203, štev.
Ljubljani, sobota 23. avgusta
II. leto.
^©IJ& v Ljubljani tri 30 poiti:
«te tet« ...	K	m-~
5»»i teto .	.	,	,	42'—
teta .	.	,	,	21-
'** »SBet; «	.	.	„	7-—
*8t .inossematvo ;
s« celo s«{® BsijirtJ	K95—
** P»i teta M	, 50—
*• ? »trt 5*ia ,	„ 2&—
®« «msm „	„ »•—
Oredi!*irft Ja aa Starem trgu štev. 10. Telefoai Slov. S?8ff„ — UpravaJštvo je »a Marijinem - trga ===== Stav. 8, — Telefon Stcv. 44,	-	1 —
$
m
pismene imrofcbc kras poitljatre den&rj* se o« asarenvo ozirati.
Naroinlki uuj puAUjaJ« aaro&nine p« nakaznici. 'Vf «
Oglasi se računajo po porabljenem, prdsto- ■' ’ cer t mm r ' ‘	0	juh
širok prostor	vrat
40 vicB za večkrat popust.
Izhaja vsak danf^utraj.
Posamezna Strelka velja 40 vinarjev.
Tpvsfia*Jes* slede taserator i. dr. se naj prf-SoSt m e.d««v»r dopisnica ali znamka. — Ooptet naj «e ;»saklraJo, — Rokopisi »e ne fr«ta,)«.
—1Č.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Zato pa je tozadevni program boljševikov: Boj veri, ločitev cerkve od države. Boj proti veri naj ne bo nasilen, ampak naj se vodi potom izobraževanja in prepričevanja nezavednih mas. Širiti je treba versko toleranco. Vera je zasebna stvar vsakega posameznika, država ne sme podpira foni kake cerkvene organiza-«ie. Boljševiki so izdali postavo, giasom katere so vsa veroizpovedanja * Rusiji enakopravna. Država, pa duhovnikom ničesar ne plača in za razne cerkve ne dela nlkakih izdatkov. Pravoslavna ruska cerkev je proklela sovjetsko vlado ter izrekla nad vsemi boljševiki cerkveno kletev.
To je najobširnejša točka bolj-ševiškega programa. Boljševiki so proti vsaki religiji, ker smatrajo vsako kot zapreko uresničenja njih družabnega reda. Glede verskega vprašanja stoje na temelju historičnega mareri-jalizma. Nikjer ne omenjajo v svojem programu ljubezni do bližnjega, ki sicer ni nič specifično krščanskega, pfj.-.ie bila skupen postulat raznih , . >ziranih ver pred in po Kristusu, ‘ p® je po mojem mnenju edina •Posebna ideja, na kateri bi se mogel morebiti graditj podoben družaben ea> Po katerem streme boljševiki.
Tudi šolo smatrajo boljševiki kot Pomočnico buržoazije. Šola vzgaja v duhu pokorščine. Hoče iz 3 "apr,aviti zvesie podanike, ki se knnrm*30!*!01® V8e,n predpisom in za-nnH« ’ • ^lh izdaja buržoazija v
podkrepitev svoje moči. Poleg tega so imeli na šoli prvo besedo popje, so tu nadaljevali v cerkvi zapo-ceto delo. Višja izobrazba je bila itak *e nekak monopol za bogatine. Bolj-s*vlki so ta monopol odstranili. Pra-.v'jo, da hočejo osvoboditi znanost ,2 kapitalističnega jarma. Vzgoja in *teltura mora biti vsem enako pristopna.
To so lepa gesla. Kaj pa so
boljševiki na tem polju pozitivnega storili, mi ni znano.
S tem sem podal v bistvu boij-ševiško socijalno teorijo, njihov program. Kot glavni vir mi je pri tem služil: „N. Bucharinov: Program komunistov (boljševikov)" — ki je izšel v Rusiji maja meseca 1. 1918 — in sicer češka prestava istega iz leta 1919.. ki je izšla v založništvu Vaclava Šturca v Pragi. Ta knjiga, ki se jo je v Rusiji širilo v večmilijonskih iztisih, je pisana od pravovernega boljševika Bucharina. Njen ton je zelo demagoški. Drugače pa je pisana precej nesistematično. Svojo kritiko o boljševizmu pa sem pisal po spominu, kar mi je še ostalo v njem iz obsežne češke literature in časopisov za in proti boljševizmu. Nekaj podatkov sem imel tudi iz ustmenih pogovorov od direktnih prič.
Splošna karakteristika boljševizma.
Podal sem nakratko bistvo bolj-ševiške ideologije. Kdor se je pečal s socijologijo, hitro spozna, da bolj-ševiški program ni nič novega. Vsaka točka istega se pojavlja v lej ali oni obliki v Marksovih delih in spisih raznih drugih komunističnih znanstvenikov. Prvcboritelji ruskega boljševizma to sami priznavajo. Njih vodja Ljenin se sklicuje ob vsaki priliki na Marksa in strastno pobija vsakega, ki si upa Marksove nauke drugače razlagati kot v čisto komunističnem in revolucionarnem smislu. Boljševiki trdijo, da imajo edino oni pravi in čisti Marksov nauk. Tudi svojo revolucijonarno taktiko bazirajo v vsem na Marksovo teorijo. Mislim, da se v tem oziru ne motijo. Marks ima kakor bog Januš dvojen obraz. Eni vidijo v njem revolucionarja, drugi evoiucljoniata. Obe stranki imata prav. Oba ta dva principa, ki sta sicer nezdružljiva, se vlečeta kakor rdeča nit skozi vsa Marksova dela. Marks sam je dobro čutil to svojo veliko nedoslednost. Nepremostljiv prepad med tema dvema svetovnima nazoroma je skušal prikriti s svojo moj-stersko dialektiko, kar pa se mu ni
posrečilo, ker je to sploh nemogoče.
Boijševlki posnemajo Marksa v vsakem oziru. Posebno še v tem, da se v boju proti svojim političnim nasprotnikom poslužujejo skrajno nemoralnih sredstev. Vedoma po krivem dolže svoje nekdanje tovariše in prijatelje anarhiste in socijalne revolucionarje,. da so plačanci buržoazije, izdajice proletarijata, da so jih ruski reakcijonarcl podkupili, da za nje vohunijo ter da skušajo spraviti na vlado zopet stare caristične kroge. Boljševiki vedo, da to ni res, vendar širijo med mase te laži, da bi tako izpodkopali ugled in zaupanje, ki ga omenjeni vživajo pri ljudstvu. Bolj-ševiki se ne sramujejo tega grdega nemoralnega počenjanja, ker morala jim je nepoznan pojem. Ravno tako nemoralno sc je bojeval Karl Marks proti svojemu nekdanjemu dobremu prijatelju, rojenemu revolucionarju Mihaelu Aleksandroviču Bakuninu. 3a-kunin ni bil le vodja ampak pravi ljubljenec vseh socialističnih in revo-lucijonamih krogov romanskih narodov. Marksova častihlepna narava tega ni mogla pre;ie3ti, S tipično nesramnostjo je nastopil proti idealnemu ruskemu revoiucijonarju. Pogreval je stare že davno pred tem nedvomno ovržene laži tedajnega ruskega pariškega veleposlanika Kissela, ki je troih ' svet izmišljene vesti, da je bil Bakuriln kot konfident v službah ruskega veleposlaništva. Ruska vlada je namreč skušala na tak podel način, katerega pa je smatrala diplomatična „morala" za nekaj čisto nedolžnega, Bakunina oropati velikih simpatij, ki jih je vžival ter ga tako napraviti neškodljivega. Ruski vladni krogi so imeli pred Bakuninom grozen strah, ker on je bil res prava poosebljena revolucija. Ker mu drugače niso mogli do živega, so ga skušali z lažmi moralno ubiti. Te podle taktike ruske reakcije se je poslužil proti Bakunlnu tudi Marks. Pa mu ni uspela. Podobno taktiko v političnem boju imajo sedaj tudi ruski boljševiki. So pač verni učenci svojega mojstra.
Boljševizem je patologičen pojav sodjalnega boja. Velik in pozitiven
^I-ADIMIR LEVSTIK.	150 nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
VTakšno^nnJU-6 boril 8 pomisleki, lucijonarnimi tradicijam®«^	zfnašimi r^v0'
>Mi pa vlada stojimo v8»k na
>Z_re.VOlU_CiŽ°“arn,imi tradic!jami? DovoHte da
drugi -«— • -	’
je le v uničevanju. Cel svet bi hotel spremenit; v razvalino. Boljševizem je negacija vsega obstoječega. Nihilistične ideje, ki so tajno tlele skozi desetletja v dušah ruskih nezadovoljnežev, so z vso silo privrele na dan, postale so meso in kri. Boljševizem seje sovraštvo. Sovraštvo do vsega obstoječega, to je največja njegova ideja. Laž in prevara so njegova bojna sredstva. Zakon in ljudska volja zanj ne obstoja.
Boljševizem skriva v sebi dvojno nevarnost: Predvsem pripravlja nehote pot reakciji, da ta zopet sede na svoj prestol. S tem bi bilo Človeštvo v svojem napredku potisnjeno zopet za par stoletij nazaj. Svobod-ščine in pravice, ki so nam danes za3igurane, bi nam bile zopet obstri-žene. Socijalna enakopravnost, kateri smo se znatno približali, bi napravila velik korak nazaj. Izkoriščanje slabej-šega bi oživelo zopet v polnem obsegu. Ne trdim, da že danes vlada v tem oziru pravica In enakopravnost. Po potu evolucije pa se ji vedno bolj približujemo in trdno verujem, da bo še ta generacija doživela korenite so-cijaine spremembe, če bo šel razvoj normainirn potom. Beljševiška taktika pa temu socijalnemu razvoju odločno škoduje. Boljševizem spremlja reakcija kakor ser ca. Dokaz nam je Madžarska. Ko je izginil Bela Kun, se je takoj pojavil Habsburžan, zastopnik tistega tipičnega rodu, ki je skozi stoletja tlačil z brezobzirno okrutnostjo podložne mu narode. Habsburžani so bili najvnetejši zagovorniki vsake reakcije. Bili so zatiralci vsakega svobodnega pokreta v Evropi. Pomrgaii so dušiti vsako revolucijo. Danes hočejo na Ogrskem prevzeti dedščino po boljševikih in se polagoma zopet vgnjezditi na ozemlju bivše donavske monarhije. Habsburška nevarnost preti tudi Nemški Avstriji in petem bi prišli na vrsto ml Slovenci in Hrvatje, kjer imajo Habsburžani, kot verni zaščitniki katoliške cerkve kot najlepšega tipa absolutne monarhije in ognjišča vsake reakcije, dosti gorečih pristašev med klerikalci in raznimi birokrati, katere je naša
se nasmehnem I Vsak na
Precej nizka se mi zdi ta vaša barikada- Da£n taiji hodijo udobno semintja. Jaz, moj dragi eoS" sem že videl revolucionarje na delu, in reči moram’ so mnogo strašnejši od vas. Ako sedite v jav’ p88 svojimi sovražniki za eno mizo, počemu se • . 1 ženili ž njimi lepo na tihem? Nu, kakorkoli n,e 8^m vas-« To rekši je vzel klobuk in vstal, uteč, da je jabolko zrelo.
li ri £^.sem rekel, da ne maram?« se je splašil judski tribun. »Mi nismo romantični fanatiki in te-ralm bikoborci, ki bi videli blagor proletarske stvari samo v boju in mučeništvu. Z vidika trezne taktike je taka — na godba docela možna.«
»Poslušam vas.«
, »In jaz vas vprašam: katero znatno korist ponujate naši stranki za to, da jaz, kot urednik »Rdečega plamena* začasno pozabim Smučiklasovo lumparijo? Začasno, to vam povem.«
j .. >L<?Ialni 8te»« je pokimal grof. »Izvolite povedati svoje zaht**- ?«
»Strankine mislite? Stranka se ne more kompromitirati s tem, da bi navajala zahteve v umazani kupčiji; kompromitirati se smem kvečjemu jaz, po-edinec, ako s tem koristim stranki.«
»Vseeno mi je, kdo sklcplje kupčijo, samo da velja. Govoriva jasno, gospod Mahne.«
»Odgovarjam vam z novim vprašanjem: kdo jamči, da bo vlada držala, kar vi obljubite zanjo? Težko je sklepati pogodbe brez kolka in pečata. Socialna demokracija je sita praznih obetov —«
»To trdi baje že več desetletij!«
»Vidite, sami se norčujete. In takim	ljudem	naj
zaupam? Vlada ve dobro, kaj hočemo in kaj zahtevamo od nje — za enkrat. Naj pokaže v dejanjih dobro voljo: potem bomo videli. Ako ne bo dokazov poboljšanja, pojde zadeva svojo pot; moja dolžnost je, da razkrinkavam krivico. Podlost, ki jo imam popisano tu v svoji miznici, kriči do neba, in vest me bo pekla, ako zatisnem oči. To je skesano priznanje, ne izsiljevanje.«
»Razumem vas; vlada naj ugodi, kjer ve in zna. To je predpogoj, da se stvar enkrat za vselej potlači. Enkrat za vselej — kaj ne?«
»Morebiti,« je rekel urednik mrklo;	grof je	videl,
kako težko se mu je izvila beseda. »Ne silite me, naj vam obljubim grdobijo, dokler ne vidim, ali je komu in čemu v prid.«
»Ne silim vas, ampak vabim. Rad bi sporočil ekscelenci pozitiven odgovor.«
Mahne ga je pogledal z globoko mržnjo:
»Vi drugi menda ne razumete, da so besede, ki gredo človeku težko z jezika ... Pozitiven odgovor? Nu, dobro. Recite mu: pogojno, da.«
»Tedaj pakt?«
»Pakt !« je viknil tribun in 'vzkrilil z rokami. »Pakt! Ni dovolj, da se zgodi nedopustnost; še v rubriko jo moraš zapisati, nalepiti listek in skloba-sariti filozofijo. Ali vam je toliko do te besede?«
»Toliko,« je ponovil grof, gledaje ga kakor ris na skoku.
»Tak pakt, če že ni drugače; pakt, tfej ga bodil Z izr ečnim pristavkom; pošten in lojalen pakt, v prid naše stranke. Na eni strani tehtnice Smukov greh, na drugi vse naše zahteve. Tako je, nič drugače; pakt, ali pošten in lojalen.«
Tisti hip pa se je zgodi o nekaj povsem nena-dejanega. Prvikrat v svojem političnem delovanju ni ved el Viktor Mahne, kaj bi dejal, ko je videl bli* skovito izpremembo na gostovem obrazu. Poluiro* nični smehljaj je izginil z grofovih ust in se umeknil trpki resnobi; prežečnost brezvestnega mešetarja je ugas nila v očeh, ki so zasijale odkrito in pošteno ter se zabodle naravnost v osuplega Mahneta, kakor bi hotel reči:
»Dovolj komedije, govoriva zdaj naravnost.«
»Ali vam je dovolj, ali ne? je vprašal urednik »Rdečega plamena« v prvi negotovosti.
mlada država prevzela kot staro, preperelo pohištvo Iz izgnjile Avstrije. Češki proletarijat, ki se ni da! zapeljati od sirenskih glasov boljševizma, je jasno sprevidel to habsburško nevarnost. Prepričan sem, da bo češka republika, v kateri vlada delavski razred, toda ne po boljševiških metodah, v drugič pokopala habsburški rod In sicer za večno. Cehi bodo rešili Madžarsko in Avstrijo od habsburške kuge. Rešili bodo demokracijo teh držav, katero je spravil v veliko nevarnost madžarski boljševizem. Rusiji preti vsled boljševizma carizem, Nemčiji pa kajzerizem. Nepobitno dejstvo je, da si nemška reakcija žeti boljševiškega gibanja, ker upa, da po boljševizmu, ki prej ali slej mora propasti, pride na vlado zopet stari sistem. Upam, da bo v Nemčiji popolnoma zmagala evolučna smer, kakor je na Češkem. Vršila se bo povsod mirna in smo* trena socializacija. S tem bo rešena demokracija srednje Evrope, storili bomo velik korak naprej v smislu socialističnega družabnega reda. Boljševizmu pa bi sledita reakcija in z njo vse zle posledice.
__________________ (Dalje	prih.)
Slovenski javnosti.
Dne 18. avgusta se je preselil v Kamnik z Dunaja od Nemcev odstranjeni bivši prometni ravnatelj južne železnice Inž. Louis Praschniker. Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev se za sedaj vzdržuje vsakega nadaljnega komentarja, vpraša pa Deželno vlado v Ljubljani in Centralno vlado v Belgradu javno sledeče:
1. Kdo je izdal dovoljenje temu človeku za bivanje v našem kraljestvu?
2. Jeli so Deželni viadi v Ljubljani popolnoma neznana sledeča dejstva:
a)	Da je bil imenovani kot prometni ravnatelj južne železnice najhujši krvnik slovenskih južno-železničarjev v začetku in tekom cele svetovne vojne. L} gospodje pri Deželni vladi ne vedo, ali so že pozabili, kdo je bil prvi preganjan v začetku vojne in to pod patronanco in pritiskom dunajskih južnoželezniških ravnateljev, na čelu jim Praschniker in njegov adiatus Rihar — oba poturice nsjhujše vrste? Zaslišijo naj se preganjani slovenski južnoželezniški uradniki in uslužbenci, zaslišijo naj se bivši poslanci dunajskega parlamenta, gospodje dr. Ravnihar, dr. Rybaf, dr/Korošec, dr. Benkovič, kako je imenovani ravnatelj preganjal odstavljenega posteienačel-nika, višjega revidenta Srečka Rainerja
Doživljaji jugoslovanskega interniranca v Italiji.
Po razsulu Avstrije se je ustanovil na Malem Lošinju italo-jugoslo-vanski narodni svet, ki naj bi se bavil z upravo/raesta in celega otoka ter je v popolnem soglasju z obema narodnostnima urejal vse zadeve do prihoda italijanskega rušilca »Oralni*, ki se je zasidral v pristanišču 4. novembra in čegar poveljnik, fregatni kapitan Domenico Cavagnarl, je proglasil oetrov zaseden po italijanski armadi. Že drugi dan 5 novembra je nehal sporazum med obema narodoma vsled proglasa, v katerem je naznanil italijanski poveljnik narodu,, da je zasedel otok v imenu italijanskega kralja. Obenem so se začela preganjanja proti Jugoslovanom, Italijanski poveljnik je'razpustil ital o-jugoslovanski narodni svet in vsa uprava se je poverila izključno italofilom.
Cerkev in duhovništvo sta bila prva zadeta po laškem poveljniku. Italijanska oblast je zahtevala od duhovništva in učiteljstva kakor i od ostalega razumništva, naj dopovejo
v Rajhenburgu. Vzlic Izjavam tako vojaških kot civilnih oblasti, da nimajo nič proti temu, da se nedolžno preganjanega postajenačelnika rehabilitira je bil edino takratni ravnatelj Praschniker tisti, ki je vzlic vsem prošnjam in intervencijam vedno rekel ne in s tem povzročil poleg , duševne boli družini nedolžno preganjanega ogromno materijelno škodo. Kdo bode to škodo poravnal — mogoče Deželna vlada s sličnimi in enakimi dovoljenji — še kakemu Jugoslovanu najnovejšega kova in lačenbergarju — istega tipa?
b) Po prevratu je imenovani kot prometni ravnatelj na Dunaju na vse mogoče načine oviral promet pri nas. Nemških hujskačev — tujcev iz Maribora in postaj koroške proge ni hotel vzlic izrecni zahtevi obratnega nadzorništva v Ljubljani kakor tudi Narodne vlade prestaviti. Nemški funk-cijonarji so pod njegovo patrčnanco direktno hujskali na stavko. Sam se je izjavil, da dokler je on prometni ravnatelj, principijelno ne prestavi nobenega Nemca iz Maribora. Zaslišijo naj se vodilni funkcijonarji takratnega obratnega nadzorništva v Ljubljani, ti bodejo že izpovedali resnico. Le z najhujšim naporom vseh sil so slovenski južno-železničarji vzdržali obrat in to vzlic vsem agitatorjem proti našemu kraljestvu. Plačilo — vidijo — deli pa to plačilo Deželna vlada.
Kaj hoče Deželna vlada ukreniti ? Jeli voljan imenovanega bivšega ravnatelja južne železnice takoj pognati preko meje ali pa internirati in uvesti kazensko postopanje? Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev po-vdarja izrecno pred celokupno slovensko javnostjo, da se slovenski narodni železničarji takih klofut za svoj trud in delo za skupno domovino pod nikakimi pogoji ne pustijo dopasti in bodejo izvajali najstrožje konsekvence brez ozira na desno in levo. Tlači! in zasmehoval je slovenskega železničarja tujec dovolj dolgo, od lastnih rojakov in voditeljev, ki sede v vladi in, dele pravice, pa moramo in . bodemo dosledno zahtevali varovanje narodne časti in koristi in spoštovanje naroda. Besedo ima Deželna viada.
Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev.
Kov roman
Kmalu začnemo priobčevati nov velezanimiv humorističen roman.
ljudstvu, da je otok zaseden od Italije in da ostane italijanski. V nedeljo 24. novembra po župni maši je prišel italijanski poveljnik z neka) častniki in vojaki v cerkev, ko je začel mon-signor dr. Bonefačlč pridigo v hrvaščini kot po navadi: poveljnik je prišel ves divji v sakristijo in surovo zahteval od podpisanega vikarja PI-činiča, naj stopi pred oltar in veli župniku prenehati ter nadaljevati prepoved v laščitli, ker so v Italiji dovoljene samo iaške prdige; če tega ne stori, pojde sam pred oltar in prepreči župnikovo hrvaško pridigo. Po službi božji je poklical italijanski poveljnik župnika in mu izrečno zabičal, naj propoveduje v italijanščini in isto tako opravlja v italijanščini vse i	molitve, mu ukazal odrediti, da se
vrše maše P® celem ostrovu v latin-
•	ščlni, ne pa v starosiovenščini (ki se
i	po stari predpravici rabi v naši ško-
fiji), ker pripada otok sedaj Italiji in t	ker je v Italiji samo eden narod in
.	samo eden jezik. To odredbo je mo-
-	ral župnik oznaniti v cerkvi narodu,
i	Vsi fajmoštri na otoku so dobili enak
a	ukaz.
Rudarski in plavžarski študij na montanistični visoki šoli v Pribramu.
Tovarišem abiturijentom realk, realnih in humanističnih gimnazij ter tehnikom v nižjih letnikih podavamo nekoliko informacij o študiju na montanistični visoki šoli v Pfibramu. Bolj kot kdaj poprej se je pojavil v naših krajih pomanjkiaj rudarskih in plav-žarskih Inženirjev; kajti do sedaj so bili inženirji te stroke po večini sami tujci, ki so pa po preobratu zapustili svoja mesta. Vkljub temu, da so naše dežele razmeroma zelo bogate na rudah in premogu, vendar ni bilo pri naših ljudeh zanimanja za to stroko; vzrok tiči pač v tem, da so bila skoro vsa podjetja v nemških rokah, kjer so bili v prvi vrsti protežirani tujci, in naša akademična mladina se je posvečala raje drugim panogam tehničnih ved.
Po prevratu nam je ostala edina v upoštev prihajajoča montanistična visoka šola v Pfibramu v čehoslo-slovaški republiki. Na tej šoli nas je bilo v preteklem študijskem letu iz vse kraljevine SHS le osem montanistov, smešno malo številce v primeru z ne-dostatkom inženirjev v praksi pri nas.
Ker si pa v teh tednih marsikateri abiturijent izbira svoj živijenski poklic, hočemo vsem, ki se zanimajo za naš krasen, četudi nevaren poklic, orisati v glavnih potezah ustroj študija rnontanistične stroke. — Visoka šola v Pfibramu (oddaljena tri ure od Prage), obstoja iz dveh fakuitet, iz rudarske in plavžarske (fužlnarske). Študij traja na vsaki fakulteti po štiri leia, s prvo in drugo državno skušnjo, event. doktoratom montanističnih ved, ter je čisto podoben študiju na tehničnih visokih šolah, tako da se brez posebnih težkoč lahko prestopi iz prvega ali drugega letnika kake druge tehnike na mont. vis. šolo. Sprejemnih izpitov ni treba nikomur polagati.
Določbe glede drž. izpitov so slične kot na drugih tehn. vis. Šolah, kakor tudi olajšave za vojake.
V preteklem letu se je predavalo provizorično še v nemškem jeziku; vendar lahko upamo, da se imenujejo v jeseni na vseh stolicah češki profesorji. Dosedaj je bila polovica profesorskega zbora češka, polovica nemška. Pri čeških profesorjih smo jugoslovanski dijaki uživali tople simpatije ter so nam isti šli v vsakem oziru na roko, kljub temu, da smo bili pravzaprav inozemci. Oproščeni smo bili šolnine, nekateri taks za izpite in vrhutega so nas še gmotno
Tako je v nedeljo 1. decembra na Velikem Lošinju po župni maši prišel v cerkev italijanski častnik z 12 oboroženimi vojaki, jih razpostavil pred velikim oltarjem in velel župniku pridigati italijanski. Ko je začel duhoven propovedovati v laščini, so zapustili vsi verniki božji hram. Ljudstvo je bilo skrajno vznevoljeno, ker so se vmeševali v njegovo svetiš/e in mu hoteli predpisati popolnoma ne-umljiv jezik. Voditelj je rekel župniku dr. Bonefačiču, da mora kot dekan sporočiti podrejenim župnikom, naj delujejo med narodom za Italijo, sicer bi jih dal zapreti. Župnik je odgovoril, da je to čisto cerkvena zadeva in da ne more v cerkvi ničesar izpre-meniti brez dovoljenja višje cerkvene gosposke: obljubil je, da pojde osebno k škofu in mu predloži ukaz italijanske oblasti. Poveljnik pa je župniku odvrnil, da je on tu gospodar in je treba njega poslušati. Podal se je na Krk, da bi govoril z vladiko, isti dan
3.	decembra je priplul v pristan francoski rušilec. Francoski poveljnik je obiskal vse osebnosti, med drugim tudi podpisanega vikarja Pičiniča kot
podpirali potom „Spolka pro podpo-rovdnl nema)etnych posiuchaču vysoke Škoiy banške" v 4sd meri kot Češke vojake. Takega uprav slovanskega gostoljubja pač nismo pričakovali, ko smo po prevratu prišli v bratsko če-hoslovaško državo.
Življenje v Pfibramu je sicer drago, kot sploh na češkem, posebno še, Če se upošteva visoki kurs češke krone napram naši, medtem ko so cene živil mnogo višje kot pri nai Živi se seveda še vedno na krušne in druge karte, tako da porabi zelo štedljivi dijak mesečno 450 do 500 K (čehosiovaških), torej približno 700 jugoslovanskih kron. Vendar upamo, da nam bo naša centralna vlada priskočila na pomoč, kajti obljubljene so nam podpore v približno isti višini, kot jih dobivajo visokošolci iz Srbije.
Jugoslovanski listi se prosijo z* ponatis predstoječega članka. Jugoslovanski montanisti v Pfibramu.
Mirovna konferenca*
Prva klavzula mirovne pogodbe i Madžarsko.
k Ldu. St. Germa in, 21. avg. Kakor doznavajo listi iz uradnega vira, se je vrhovni svet zaveznikov včeraj prvikrat bavil s prvo klavzulo mirovne pogodbe z Madžarsko in sicer z do-ločnami glede armade, paropiovbe in letalske službe. „Chicago Tribune** aoznava, da bo Madžarski dovoljeno, vzdrževati armado, katere število ne bo smelo presegati 15.000 mož.
Amerika zavlačuje sklep miru*
k Ldu. New York, 21. avgusta‘ (DunKU. Brezž.) Pariški dopisniki P°“ racajo tukajšnjim listom, ds se zaradi nastopa Amerike zavlačuje sklep ndru z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo in <la hočeta Anglija in Francija najprve P®* čakat, aS bo Amerika ratificirala rovno pogodbo z Nemčijo in na*rt zveri narodov.
Vprašanje Tracije.
k Ldu. Lyon, 21. avg. (Brezž.) Vrhovni zavezniški svet se je v svoj* včerajšnji seji bavil med drugim z dvem# notama, ki ju je predložila bolgarska delegacija. Kakor poroča „Petit Journal11, obravnava prva nota vprašanje pripadnosti Zapadne Tracije ter izkuša na podlagi zgodovinskih, narodopisjih in gospodarskih podatkov dokazati potrebo, da se prisodi ta pokrajina Bolgariji. Druga nota se nanaša na vojaške odredbe, ki jih je izdalo vrhovno medzavezniško povelj; ništvo v Bolgariji, in ki se tičejo zlasti
župnikovega namestnika, isti dan so priredili Jugoslovani veselico v Narodnem domu: napivalo se je na čast francoski vojski in veliki svoboda* Franciji, italofiii pa (med njimi tud« italijanski častniki in vojaki) so žW' žgali in grozili Jugoslovanom, 1d 5°. vpili »živela Francija!" Ko je druP dan odšel francoski rušilec, se je začela prava gonja na Jugoslovane. Podpisani vikar Pičinič je bil napaden na glawnem trgu cd italijanskih dijakov in častnikov ter si s težavo reši* življenje. Istega dne so bili javno napadeni različni drugi razumniki, med njimi učiteljice Vukovič, Markuš Rade, odvetnik dr. Belanič in opern* pevec Raškovič. Vse te napade s° izvršili italofiii pod zaščito laških ks' rabirterjev. 4. decembra je odplm francoski rušilec na Veliki Lošinj, kjer so napadli Jugoslovane iz istega vzroka. Italijanski poveljnik se je p°" dal z nekaterimi vojaki v hrvaško šol o, kjer je nameraval narod sprejeti francoske oficirje (javno jih ni mogel p®* zdraviti), ukazal zbranim oditi, pr«*!1 navzočim s sabljo in jo takoj ra®’1* Sedemdesetletni starček Ivan Bud‘mC
razorožitve in omejitve Števila oficirjev v bolgarski armadi. Nota izraža gotove pomisleke proti tem naredbam.
Jugoslavija.
Seja ministrskega sveta. n j Ldu. Belgrad, 21. avgusta, “resblro poroča: Na današnji seji Ulstrskega sveta se je odločilo;
*• da se iz bosenskegu fonda za %e izda v Srbijo sedem milijonov kron za pomoč okolici Gačkega ter da se tamošnjemu prebivalstvu polaga pri postavljanju domov, porušenih v vojni;	2. da ministrstvo
pravde in priprave za konstituanto pripravi odbor, ki bo začel izdelovati Projekt ustave kot predlog za ustavo-tvorno skupščino; 3. da se ministru za šume in rude stavi r.a razpolaganje tri milijone dinarjev kot kredit za dajanje posojil rudarskim premogovnim podjetjem v Srbiji, da se produkcija premoga poveča; 4. da se da ministru saobračaja najširše pooblaš-Čenje, da ukrene vse, kar je potrebno za most preko Save pri Belgradu.
Protič organizira opozicijo.
j Ldu. Belgrad, 21. avgusta. »Pravda« prinaša o politični situaciji: Radikalni poslanski klub seje posvetoval dane3 o novonastali situaciji. “*vši predsednik ministrstva Stojan JJOU6 stoji na stališču, da se novi »|adi ne podeli zaupanja, ker je sestavljena proti dogovoru v osebnem vprašanju. Klub je sklenil, glasovati proti vladni deklaraciji, v drugih vpraSanjih pa se bo pozneje odločil. Protič je pozval tudi ostale opozici-jonaine stranke na skupno sodelovanje. Odgovor še ni prišel. Dr. Korošcev klub se še ni odločil, ni pa izgieda, da bi se tako hitro odločil za opozicijo. Narodni klub še ni ničesar reševal, ker so njegovi člani Šele včeraj prišli v Belgrad. Vlada je danes definitivno reaigirala svojo : deklaracijo.	■	j
Prekmurje.	1
Nejasen položaj.
Narod v belatinski župniji, ki je k *?°'I narodno zaveden in se ne Putl slovenskega, se ie že na mnogih krajih izjavil odločno, da hoče biti pod političnim oblastim Slovenije in n' zadovoljen s hrvatsko carinsko uPravo. Slovenska javnost se spričo ^jasnega položaja vznemirja glede ’Planja, ali bo po zgornjem poro-
8padala Dolenja Lendava tudi v Političnem oziru pod Hrvatsko ali pa j?°d politično upravo Slovenije. Po a°slih poročilih je ondotna vojaška “P^ava spodila slovenske poveljnike ®rožniškth po3ta), ki so zasedene “amo s hrvatskim orožništvom. Velik P°men tega vprašanja je v dejstvu,
gB5*-n..................
j® pripomnil, da se nahaja v lastni “'Si in da ga ne more nihče pregnati, 'talijanski vojaki so ga vrgli na tla in ga vlekli nekako 50 km daleč. r _v,X >unski (va«l poleg Velikega 3).80 se prikazali isti dan laški
dve mramnrnl i *2?8,ani* da Sfiamejo-
napist nad cttSStaS^®1SweJP*kirnl Grgo FugcŠiča jih je videi £S?n,k stanovanja in šel vprašat, kdo poslal in kaj delajo: italijanski vojaki pa mu niso odgovorili, ampak ga zvezali ter odvedli na Mali Lošinj, kjer se je nahajal italijanski komandant. Tu ga je laška množica, med Katero so bili pomešani laški častniki
moštvo, napadla in pretepala s pa-icami j siromak je dobil več ran in ga vojaško spremstvo ni branilo.
1 xi . ga dne je dospel na Veliki Lošinj italijanski poveljnik in sam za-°,1. krvaško šolo in narodni dom; vzel je ključe in dal sneti z zidu narodnega doma besedi »Narodni dom". Na Uniju (otoku zraven Lošinja) so Pretepli italijanski vojaki predsednika hrvaškega društva Andreja Karčiča, ki J? razobesil na svoji hiši jugoslovan-„° zastavo, čeprav je bilo dovolj sakovrstnih praporov in ni bilo nobene tozadevne prepovedi
(Konec prih.)
da, ako pripade Sloveniji .sarno župnija Sobota, pridobimo le malo narodnostno čistih krajev, ker se v goratem delu Prekmurja, namreč v so-botski župniji, nahaja veliko narodnostno mešanih krajev (madžarskih in nemških vasi), dočim je zlasti južni del Prekmurja čisto slovenski. Važno je to, da tamkajšnje prebivalstvo absolutno in z nobenim pogojem ni zadovoljno s hrvatsko upravo in si želi popolnega združenja s Slovenijo.
Civilni komisar prevzame danes politično upravo.
j Ldu. Maribor, 22, avgusta. Včeraj se je vrnil iz Prekmurja poveljnik dravskega prekmurskega odreda, podpolkovnik Uzorinac, ki je zasedel Prekmurje, in prevzame zopet posle zastopnika poveljnika štajerskega obmejnega poveljnlštva. Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajušlč se j je predvčerajšnjim popoldne vrnil na i svoje mesto v Radgoni, odkoder ! odide v soboto v Mursko Soboto, kjer se sestane s prekmurskim sosvetom in prevzame tam vse posle politične uprave Prekmurja.
Slovanski svet.
Denjlkin v vojnem stanju s centralnimi silami.
sl Ldu. St. Germ a in, 21. avg. (DunKU) Kakor poroča „Journal" iz Jekaterinodara, se smatra Denjlkin še vedno v vojnem stanju s centralnimi silami Na ozemlju, zasedenem po Denjiklnu, se morajo javiti vsi Nemci Avstrijci, Turki in Bolgari pri mestnem poveljniku.
Novo ministrstvo v severo-zapadni Rusiji.
sf. Ldu. S t. G e r m a i n, 22. avg. (DunKU.) Kakor poroča „H«umtfnite“, se je ustanovilo v Severni zapadni Rusiji novo ministrstvo, katerega bo podpirala ententa. Predseduje miljonar Ljanosov, ki se oficijalno strinja s Kolčakovlm programom, ki pa v nasprotju z njim priznava neodvisnost Esllandije. __________
Sosedne države.
Madžarska.
Vedno večji odpor proti Jožefu.
e Ldu Zagreb, 22. avg. Kakor javljajo iz PeČuha in od drugod ob madžarski meji, se poraja na Madžarskem čimdalje večji odpor proti nadvojvodu Jožefu. Zlasti ostro stališče zavzema proti novi vladi grof Mihael Karoly, ki prireja po deželi shode in povsodi poudarja, da je obstoj novega režima nemogoč, kjer je stopil namesto dosedanjega rdečega terorja, pravtako neznosen beli teror. Vlada nadvojvode Jožefa se oslanja samo na belo gardo, ki je sestavljena iz znanih članov plemenitašev, ne pa na večino naroda. Skoro gotovo je nadvojvoda Jožof v zvezi z romunsko dinastijo, katera bi v sosednji Madžarski na vladi rajša videla habsburško dinastijo, kakor pa kakšno republikansko obliko.
Vprašanje pripadnosti zapadne
Ogrske.
e Ldu Dunaj, 21. (Dun KU) V tukajšnjih poučenih krogih se govori, da se je zadnje dni pri ententi pre-J^eniio mnenje, da naj zapadna 0-m?"? , n® pripade Nemški Avstriji. VnVfft« jSe SPrav!ia v zvezo z 0-rtti	ho?ei°	Madžari pove-
j.,;	fhpadne	Ogrske Romu-
n.ji. Samo ob sebi je umevno, da so za entento merodajni še drugi razlogi za to, da se ozemlja, obljubljena Nemški Avstriji, zopet vrnejo Madžarski, zlasti pa iznova zbujeno zanimanje za Madžarsko in dejstvo, da tvori zapadna Ogrska koridor med Cehoslovaško in Jugoslavijo. Vsekakor ni izključeno, da bo ententa Nemško Avstrijo v kateremkoli drugem oziru oškodovala za to izgubo.
10.000 ročnih granat za upornike.
e Ldu Ffirstenfeld, 21. avg. (ČTU) V GyOru oborožujejo sedaj dve ar-
tilerijski diviziji, ki imata nalogo za-braniti ljudsko gibanje na zahodnem Ogrskem. Diviziji sta dobili danes iz artilerijske zaloge v Hajmas-keru 10.000 ročnih granat.
Monarhistično stremljenje.
e Ldu Dunaj, 22. avg. (Dun KU) „Neue Freie Presse" poroča: Nadaljujejo se monarhistična stremljenja na Madžarskem, da bi vplivala v bodoči narodni skuoščini na odločitev o vladni obliki. En del se zavzema za nadvojvoda Jožefa, en del za nadvojvoda Otona, sina bivšega cesarja Karla, tretji del pa hoče spraviti na Madžarsko drugo dinastijo. Najbrže pa se bo ustanovil direktorij, kateremu bo pripadal tudi grof Julij An-drassy.
Nemška Avstrija.
Čehoslovaška dobavi Nemški Avstriji premog.
e Ldu Pariz, 21. (Dun. KU) Agence Havas poroča: Kakor javlja ,:Matin“, se je Čehoslovaška zavezala, dobavljati Nemški Avstriji potrebni premog. Orientski ekspresni vlak je snoči zopet začel voziti.
Politični pregled.
P V zadnjem času prinašajo listi iz Jugoslovanske tiskarne razne odlomke iz našega društvenega glasila ped različnimi naslovi. Da ne bo ne-apcrazumljenja, poživljamo odgovorne urednike, da naj izpolnijo sliko na obe strani in naj iz prejšnjih številk prinesejo tudi razne odlomke in fotografije n. pr. sedanjega predsednika deželne vlade za Slovenijo g. dr. Brejca. Pričakovali smo, da bodo »stvarni listi«, ako že ponatiskujejo razne odlomke, vsaj pošteni in priobčili celotno sliko, ne pa posameznih stavkov, ki so njim po volji in seveda ne morejo odgovarjati smislu člankov v našem glasilu. Žalibog gospodje iz Jugoslovanske tiskarne nočejo razumeti te splošne časnikarske dostojnosti, kar mora pribiti društvo pred celokupno, slovensko javnostjo. — Predsedstvo »Zveze jugoslovanskih železničarjev.« Deržič, tč. predsednik.
p Francoski publicist P. de Lanux. Na potu v Belgrad se mudi te dni v Zagrebu mladi francoski publicist Pierre de Lanux s svojo ženo, ugledno Američanko. G. de Lanux je bil v začetku vojne Figarov dopisnik na srbski fronti. Že leta 1916 je izdal v Parizu knjigo »La Yougoslavie«, v kateri je že takrat zastopal idejo ustvaritve močne jugoslovanske države na razvalinah habsburške monarhije. Leta 1917/18 je bit član velike francoske misije v Ameriki, kateri je načeloval znani francoski politik Tardieu. Tudi v tej komisiji je deloval de Lanux za nas. Ko je postal Tardieu član mirovne konference v Parizu, je prišel z njim tudi de Lanux, ki je bil pri-deljen jugoslovanski sekciji francoske mirovne delegacije.
P Belgrajska »Pravda" vprašuje, kaj pričakujemo sedaj, ko imamo «°t° v,®d° *n odgovarja: Svobodo tiska, ker je to prvi znak svobodnega režima. Vsakemu državljanu naj se pusti svoboda kretanjain izražanja misli; polfcjjske oblasti naj se brigajo za vzdrževanje reda, da zasigurajo varnost in naj se ne bavijo več s politično špijonažo. List pravi h koncu, naštevši vsa sedaj aktuelna vprašanja, da smatra, da ima nova vlada sposobnosti rešiti povoljno vsa ta vprašanja.
Dnevne vesti.
dn Oprostitev od orožnih vaj.
Glede oprostitve uradništva in kvalificiranih delavcev od orožnih vaj poroča Komanda Dravske divizijske oblasti, da se ne bo, kakor je že objavljeno v pozivnem razglasu, oproščal prav nihče. — V primerih pa, kjer je posameznik pri uradu ali industrijskem podjetju res neobhodno potreben in nepogrešljiv, se orožna vaja, kakor doslej, preloži na prikladen poznejši termin. Z odgoditvijo orožne vaje je uradu ali podjetju dana možnost, da
si pravočasno preskrbi in izuri namestnika za onega posameznika-vpo-kiicanca, ker bi se itak moralo zgoditi v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvom vlada še izza stare Avstrije mnenje, da se priteguje k vojakom in pošilja na fronto samo proletarijat, dočim se višji sloji in bogatini z raznimi pretvezami oproščajo od vojaške službe. Da preneha tako naziranje in ogorčenost med ljudstvom in pa, da se tudi uradništvo, ki večinoma niti ni vojaško izvežbano, s kratko vojaško službo prilagodi našim novim razmeram, kar je za vzdrževanje discipline in reda neobhodno potrebno, moramo neomajno vztrajati na zgoraj omenjenem stališču.
dn Demobilizacija. Vojni minister je izdal -.aredbo, ki jasno tolmači, kako se ima izvršiti aemobilizacija. Demobiliziral se bo tretji poziv in dva razreda drugega poziva.
dn Prodaja duhena. Minister za finance je izdal najstrožje odredbe o prodaji duhana in monopoliziranih predmetov. V tej naredbi je privatnim osebam najstrožje prepovedano prodajati monopolizirane predmete. Vsak slučaj prodajanja se bo strogo kaznoval.
pn Napredovanje oficirjev.
Vrhovna komanda pripravlja velike ukaze o napredovanju oficirjev, ki so se udeležili zadnjih operacij, pa niso niti napredovali, niti bili odlikovani. Ravno tako se zbirajo podatki za napredovanje onih oficirjev operativne vojske, ki so si pridobili pravico za napredovanje po 19. članku zakona o ustroju vojske.
dn Upokojeni oficirji in uradniki so do konca junija t. J. prejemali malenkostno draglnjsko doklado s 1. julijem pa jim je bila ta doklada ustavljena brez navedbe tozadevnega uzroka. Ker so prizadeti upravičeni, zvedeti, zakaj se jim je ustavila doklada, se tem potom obračajo na rpe-rodajno mesto s prošnjo, naj se jim pojasni tozadevni uzrok.
dn Slovenskim absolventom kmetijskih šoli „Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol" je svoje vsled vojne ovirano delovanje zopet oživelo. Z združilvljo jugoslovanskih pokrajin v eno državo, je to društvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo. Do sedaj se je vršilo več rednih sestankov. Glasom premenjenih pravil je društvo preosnovano za vse slovenske absolvente kmetijskih šol in želeti je, da isti čimprej pristopijo k našemu društvu. Razširjenemu delokrogu primerno se ima razširiti tudi društveni odbor, v katerem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol. Poživljamo vse tovariše absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za društvo fin nemudoma priglasijo svoj vstop. Članarina znaša 12 K letno in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Mediču, Dunajska c. 50, Ljubljana, kjer se dobivajo tudi brezplačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojih članov in povzdigo kmetijstva.
dn Dijaki, ki hočejo v prihodnjih dneh v Češkoslovensko republiko, naj se javijo na naslov G. Zupanič, Kamnik, Šutna 28. »Zastupitelstvi češko-slov. drah* nam daje na razpolago en osebni voz. G. Z.
dn Koroškemu dijaštvu. Dne 25. in 26. avgusta se vrši v Šmiheffu nad Pliberkom dijaški sestanek. Koroško dljaštvo se je razkropilo med vojsko; čas je, da se strnejo naše vrste od naj mlajšega prvošolca do najstarejšega, da se spoznamo in si postavimo cilje v skupno delovanje za naše ljudstvo. Sestanek ima pred vsem namen, zbližati koroške dijake brez razlike, dati mlajšim navodila za nadaljno pot. Zato pozivamo vse dijake in dijakinje, tudi najmlajše tovariše, da se sigurno udeleže sestanka. Pričetek in pozdravni govor je dne 25. avgusta ob 10. uri v Šmihelu. Poročalo se bode o položaju slovanstva, posebno z ozirom na pariško mirovno konferenco, o notranjih razmerah v Jugoslaviji; o dijaštvu v Jugoslaviji in špecijelno o koroškem di-
JaStvu. Sestanek vodf g. prof. dr. Gr. Rožman. Za hrano In stanovanje je preskrbljeno; dijaka stane za oba dni petnajst kron. Onim, ki ne morejo plačati, se bo dala vsa oskrba zastonj. Ker klub koroških akademikov nima sredstev, se obrača tem potom z iskreno prošnjo na dijakom naklonjeno javnost, da pošilja prispevke tov. juristu Urbanču v Pliberk. — Dolžnost vsakega koroškega dijaka je, da se uddeži sestanka, ker je to v interesu vsakega posameznika. — Klub koroških akfidenvkcv.
dn Fantje občine Log pri Ljubljani, prirede v nedeljo, dne 24. avgusta 1919, veliko vrtno veselico z godbo na pihaia in srečelovom. Pričetek ob 15. Čist* dobiček je namenjen invalidom države SHS. Ljubljančanom se nudi mnogo zabave. Vlak vozi iz Ljubljane ob 13 20 uri. Zvečer bodo pripravljeni kmetski vozovi, ki bodo občinstvo popeljali proti odškodnini za osebo 2 K v Ljubljano.
dn Nov osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. V ponedeljek dne 25. t. m. začne vsak dan voziti med Ljubljano gl. kol. in Borovnico in nazaj, tretji osebni vlak s prostori vseh treh razredov. Ta vlak odhaja iz Ljubljane g), kol. ob 17*59 uri in prihaja v Borovnico ob 18 32 uri. Iz Borovnice odhaja ob 6 24 uri in prihaja v Ljubljano ob 700 uri.
dn Uprava begunskega taborišča Strnišče pri Ptuju potrebuje tedensko večjo množino jajc. Ponudbe naj se pošljejo na Predstojnlštvo ta-borišne uprave.
dn Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Metni vse gg. trgovce.
Sokol.
s Sokol v Kranju priredi v ne deljo dne 24. t. m. pred telovadnico, v slučaiu slabega vremena v telovadnici v Kranju svoj vsakoletni domači nastop. Na sporedu so proste in ra jalne vaje članic, proste vaje gojencev in gojenk ter proste vaje in orodna telovadba članstva. Vstopnina: sedeži po 10 K. 4 K in 2 K, stojišča po 1 K. Izlet k »Benedku« v Stražišče je vsled župnega zleta v Borovlje preložen na poznejši čas. Donesek nastopa pripade boroveljskemu skladu. Prijatelje Sokolstva vabimo k obilni udeležbi. Zdravo.
s Sokol Brezovica priredi v nedeljo dne 24. avgusta 1919 malo vrtno veselico na senčnatem vrtu pri g. Velkavrhu z obilnim sporedom. Začetek ob 15. (3 uri). Vlak iz Ljubljane na Brezovico odhaja Ljubljana glavni kolodvor ob 13. uri 15. minut in ob 15 uri. Za nazaj bodo vozovi ma razpolago. ________________
Dopisi.
Ljubljanske vesti.
1 Johann Toplikar, splošno znani avstrijski denuncljant, je po dvamesečnem dopustu zopet nastopil službo agenta pri kr. jugoslovanskem policijskem ravnateljstvu i Javnost je radovedna zvedeti, kdo protežira tega človeka, pred katerim ni bil še pred dobrim po! letom varen noben zaveden Ljubljančan. Izgovor, da se ga ne more stalno upokojiti, ne drži.
1 Nova stanovanjska odredba. Zadnji Uradni list objavlja naredbo, po kateri se ustanovi stanovanjska komisija za ljubljanski okoliš, ki bo sestavljena iz 5. članov In to: zastopnika vlade, hišnih lastnjjkpv, najemnikov, vojaške oblasti in policijskega ravnateljstva. Naloga komisije je, da pregleda prostore javnih zavodov in da odločuje o eventualni premestitvi uradov. Poleg tega je pooblaščena s kratkim rokom odpovedati stanovanja ljudem, ki imajo za svoje potrebe preveliko stanovanje ali pa v Ljubljano sploh ne spadajo In po svoji razsodnosti razpolagati s takimi stanovanji. Komisiji, ki sklepa z večino glasov, bodo šla na roko vsa oblastva s podatki in drugo pomočjo. Upamo, da bo komisija pričela takoj s svojimi poslovanjem in brez ozira na levo in desno skušala omiliti neznosno stanovanjsko bedo.
1 Nogometna tekma »Ilirija« — »Sparta« se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri na športnem prostoru ored drž. kolodvorom v Ljubljani obeta biti torej z ozirom na enako razmerje sil skrajno ostra in zanimiva in bo našo športno publiko gotovo zadovoljila.
1 Na cesti. 18. t. m. so bile v Spodnji Šiški postavljene na cesto tri stranke z vsem pohištvom vred. Ker niso mogle dobiti nobenega stanovanja, so ostale deloma kar na cesti. Mimo je prišel eden onih frančiškanov, ki so se preselili iz samostana v udobna privatna stanovanja, in je nasvetoval revežem, naj se naselijo v sokolski telovadnici. Mislimo, da bi bilo bolj človekoljubno, če bi dotični pater brez družine prepustil tem pomilovanja vrednih ljudem svoja stanovanja.
1 Utonil je včeraj: popoldne pri kopanju v Savi; neki 19 letni Šmalc, Sin železničarja.
Najnovejše vesti,
d Radovljica. V nedeljo, 24. t.m. se vrši ob 15. uri v šoli v Radovljici shod čebelarske podružnice, s predavanjem o čebelarskih opravilih v jeseni. Sprejemali se bodo tudi oglasi na če-belni sladkor. Kdor se ne zglasi, sladkorja ne dobi!
d Iz Celja. Premog: Od gospodarskega urada se nain poroča, da je redna oddaja premoga za vpo-rabnike spet uzpostavljena. Razprodaja premoga iz kontingenta okr. glavarstva se je začasno poverila g. Francu Kalanu, ki bo imel svojo pisarno v hiši g. Gradt a (na oglu Vodnikove in Strossmajerjeve ulice). Cene so se uradno določile kakor siedi: a) Velenjski premog: 1. Za 100 kg postavljenih iz vagona v hišo (v mestu) 13 K. 2. Za 100 kg dobavljenih na lastne- stroške iz bivšega Oswa-titschevega skladišča istotako 13 K.
b)Zabukovški premog: Za 100kg postavljenih v hišo (v mestu) K 19*80. Za dobavo iz skladišča v hišo (v mestu) se zaračuna za voz s približno 10000 kg 10 K, za ročno dostavo manjših količin premoga pa za 100 kg 2 K. Premog se bo oddajal izključno le na nakaznice, ki se dobe ob torkih, četrtkih in sobotah od 14 do 17. (2. do 5. pop.) pri gospodarskem uradu (hotel „pri Pošti* Rebeuschegg. — Gospodarski urad kr. okr. glavarstva SHS v Celju.
d Šoštanj. Šaleška podružnica Slov. plan. društva v Šoštanju je imela dne 13. avgusta 1.1. svoj redni občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor, ki si je nadel nalogo, da upozna svet s krasoto naših krajev. Že v času pred občnim zborom je bilo društvo de- | lavno. Dosedaj še nezaznamovana pot ' na krasno razgledno točko — vrh Smrekovca (1370 m) nad Sv. Križčtn , na Belihvodah (1044 m) se je temeljito markirala in obenem se je do-
Eolnlla markacija ob potu na Smre-ovec ležečega Sv. Križa. — Izlet na Smrekovec, ki Ima odprt pogled na Savinjske planine, deloma na Gorenjske in Koroške pianine, ter širok razgled na Štajerske ravnine, obeta postati poleg Sv. Uršule (1696 m) ena naših najpriljubljenejših partij. Ni izključeno, da postavi še tam kedaj naša podružnica planinsko kočo. Pa tudi sicer nudijo manjši vrhovi Gora Oljka (734 m) in Kozjak (871 m), izleti na Sv. Anton skozi Libijsko dolino na Boskovec Medvedjak (Mozirsko kočo) preko Kramerce ali Sv. Vid na Koroško, nada je izlet na Fortnek in preko Velenja na Doberno* obilo naravnih, oziroma zgodovinskih zanimivosti. Imenovani poti so v velikem številu že odprej zaznamovani. Če odbor na planinskem delu proizvede, kar ja dopolnitve potrebno, se lahko postavi naš še premalo ?nani okraj — slikovito ležeč v trikotu med Savinjskimi in Koroškimi planinami ter Pohorjem ter vsebujoč lečilni vrelec v Topolšici — ne samo med najlepše, temveč tudi med najhvaležnejše kraie slovenske domovine.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „ Jugoslaviji0.
Stojan Protič zapustil Jugoslavijo.
Š pil j e, 22. avg. Včeraj ob 19. se je peljal z dunajskim vlakom skozi Spilje bivši ministrski predsednik in voditeij staroradikalcev v Srbiji s svojo soprogo. Ker se je pravilno legitimiral, je službujoči uradnik ukrenil, da mu ni treba iti na kraj kontrole, ampak se je njegova prtljaga preiskala v kupeju. V kolikor se je izrazil, potuje v Karlove vare.
Izdajica Tkalec aretiran.
Maribor, 22. avg. Prosluii nadporočnik Tkalec je prišel v roke legiji Belatincev, ki ga je izročila vojaški komandi v Zagrebu.
Doigrana uloga Habsburgovcev.
Dunaj, 22. avg. >Neue3 8Uhr Blatt« poroča:	Diplomatični krogi
bivše Avstro-Ogrske niso računali z gotovostjo, da je vlada Habsburgov-cev v srednji Evropi končana. Ta odločitev je padla včeraj in sicer ne na zahteve madžarskih socijaiistov in Karolya, ampak na zahteve Jugoslovanov in Cehoslovakov v Parizu, ki sovražijo Habsburgovce bolj kakor pa pangermanski »Drang nach Osten.« Habsburgove: so doigrali svojo ža lostno ulogo. Ako Jožef noče še definitivno odstopiti, potem upa pač na možnost službe kakega poiicijskega šefa, toda ententa ne bo dovolila niti tega.
Naše strankarske spletke v inozemstvu.
Ženeva, 22. avgusta. Pariška Izdaja »Chicago Tribune« poroča, da je v ententnih poiitičnih krogih vedno večje zanimanje za ustanovitev podonavske federacije, kateri bi se pridružili tudi Hrvatje in Slovenci, ki bo po poročilih separatističnih jugoslovanskih krogov že nezadovoljni z bel-grajsko vlado. (Jasno je, da pošiljajo v svet take lažnjive vesti razni Radičevci in italijanski mešetarji, ki kujejo kapital strankarskih spletk naših autono-mističnih krogov. Op. ur.)
Ena krona deset centimov.
Dunaj, 22. avg. Vsled padca kronske valute v Curihu (K = 10 cent.) se je razširila vest, da bodo končni mirovni pogoji za Nemško Avstrijo katastrofalni. »Neue Freie Presse« poroča iz ententnih krogov, da bo izročen odgovor na nemške protipredloge najkasneje v pondeljek. Rok za podpis bo določen na 5 dni.
Ameriška pomoč Nemški Avstriji.
Ženeva, 22. avgusta. Posvetovanja ententne komisije o finančnih vprašanjih v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo se nadaljujejo ugodno. Ameriška delegacija podpira predlog posojila za gospodarsko vzpostavitev Nemške Avstrije. Njujorške banke bi dale takoj posojilo s pogojem, če garantirajo nove države na o-.emlju bivše monarhije gospodarsko zbližanje z Dnnajem.
Narodi so večni.
Dunaj, 22. avg. Glavni odsek nemško-avstrijske narodne skupščine je izdal na Nemce v zapadni Ogrski preglas, v katerem se glasi med drugim: »Države, ki jih je združil meč ali samovoljnost vladarjev, lahko razpadejo, toda narodi so večni 1 Trdna je le tista država, ki temelji na narodni skupnosti, jeziku, krvi In kulturi. Slovaki so se združili s Čehi, madžarski Romuni z Romunijo, Jugos'0-vani v Jugoslaviji, vi Nemci zapadne Ogrske, združite se s svojimi brati v Nemški Avstriji 1«
Madžarski teror.
Steinamanger, 22 avgusta. V vse občine zapadne Ogrske, kjer so se vršile skupščine za združitev z Nemško Avstrijo, so poslali Madžari posadke po 30 mož z 2 strojnicama.
Poveljniki teh posadk grozijo S takojšnjo smrtjo in s požigom vsakemu ki bi kazal sovražnost do Madžarov.
Slab računar.
Rotterdam, 22 avg. Kraljevski princ in feldmaršal Jožef je izjavil dopisniku londonskega časopisa »Times* da se bo v slučaju koaltcijsfcegi t** bineta s socijalisti takoj umaknil s političnega pozorišča. (Jožef misli Še'e na »siučaje«! Op. ur.)
Socijalistično' zborovanje v Rim*
Ženeva, 22. avg. Včeraj se ie pričelo veliko trodnevno zborovanj® vodstva italijanske socijallstlčne orga* nizacije. Na dnevnem redu so sledeč® točke: Poročilo tajnika, deželni kofl* gres, volilni boj, mednarodni položaji ratifikacija mirovne pogodbe z Nem* čijo, preiskava katastrofe pri Kobarid'1 in demobilizacija.
Proti splošni stavki v Italiji.
St. Germain, 22. avg. »Excel-sior« poroča iz Milana, da se je italijanska delavska federacija po govoru prejšnjega generalnega tajnika federacije Rigola izjavila proti vsaki splošni stavki.
Belgijski premog za Italijo.
Ž e n e v a, 22. avg. »Corriere deli* sera« poroča, da se je v Bruselju med Italijo in Belgijo sklenil dogovor, na podlagi katerega je Belgija dolžna d°" baviti Italiji dnevno 2000 ton premog** Kot kompenzacijo dobi Belgija italijansko žveplo in svilo.
Belgija dobi nemške kolonije v Afriki.
Bruselj, 22. avgusta. Belgijski senat je ratificiral mirovno pogodbo-Minister Hymans je pri razpravljal1 o kolonijah izjavil, da bo Belgija d°“ bila velik teritorij v nemški vzhodni Afrtki.
Tudi zavist.
C uri h, 22. avg. Italijansko časopisje bileži, z nezadovoljstvom obiske nemško-avslTijskega državnega kanclerja v francoskih pomorskih pristaniščih in očita francoskim političnim krogom pristranost glede svoje časnega občevanja z nemškimi delegati. (D/* Renner je namreč preteklo soboto jj* nedeljo obiskal v spremstvu francoskih politikov Le Havre in Ronen. Op. ut-)
Spremembe v angleški konzula'*1 službi.
Ženeva, 22. avg. .,Mornigposl“ priobčuje spremembe v angleški kofl' zularni službi. Sir Georg Buchanan ffe mesto v Petrograd v Rim, WilMaflJ Mueller bivši generalni konzul v Budi*?' pešti gre za poslanika v Carigrad * George Cleck pa v Prago. Ddinf^ imenovanje angleškega poslanika ... Jugoslaviji je pridržano za pozr.ep čas.
Bivališče Bele Kuna neznano.
Dunaj, 22. avg. Nižjeavstrlj8^ „Agrarkorrespondenz“ poroča, da 80 Belo Kuna in njegove tovariše *a. skrivaj odpeljali iz „Ha!dlmtlhle“ Pr! Raabsu. Najbrž se je to zgodilo vsl*fl protesta nižjeavstrijske ,.Kmetske z*e' ze“, ki -ni hotela imeti v deželi pogl?' varja madžarskih boljševikov. Ssda# bivališči« Bele Kuna še ni znano.
Isti ifflteresi — različna mnedi*’
Ž e n e v a, 22 avgusta. V pariške*! »Heu'*e« priobčuje Aubriot članek angleški politiki v Perziji in kliče ** pomoč Zedinjene države, katerih ime’ resi v Pemjt so «d Angležev ravh°' tako ogroženi, kakor francoski.
Opozarjamo belgrajske vence, da se v ijelgradu prodaja ..Jugoslavija" pri gosp. Tihomir Mladenoviču, Cvetni trg.
Kulturni pregled.
k! »Ljubljanskega Zvona", mesečnika za književnost in prosveto, 8. številka je izšla s sledečo vsebino: Gustav Strniša: »Spremenjenje«. Dr. Ivan Tavčar: »Visoška kronika«. France Weber: »Bistvo lepote«. Miran Jarc; »Poroka v gozdu«. Ivan Zorec: »Ibrahim Suša«. Janko Samec:	»Vsakdanja
pesem«. Anton Lajovic: »Naši umetniki in novo avtorsko pravo«. Igo Gruden: »V vinski kieti«. Janko Glaser: »Kritikom rim«. Milan Pugelj: »Prebujenje«. Gustav Sterniša: »Gore«. Avgust Žigon: »Prispevek k petdesetletnici«. R.Maister: »Divjačina«. Marija Kmetova: »Interieur«. Janko Glaser: »Poletje«. Listek: Fran Ramovš-Vladimlr Levstik: »Zapiski Tine Gra-montove«, dr. Fr. llešič-Ozvald K. dr.: »Smernice novega življenja«, dr. K. Ozvald-Key Ellen: »O razpitanju deteta kod kuče«. dr. G. ČremoŠnik-Co-rovič Svetozar: »U čelijama«. A D.: Paul Hervieu; D,: Rene Boyksve — akademik:	Kongres	jugoslovanskih
književnikov. Naši prevodi. Nove knjige. — Celoletna naročnina na »Ljubljanski Zvon« znaša 36 K, posamezna številka 4 K.
Koncert »Ljubljanskega v Kočevju. „ Ljubljanski
7 kl
Zvona" . _____________  __
Zvon“ je menda edino pevsko društvo, ki se zaveda svoje velike kulturne In narodne naloge s tem, da marljivo Prireja koncerte .tudi po deželi, kjer obstoje pevska društva večinoma le "a papirj«. Tako se je tudi v nedeljo, »7. t, m. pridružil bratom Sokolom m pohitel z njimi v Kočevje, da ponese lepo slovensko pesem v on? del domovine, ki našega ujedinjenja danes po večini še ne pozdravlja. Po krasnem obhodu skczl mesto, se je vršil popoldne koncert. V narodnem boju trdo preizkušeno slovensko ljudstvo iz mesta in okolice, napolnilo je dokaj prostorno dvorano uprav do zadnjega kotička in mnogi, ki niso dobili več vstopnic, niso hoteti oditi, ampak so ostali na dvorišču in skozi odprta okna iri vrata sledili izvajanjem. Kot Plva pesem je zadonela po dvorani »Sto'čutiš, Srbine . . ki je izzvala vihar navdušenja za oni del naSega naroda, ki je dolga stoletja izza kosovske tragedije nosil v srcu in glavi *e eno misel: svoboda. Sledil je »Vasovalec", katerega je Adamič svojčas posvetil kamniškemu fantovskemu kvartetu „Kolovrat". Poln je fantovske razposajenoiiti in kadar jo slišim, spomnim se onih lepih časov, ko smo ga v svetlih mesečnih nočeh prepevali Po kamniških ulicah. Nadvse so ugajale koroške narodne pesmh le žal, da sta izostali najlepši »Pojdem v *ufe« in »Kje so tiste stazice", ki smo
jih tako radi poslušali na zadnjih Zvonovih koncertih. Spored je zaključil Adamičev „Mlad junak“, ki je bil menda najbolj eksaktno izvajan in se je moral tudi ponavljati. Zbor je bil izredno dober in močen, posebno krepki so bili basi. Žel je za svoja lepa izvajanja obilo pohvalo. Zasluženega priznanja je bil predvsem deležen požrtvovalni pevovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec, ko sta se odpeli njegovi mili pesmici „Dekie daj mi rož	rdečih“ in	»Zapoj	ml
pesem o dekle“. Nato je stooil na oder društveni predsednik g. dr. Švigelj, ki je v lepem govoru povdarjal predvsem	kolike	važnosti je	gojenje	domače	pesmi	za vzbujanje	narodne	zavesti.	Sokol	krčpi svoje	mišice;	na-
rodni pevec, ponesi svojo pesem v zadnjo gorsko kočo, da vzljubi sleherni človek svojo domovino z ono gorko ljubeznijo, ki nas bo enkrat roko v roki z brati Sokoli povedla preko one nenaravne meje, ki danes še loči brate ene krvi. Govoril je še domačin dr. Mauer, Zamislil se je v one nedavne čase, ko je še slovenski
..Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
l3vr$nfe tiskovine vseh vrst, kakor.• iasopise, knjige, braiure, cenike, lepake, letaka, vsporade, tabele, raiune. kuverta in pisemski papir s /Irmo, vi3ltka, naslovnice, raiunske sakUuike In vsa v to stroko spadajoia dela okusno In ceno.
i<
I«
Je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4-—. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Tapetnik in dekorater
M, ZOR
Blelvreisova cesta poleg dež. vlade
se priporoča v napravo žim-živeli v Kočevju in okolici bil najlju- \ nlc, vzmetnih žimnic, divanov, tejle boje za svoj obstoj. Takrat ni	nfnn,an	11	™Qt"rfW
smel stopiti Sokol na kočevska tla in slovenske pesmi ni bilo čuti. Preganjali so nas in teptali naše pravice, a upropastili so sami sebe. Toda ral ne poznamo maščevanja. Naša kul- , tura naj dvigne tudi to zaslepljeno S teljStvo v Kočevju ljudstvo, da bo tudi ono vzljubilo nas \	potrebuje
in našo zemljo. Pevski zbor je zapel enega železo-vrtilarja še državno himno, nakar smo se raz- ? ključavničarja in dva šli z željo, da se kmalu zopet vidimo.	kurjača.
Sedaj pa še na Koroško in Prekmurje, j Refiektanti naj se zglasijo pri J F	.. D	rudniškem ravnateljstvu v
______________ Mr. B. O.	Kočevju.
!
otoman, dekoracij, zastorov j in taoeciranja sob, katera | dela izvršuje priznano solid-i no in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Rudniško ravna-
Gospodarstvo. . H ISA
g Nova tovarna Jesiha v Zagrebu. Več zagrebškh trgovcev se je združila, da skupno s Prvo hrvat-sko obrtno banico ustanove delniško društvo za gradnjo nove tovarne je-siha z glavnico od 2 milijonov kron.
Tvarnica bi se imela postaviti v najkrajšem času in se po poleg produkcije Jesiha baviia tudi % izdelovanjem sorodnih proizvodov.
Tržaški Lloyd Po ppročilu rav- I ,	.	,	.
nateljstva Tržaškega^lojrda se nahaja j
z lepim vrtom in vsemi gospodarskimi potrebščinami v pe-
iu!d“’se proda.
Poizve se pri Antonu ŠTERNU, CELJE, Ipavčeva ulica štev. 12.
Trgovski
sotrudnik
od 72 milijonov delniške glavnice okoli 37 milijonov v italijanskih rokah, tako da so Italijani faktični gospodarji tega društva. Društvo je odpustilo do sedaj skoro vse uradnike slovenske narodnosti. Lloydove delnice notirajo okrog tisoč lir.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton [Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
ti
i',	•	TO&&TP:
Hiša sredi mesta naprodaj! Naslov pove F. Schan-*el Mestni trg 18.	1129
Prodam 30 kosov finih oobro posušenih telečjih želodcev, pripravne za izdelovanje sira. Marko Plešivičnik, Šmihel pri Pliberku, koroško.
!& Kupi
F op njem smrekov leg,
'jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za !es naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETi, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Svilo predeno in nepre-deno v štrencah kupuje po visoki ceni tvrdka Fran Kos, LJi'bljana, Sodna ulica 7.
Prodajalka vešča mešane stroke išče službe, najraje kje na Hrvaškem. Naslov dove uprava tega lista.
pr
(m
Uul.
Ek 55 7S. O t
Boljši obrtnik išče stanovanje z brano pri boljši družini. Ponudbe pod „Sta-novanje“ na upravo lista.
kp-
m.
Slu feb e;
'PC
Bva mizarska pomočnika preskrbljena s hrano in stanovanjem ter dobro plačo sprejme Ig. Toplak, strojno mizarstvo v Trbovljah II.
Tražlm 3 — 4 kožarska pomočnika sa stanom i ob-skrbom, a po volji i bez, nastup odmah. Vjekoslav Halužan, Varaždin, Zagre-bačka c. 13.	1227
»Narod", „Šlovenec“ „Jugo-|lavija“ in „Naprej“. Vpra-
podnajem oddam iiste ’d“, „Si
„Naprej". V štni predal
1216
Wfe«a poštni predal 136, Ljubljana. K .<>,«
Dopisovanje in ženitne ponudbe
Trgovski pomočnik star 28 let, prijetne zunajnosti, se želi seznaniti z gospodično staro 20=28 let z nekaj premoženjem v svrho ženitve radi otvoritve trgovine. Pisma pod »bodočnost" na upravo lista. 1223
Železničar v najboljših letih išče dobrosrčne gospodične v svrho ženitve. Ponudbe pod „Jesen 19“ na upravništvo.	I224
j in vstopiti v manufakturno ali \ galanterijsko trgovino. Dopisi i naj se pošljejo pod »Trgovski j sotrudnik« na upravništvo »Jugoslavije v Celju.
i Automobilne ! pneumatike
1 vssfee velikosti po zmernih cenah nudi
tvrdka Tomažič & Pipan, Ljubljana,
I Sv. Petra cesta 5.
Najboljše
uspehe imajo oglasi v dnevniku „Jugoslavija"!
Ako iščete slu- So**** fp, M naprodaj ozi-Žbe, ali pa že MIiiGllC roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji'
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
j. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portland - cement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje, kakor »Erdal", »Bielerol«, »Eulln", žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno sukno ter gotove obleke za dečke in vse druge potrebščine, naj se obrne na trgovsko agenturo
Franc Petan
v Ljubljani,Grajska planota št. 1.
Akviziterje
in zavarovalne
zastopnike
za Ljubljano, kakor tudi za vse kraje Slovenije sprejema p ud ugodnimi pogoji domač zavarovalni zavod. — Naslov pove upravništvo tega lista.
Škrob
fin, bleščeče bel, razpošilja po pošti po 5 kg po K 48 za kg
Rudolf Zcrž & Komp.
Ljubljana.
Rudniško ravnateljstvo vTrbovljah
potrebuje
Več
tesavjev
Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejemajo samo samski delavci. Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah.
Anton Kramer Mici Krainer roj. Vatič
poročena.
Celje, 17. avgusta 1919.
Brez posebnih obvestil.
Dn7nrtrgovci in II
r ILlUI gostilničarji !.
Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Zahtevajte cenik! — Zahtevajte cenik!
m
m
Unitnice ^ne in po cenah
». ,Priporoča ,Zvezna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg štev. 19,
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener.
Specijclno stavbeno podjetje za betonske, Mezobe-tonske in vodne zgradbe v JLjnbSjant, imSerjeva ulica ut. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
Širite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije* v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.
./Ferije iarmce v^eh tjiippv ■ aiek.tr||ehn. ‘predmeti ', : G.-i. t -:p za Kraljestvo, SH:
"'a rtfcpro p a čar Ljubljana	Fi
advokat
Beograd, Kneginje Ljubice 2,
Korespondenca v srbskem, hrvatskem nemškem in madžarskem jeziku.
sprejme takoj Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg.
Izžel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid. Andrejeva komedija .GAUDEAMUS
LJUBLJANA____________
Fino francosko olje priinisslma .	Vinski	kis	y
\ Čokolada in kabao j \ Sardine najboljše vrste j \Kond. mleko s sladkorjem/
poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6~— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO" povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8'—. ====š= okusno vezani K 10’—. :■==-■—j=--V založbi »Zvezne tiskarne" so izšle izvirne pesnitve /v. Albrehta ..SLUTNJE" in Janko Glaserja ..POHORSKE POTI". Cena
Poizve se v B. Ipavčevi ulici 12, Celje.
od vseh vrst olja in petroleja, kakor tudi vrče od amerikanskega petroleja z zaboji : vred, kupujemo v vsaki množini :
HROVAT & Kornp., Ljubljana,
Vegova ulica 6 (poleg realke).,
Likerji
Marmelada
££ Mlatilnice
Prodaja kož.
Dne 1. septembra 1919 ob 10. uri dopoldne prodajalo se bode na javni dražbi
2000 govejih kož na javni draž&r
Kavcijo se plača v gotovini, državnih papirjih, obveznicah, vknjiženem posojilu 1 to v vrednosti 100.000 K je 40 000 dinarjev Izlicitirane cene veljajo za kupca takoj s pridržkom, da iste odobri g. vojni minister.
Kože se morejo licitirati v skupinah od 500—1000 kosov. Kože so:
Posebej sušene — nesoljene in posebej soljene — sirove Razprodaja se vrši v vojaški klavnici na Poljanski cesti.
Uprava klavnice.
> -»8
vratila, čistilnike, slamoreznice, mline za moko in sadje, pluge, brane, trans-misijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača
Trgovina z železnino Fr. Stupica,
Ljubljana, Marij? Terezije cesta št. 1.
Razpošjlja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. - Cene nizke. - Na debelo
popust. - Ceniki se sedaj ne razpošilja o
Odvetnik phil. et iur. dr. |||
Josip Hacini
je otvoril pisarno ffl
vLjubljani,Kolodvorska ul.81
(Rojinova hiša, nasproti hotela Štrukelj). [II
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte < samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši, j
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-kreino, ki je radi svojih sestavin j najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice In pa- i pirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski | papir, vlasnice, toaletno milo 1.1. d.	j
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
Gospodinja, ki rabi
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji h 4Vz kg vsebine. —
Ignac Fock, tvornica mila in sode, Kranj-
, z steklenino in porcela-| nom ter steklarskim obra-j tom v Mariboru se takoj
proda.
i Dobro vpeljano. Trgo-; vina ima veliko in lepo i pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Ypraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
z družino najmanj 5 oseb, zanesljiv >n delaven, se sprejme pod jako ugodnimi pogoji v bližini Maribora. Vprašanja na Ferk v Sturmberku pri Mariboru.
^ Naznanilo!
Otvorila sva na Gosposvetski cesti št. 10 (Mar. Ter. cesta) nasproti evangeljske cerkve, trgovino
Prvovrstna
Izdelovalci čilskega solitra — jednega od najkoristnejših umetnih gnojil — želeči, da poljedelcem kraljestva SHS nudijo kar naj-bolja obveščanja in navodila o uporabi vseh vrst umetnega gnojila, a posebno onega,katero je našim zemljam najpotrebneje in to je
na debelo in drobno.
Cenj. občinstvu zagotovljava sedanjim gospodarskim okolščinam primerno, točno postrežbo. Priporočava se z odličnim spoštovanjem
Zalta & Žilic
jov	Ljubljana	v	avgustu	1919.
priporoča tvrdka
odprli so od 1. julija t. 1. svojo delegacijo za kraljestvo SHS.
Pisarna delegacije se nahaja v Beogradu Resavska ulica št. 33 in stavija svoje usluge brezplačno na razpolago vsem poljedelcem in zainteresovanim v kraljestvu SHS.
specijalna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna ul. 7.