Da bi se izkopali iz te zadrege, skušajo na eni strani simulirati velik trud in delo svoje za zedinjenje strokovnih društev v Sloveniji in končno v vsej Jugoslaviji in pripovedujejo, da je zedinjenje že pred vratmi („ Delavec" z dne 30. novembra), na drugi strani pa skušajo v svojem časopisju dokazati delavstvu v Sloveniji s celo vrsto laži iR različnimi citati iz govorov sodrugov Lo-sovskega,Tomskega in iz sklepov letošnjega kongresa, kako je tako zedinjenje z njim nasprotno smerjo skrajno nevarna stvar („Delavec" z dne 30. novembra, nSocialist“ z dne 5. decembra). Po njihovem je nastal y strokovnih organizacijah ^bratomorni boj" in razkol, ker so „razni moskovski emi-sarji in politični demagogi, ki so šli za tem, da razbijejo organizacije, ki slone na zdravih temeljih", to delali in želeli. Naši strokovni mandarini okrog „ Delavca" in „ Socialista" imajo pač kratek spomin, toda če ravno žele mi jim ga lahko osvežimo. Začetkom leta 1920 so prišli k nam trboveljski rudarji ter nas vprašali: „Kaj naj napravimo? Pri nas ogromna večina rudarjev ni strokovno organizirana. Organizirati se • nočejo, ker nočejo imeti nič več opraviti s Čobalom in njegovimi ljudmi. Ali naj ustanovimo novo rudarsko „Zvezo“ ? Tedaj smo jim mi odgovorili: „Bog varuj! Strokovne organizacije niso politična stranka. Na strokovnem polju je potrebna enotnost organizacije in mi se bomo v enotni ^Uniji" borili za zmago svojih načel. Pojdite domov in vstopite vsi v „Unijo“ ; Miha Čo-bal res nima ravno prijaznega obraza, ne gre se za to, da bi se z njim oženili!" In trboveljski sodrugi so nas ubogali in so sledili našemu nasvetu. Cobalova „Unija“ je štela takrat okoli 400 (reci in piši štiristo) rudarjev. Naši sodrugi so se nekega dne zbrali in pred Oobalovo hišo je korakalo hkrati kakih 400 rudarjev, da se vpišejo. Toda Miha se je zaklenil V svoj brlog, pustil ni nikogar k sebi in pozneje je izjavil, dajnikogar več ne vpiše v „Unijo". Kaj se je torej hotelo in moglo potem napraviti, kakor ustanoviti novo „Zvezo rudarjev","ki naj bi služila ostalim tisočem rudarskih delavcev? Pa tudi tu seje bila izdala parola: „Nobenega člana iz „Unije“ v novo Zvezo!" Vsi smo bili namreč u-verjeni, da mora priti do zopetnega strokovnega edinstva. Isto načelo smo zavzemali pri železničarjih, ko so bili pričeli neki social:’! pa-triotje v Zidanem mostu rogoviliti v železničarski strokovni organizaciji. Soči .listi naj si prečitajo dotične naše članke v ^Železničarju". In kdo je izzval razkol na Jesenicah? Golmajer, preko katerega je moralo delavstvo v štrajk. In kdo je zahteval razkol v Franciji? In ali ni dala amsterdamska strokovna centrala parolo za izključevanje levih elementov? Kdo je preprečil razkol v Nemčiji? Mar ne ravno. Moskva? In kdo se ) :.j-vztrajnejše bori za enotnost strokovnih organizacij v Italiji? Naši socialisti naj samo čitajo poročilo kongresa (JUL, ki se je vršil tc dni v Milanu. Mi smo bili in ostanemo vneti zagovorniki enotnosti strokovnih organizacij in danes smo vnetejši agitatorji enotnosti kakor smo bili kdaj prej. Razkol v au /kovnem gibanju pa je-povzročilo odkrito socialistično hlapčevanje buržuaziji in njihova izdajalska strokovna taktika, ki je bila samo še industriji in policiji dopadljiva. Tisti socialistični „zdravi temelji" so bili, ki so delavstvo odvrnili od socialistov in ne samo povzročili razkol, temveč — bodimo odkritosrčni! — tudi uničili strokovno gibanje v Sloveniji. Le poglejte v svoje knjige, dragi socialisti, pa izračunajte koliko odstotkov vsega delavstva v Sloveniji je organiziranega na vaših „zdravih temeljih", pa se bomo lahko zmenili! In to se mora izpremeniti in sicer čimprej in na čim enostavnejši način! Zakaj to? Zato, ker ni bila še nikoli po vojni internacionalna in nacionalna situacija delavstvu tako nevarna kakor je ravno sedaj. Na angleškem je dobil socialistični mini-sterski predsednik Mac Donald, v katerega je stavil ves Amsterdam vse svoje nade, od buržuazije tako brco, da je zletel čez plot. Na Francoskem je drugi socialistični vzor, Herriot že „obolel“ in mu že iščejo naslednika, ki ga bodo menda našli v znanem reakcionarju Poinkareju. V Nemčiji so nacionalisti pridobili pri volitvah in druge buržuazue stranke se orientirajo na desno. Mussolinija so podprli angleški konservativci. Angleška vlada pripravlja enotno fronto evropske buržuazije proti celokupnem delavstvu tega sveta. V Jugoslaviji nastopa najbolj črna reakcija. „Industrialna zveza" je danes že tako silna bojna organizacija jugoslov. kapitalizma (govori se o 200 miljonih dinarjev odpornega fonda), da postaja iluzoren vsak osamljen boj poedinih delavskih kategorij za poboljšanje gmotnega stanja delavstva. Pri vsem tem pa je zlezla delavstvu revščina v grlo. Evo, zakaj ni drugega izhoda, kakor vzpostavitev čim preje in čim hitreje enotnost strokovnega gibanja. In Če ste vi, socialisti, tako trdno prepričani v svoje „zdrave temelje" strokovnega gibanja, čemu se potem bojite tega, kar govori Losovski ali kdo drugi vaših nasprotnikov. Pojdite preko tega! Zmagal bo končno tisti, ki bo st.il na „zdravih temeljih". Mi dajemo svojim somišljenikom danes taka-le navodila: Tam, kjer nimamo mi svojih strokovnih organizaoij, ali kjer so nam bile policijsko razpuščene, tam vstopajte brez kolebanja in brez obotavljanja v socialistične. Tam pa, kjer naše še obstojajo, tam povejte svojim socialističnim sodrilgom, da smo mi pripravljeni takoj stopiti s socialističnimi centralami v pogajanja za zedinjenje. S tem pa se seveda nikakor ne odrekamo svoje kontrole in kritike dela socialističnih strokovnih tajnikov in odborov dotičnih organizacij in pa njihove izdajalske taktike in njihovih „zdravih temeljev". Nasprotno, to bomo pomnožili, ker zahteva to naša skupna proletarska korist in cilj našega boja. Situacija pa je danes taka, da je boljše imeti tudi slabe organizacije, kakor pa nobenih. Svoje somis enike in tudi socialistično delavstvo pa vaoimo, da se javno izrazi o teh naših nasvetih. Dopise in mišljenja, če tudi pr. tivna bo „Delavsko-kmetski list" rad priobčeval. D. G. Razgovor z voditeljem angleških strokovnih organizacij. V Moskvi se je mudil na kongresu ruskih strokovnih organizacij Purcell, predsednik angleških strokovnih organizacij in predsednik amsterdamske internacionale. Napram poročevalcu glavnega glasila ruske stranke „Pravda" je dal na stavljena vprašanja sledeče odgovore: 1. Kakšen vti imate o ruskih strokovnih organizacijah? „<3e pomislim, so se praktično organizirale ruske strokovne or"">»izacije pred sedmimi leti, 1"v' rečem Drez obo- tavljenja, da je kongres, ki sem mu prisostvoval, napravil name iz'rsten vtis. Resnično je čudovito, da so se ruske strokovne organizacije v tako kratkem času tako dobro organizirale na celem obsežnem ozemlju, posebno Če se pomisli, da je ruskim delavcem grozila lakota i. dr. Vse to dokazuje, da ima v strokovnih organizacjah organizirano rusko delavstvo dovolj energije in sposobnosti, da obvlada produkcijo in državne zadeve. V nobeni državi ni doživelo delavstvo toliko težav kakor v Rusiji in vendar opazimo tekom poslednjih sedem let neprestan napredek, dočim razvoj proletarskega gibanja v zapadni Evropi nikakor ni raven in proletariat ni mogel stopati naprej, marveč se je moral celo umikati." 2. Kdaj bo po vašem mnenju mogoče sklicati internacionalni zedinjevalni kongres ? „Odvisno je samo od tega, kdaj bo generalni svet angleških strokovnih organizacij storil vs* potrebno, da se skliče kongres." 3. Ali bi vam bilo ljubo, če bi se poleg angleško-ruskega zedinjevalnega odbora ustvarili še drugi podobni odbori na internacionalni podlagi ali po poklicih? „To bi bilo zelo koristno. Želeti je vsega, kar lahko privede do enotnosti internacionalnega delavskega gibanja." 4. Kakšno je stališče angleških strokovnih organizacij napram Davvesovemu načrtu ? „V splošnem so angleške strokovne organizacije proti Davvesovim načrtu. Nobena organizacija pa dosedaj ni v tem oziru storila obvezen sklep, razen Zveze rudarjev. Osebno sem prepričan, da bodo angleški delavci brezdvomno najbolj energično’pobijali ta načrt, če bodo spoznali, da je Davvesov načrt ustvarjen v namenu, da se potlači nemško delavstvo." Delavske mezde pri nas in drugod. Ako primerjamo delavske mezde v Jugoslaviji z mezdami v drugih državah, pridemo do presenetljivih dejstev, namreč, da živi delavec v Jugoslaviji dva- do petkrat slabše nego delavec drugod. S svetovno vojno so se delavske plače znizale in v Jugoslaviji je vplival še padec valute, da so stvarne mezde daleč zaostale za mezdami v sosednih deželah in da so tudi jako daleč lzpoil višine, na kateri so bili pred vojno. Naslednja tabela nam podaja sliko o mezdah v raznih državah. Vzemimo, da je mezda v Londonu enaka sto. V razmerju z njo so mezde naslednje: pejsoag BABgtBA S ci ■«# so co m * co t- ® t- [BUI1Q cm »O -T go cs oo ec -e« »n -n cm aicn/nooi-t-iNt-cmtt uijoij>jdo)s oooDcih-M-t-oi- 05 CD co 05 00 1» H O) 01 H 05 po l> cot-oo. co^occoag BpBUBM aaiH®O0iiaO5« BJUBnSUM 13SSD-19 xO CD tC ‘O F- t'- 05 t''» T'- CD 11111H CI ^ CD vH I rH "rjt 05 CC to co »O co HHf«O05»0(N0lH.«D uiupjsjsiuv 05 05 05 05 C5 co 05 05 or- oooooooooo iiopucri oooooooooo Kdo je temu kriv? Delavci, spomnite se na goljufijo takrat, ko so banke zamen javale krone za dinarje. Odtegnilo se je 20%) živila so poskočila na ceni tako, da so bili potem dinarji, kar je bilo prej v kronah Plače pa so ostale v kronah, velike številke, pa malo vredne. Ali niso bili takrat klerikalci na vladi, ali ni bil takrat gosp. Prepeluh pokrajinski minister v Ljubljani? Ali ni tiste čase hodil minister „8ocialist“ Tone Kristan po shodih in enkrat v Celju slovesno izjavil: „-Mi smo za utrditev dižave!" Da, da, državo ste utrdili, gospodje socialisti, žandarje in davkarije ste spravili v red, klerikalci, Prepeluhi in Vsi vi, sleparji ljudstva. Danes imajo delavci od te utrjene drža; e suženjske mezde, razbite organizacije, preganjanja in ječe, kmetje pa davke in dolgove. Še nekaj lahko razvidimo iz zgornje tabele. Dočim so na primer mezde v Angliji le malo izpod predvojnega nivoa, zaostajajo plače v Jugoslaviji daleč za plačami pred vojno. Delavec v Sloveniji prejema približno štirikrat do šestkrat n.anj vredno plačo nego pred vojno. Za one dinarje, ki jih dobi koncem tedna, si zamore kupiti komaj eno četrtino, oziroma do ene šestine onega, kar je lahko kupil pred vojno. In to bi veljalo samo za dobro plačanega delavca. Razmerje pri mladih delavcih in delavkah je še mnogo slabše. Kapitalisti od klerikalnih zadrugarjev do demokratskih fabrikantov stokajo in tožijo, kako visoke so delavske mezde. Njim je še ta mizerna suženjska plača prevelika. Proletariat bo propadel, če se bo tako stanje nadaljevalo. Obubožanjeje tako veliko in' obsežno, da je proletariat stavljen pred vprašanje, ali živeti ali umirati in umreti. Plače se morajo povišati in doseči ono višino, na kakršni so bile pred svetovnim klanjem. Ta zahteva proletariata bo naletela na velik odpor i pri kapitalistih i pri njihovih pomočnikih socialistih, ki spoštujejo monarhijo in srbsko hegemonijo. V Rusiji, tej deželi rdeče nevarnosti, se delavske mezde že bližajo predvojni višini in zahteva proletariata Slovenije in Jugoslavije mora biti: mezde v predvojni višini, mezde v zlati valuti! — To je zahteva Delavsko-kmetskega republikanskega bloka. Zavarovanje rudarjev. S 1. julijem 1922 je stopil v veljavo zakon o zavarovancu delavcev, ki se razteguje na vse delavce in torej tudi na rudarje. Vendar se ta zakon ni izvajal pri rudarjih, kar je bilo v veliko škodo rudarskega delavstva. Rudarji so namreč poleg železničarjev imeli že pred vojno zavarovanje za slučaj bolezni, za slučaj nezgode in za starost in onemoglost. Drugi delavci niso uživali te ugodnosti. Končno so rudarske oblasti pristopile k delu, da se zakon razširi tudi na rudarje. Minister za šume in rude je podpisal pravilnik o bratovskih skladnicah, ki stpi v veljavo dne 1. januarja 1925. Po tem pravilniku znaša naj večja zavarovana mezda 50 Din. Vsi delavci se delijo na pet kategorij, bratovske skladnice pa na tri oddelke, eden za slučaj bolezni, eden za slučaj nezgode in tretji za slučaj onemoglosti in starosti. Organizirane' so bratovske skladnice po pokrajinah in so v pokrajinah popolnoma samostojne ter niso vezane ena na drugo. Najdalje v treh mesecih se izvršijo volitve v odbore bratovskih skladnic. S tem je vsaj nekoliko urejeno razmerje glede zavarovanja. o — *r-» v s - 't? £ 'S*— ~ O C« J* * S? d * •5 S 3 O. s - s m ttS Tabela nam prikazuje strašno stanje. Delavec v Jugoslaviji živi slabše kot delavec v majhni Avstriji, slabše nego v strahovito obremenjeni Nemčiji, dvakrat slabše kot v Češki, Norveški in Nizozemski-dva in polkrat slabše kot v Angliji, a približno štiri- do petkrat slabše nego v Ameriki, v Kanadi. To se pravi, da naš de, lavec ne živi, marveč samo vzdržuje svoje življenje pred dnevnim propadanjem. Ako pa se spomnimo, da delavci v Sloveniji zde’ ’ a-ne zaslužijn toliko, kakor delavec . Beogradu, temveč da so mezde v Sloveniji s dva- in celo trikrat manjše, tedaj si lahko predstavljamo, kako pasje življenje mora živeti proletarec v Sloveniji. Pozor! Požurite se! Dobili smo že polno naročil za knjigo 1. junij. Žal radi bojkota ljubljanskih tiskarn ona ni mogla iziti do 15. decembra in bo, izšla koncem tega meseca. Vsi, ki so jo že naročili, jo bodo dobili. Naročajte jo dalje! Kajti naročil je toliko, da bo morda pošla za one, ki se bodo zakasnili z naročbo. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani. Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar. / Znanje je moč. Delavci! Kmetje! Sodrugi! Ena najbolnejših točk razrednega gibanja delavcev in kmetov Slovenije je vprašanje tiska. Dočim izdajajo meščanske stranke polno dnevnikov, revij in knjig ter z njimi zastrupljajo ljudstvo, ima razredno-zavedni proletariat en sam politično-strokovni tednik. In medtem ko ima proletariat drugih dežela bogato svojo literaturo, je izšlo v slovenskem jeziku komaj nekaj brošur. Pred vojno izhajajoča revija „Naši zapiski" je prenehala izhajati. „Brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja", je dejal učitelj in voditelj svetovnega proletariata. Podlaga razrednega proletarskega gibanja je marksistična, proletarska vzgoja. Najboljša vzgoja proletariata je brez dvoma vsakdanji razredni boj. A marksistična teorija, proletarska literatura podaja izkušnje svetovnega razrednega boja in na podlagi teh izkušenj kaže proletariatu pot, na kateri mora hoditi, da doseže čimprej svoj končni cilj. Marksistična literatura je za proletarca isto kot kompas za mornarja. V svesti si vsega tega so ustanovili najžavednejši proletarci književno zadrugo „Delavsko-kmetska Matica". Ona ima namen glasom svojih pravd zalagati in izdajati strokovne, leposlovne, znanstvene in politične časopise ter knjige. V dosego tega namena izvršuje ona tudi tiskarsko in knjigo-veško obrt. Član „Delavsko-kmetske Matice" postane lahko vsak delavec, kmet ali obrtnik, ki plača 10 Din pristopnine in en delež. Delež znaša 50 Din in se lahko plača v dveh obrokih po 25 Din. Provizorično načelstvo zadruge do prvega občnega zbora tvorijo inž. Štebi Anton, Vuk Ivan, Čepelnik Franc, Peterkovič Franc. Zadruga je sklenila, da začne z novim letom izdajati mesečno revijo Zapiski »Delavsko-kmetske Matice". S 1. januarjem 1925 izide njena prva številka. Izhajala bo redno mesečno na 48 straneh velikega formata. Letna naročnina bo znašala 60 Din, ena številka 5 Din, v podrobni razprodaji 10 Din. Prva številka bo obsegala sledeče razprave in preglede. Melihar, Uvodnik; R. Litxeniburg, Vloga militarizma; Ce-sarec, Razvojna pot Stepana Radiča; Regent, Delavsko gibanje v Italiji; Volodja, Vprašanje Julijske Benečije; Gustinčič, Agrarno vprašanje v Sloveniji; -t-, Razredna zavest; politični, socialni, gospodarski, strokovni in kulturni pregled. — Kot se vidi že iz prve številke, bodo sodelovali pri reviji najboljši proletarski pisatelji in znanstveniki. Zadruga bo tudi začela z novim letom izdajati knjige. Od delavcev in revnih kmetov zavisi, kako uspešno bo mogla delovati ta velevažna zadruga. Zato pristopajte v njo, zbirajte že sedaj naročnike za revijo in agitirajte povsod za njo! Kdor želi še kakega pojasnila, naj se obrne na spodaj označeni naslov. „Delavsko-kmetska Matica" Ljubljana, Aleksandrova cesta 9/II. TISKARNA J. PAVČIČI K, KoSlVJE.