List 12. i. t » »fb z* t < Tečaj LVI. i in z hajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto ^ , * "j za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 24. marcija 1898. đt&ti ikû ûûêt ik á átůší&ii it ůů ůiltů ttđ «................i................................................................................................ j» C:TrrwriiYM'i?? : «JJ.UI. i E2* Politiški oddelek. Idosežena Sprava. Mej narodno stranko in med katoliško-narodno stranko zagotovila s posebno pogodbo, sprava se posredovanje vzajemnega nostopanja sprijateljenih klubov, se osnuje skupni odbor. Skupni odbor obstoji iz 8 članov in 4 namestnikov. ta odbor voli vsak sprijateljenih klubov za stopnike in 2 namestnika iz svoje sredine. Volitev skupnega odbora velja za dobo zasedanja in se ima tedaj s pričetkom vsakega zasedanja obnoviti. ' m Sprava je častna za obe stranki in lahko obrodi obilo zlatega sadu. Spravna pogodba se glasi: III. Vsaka za deva, ima priti v deželnem zboru v razpravo ali glasovanje, mora se preje pretresati v ;. rv Kluba nárcdne in katoliško-narodne stranke v deželnem zboru Kranjskem skleneta med saboj za tekočo ** -- % i r * X: r- : > i 2 r 'l Ili • % • <1. . * * * 4 « ' V^ t i • I »' f . i ^ » * a » Mi • . - Za okrajne cestne odbore in c. kr. okrajne šolske ^ ^ ' m ^ • * ë * ^ svete Jmenoval bode vsak sprijateljeni klub po jednega kandidata in slovenski deželni odborniki obvezani so, glasovati za te kandidate. ' 1 XI J? ^ ■ - Da se pospeši zbliževanje obeh strank, katero je nemogoče, dokler bode trajal gospodarski boj med nju-nimi pristaši, zavežete se klubovi vodstvi delovati na to, da se snovanje denarnih zavodov v krajih, kjer že kateri posluje — izvzemši deželno stolno mesto Ljubijano — po mogočnosti ovira. Pač pa bosta oba kluba zavezana podpirati ustanavljanje Raifteisenskih posojilnic po večjih krajih, kjer še nobenega denarnega zavoda nij. XII. Ker se snovanje konsumnih društev iz narodnega stališča zamore odobravati le tam, kjer je slovenski živelj v boju z drugorodnim življem, z narodno-gospodarskega stališča pa le tam, kjer domača trgovina ne ustreza gospodarskim potřebám konsumentov — zavezujeta se oba sprijateljena kluba, delovati na to, da se v takih krajih dežele kranjske, kjer niso dani zgorajšnji predpogoji, kon-sumna društva ne snujejo. Kadar bi se pa v kakem kraji imelo osnovati kunsumno društvo po upljivu ali inicijativi jedne ali druge stranke, je vodstvo konsumno društvo snujoče stranke zavezano, o tem obvestiti vodstvo prijateljske stranke, da se doseže skupno postopanje. XIII. Zaradi velike važnosti, katera je v narodnem oziru pripisovati okrepljenju kmetištva in malega obrtništva, obvezujeta se oba kluba, da bodeta skupno delovala za snovanje kmetijskih in obrtnih produktivnih zadrug po vseh večjih krajih dežele Kranjske. XIV. Ko bi deželni zbor kranjski přišel v položaj, da bi iz svoje srede imel izbirati poslance za državni zbor, zavezujeta se oba sprijateljena kluba glasovati soglasno za devet kandidatov, katerih pet bode imenoval klub kato-> liško-narodne štiri pa klub narodne stranke. V slučaji da bi iz tako voljenega državnega zbora vršile se volitve * i . j . % ^ . v delegacije, imata se voliti pravi član in njega namestnik jedenkrát iz narodne, drugokrat iz katoliško-narodne stranke. XV. Prepovedano je poslancem obeh klubov, stopati v zadevah, o katerih je odločal skupni odbor ali pa skup-ščina obeh klubov, v dogovor z nemško . deželnozborsko stranko. Kdor bi ravnal proti tej določbi, zahtevati sme skupni odbor, da se izključi. XVI. Ta dogovor sklen jen je za sedanjo deželnozbarsko volilno dobo in se v tej dobi ne more odpovedeti. Izgotovi se pa v dveh jednakih izvodih, katere podpišejo vsi poslanci, ki so člani sprijateljenih klubov, Od teh izvodov shrani po jednega načelnik vsakega kluba. 13 Politični pregled. Državni zbor 4 • • • Prva seja je bila dne 21 t. m p^v v ^ ^ ■» i. * I f ^^ .i ■■ m ^ ® ' * _ __^ 3 . V že v tej seji se je pokazalo; kakšen veter piha. Wolf in Schô nerer sta zmerjala predsednika na najpodlejši način. Predsed- nikom je bil izvoljen dr. Fuchs, član nemške katoliške ljudske poslanski kratko izjavo, v kateri je apeloval na stranke. Ministerski predsednik grof Thun se zborpici představil s vše stranke naj mu pomagajo rešiti njegovo nalogo, napra viti red v parlamentu in obnoviti nagodbo z Ogersko. Eekel je tudi, da bo vlada vsem narodom pravična in da bo z raz-nimi s reformami skušala pomoči obrtnikom in kmetovalcem. Tako revnega programa se niti v kaki srednjeamerlški repu-bliki ne upa razviti vlada. Zbornica je sklenila, da se o tem programu otvori debata. "... t ' , V .. Predsedništvo poslanske zbornice. — Bivša predsednika Abrahamowicz in Kramar sta se morala umakniti zadnjem zasedanju sta šla v boj po naročilu in v imeni desnice, kar sta odredila, tega ništa storila iz svoje inicijative, ampak dogovorno z desnico in z ministerskim predsednikom grofom Badenijevem sedaj pa ju je desnica iz strahu pred opozicijo vrgla raz krov in volila novo predsedništvo. V slovenskih krogih je to postopanje navzlic simpatijam za člane novega predsedništva obudilo opravičeno ogorčenje. Novo pred- sedništvo je sestavlj tako dr Fuchs (Član nemške > ■ _ . ^ — » —— katoliške ljudske stranke) predsednik, dr. Ferjančič pod ■ T .a . . r » • » |.| —- _ _ - » predsednik, Lup u 1 (član rumunskega kluba) II. podpredsednik. Štajerski veleposestniki in minister Bárnreither. Oštra izjava štajerskega veleposestva proti Thunovemu mi- ivarja grofa nisterstvu je uspeh neumornega hujskanja dež gl Attemsa, grofa Stiirgkha, barona Moscona in barona Hackel berga. servirano, prijazno izjavo Veleposestniki bi bili morda sklenili sicer nekoliko re- a vendar Thunovemu ministerstvu kolikor toliko a ti štirje aristokrati so toliko časa ščuvali, da so se jim drugi udali. Nemške stranke in vlada. V minolem zasedanju so bili nemškoliberalni veleposestniki, nemški nacijonalci, nemški naprednjaki, kršćanski socijalisti in strančica Mauthnerjeva trdno združene. Grofu Thunu se je posrečilo, to jedinstvo raz-gnati in vse stranke so bile pripravljene, opustiti obstrukcijo. Ta uspeh so grofu Thunu pokvarili zaupni možje nemškona-cijonalne kateri so naročili nemškonacijonalnim poslancem, da morajo tirati obstrukcijo. , Poslanci so se udali, a na obstrukcijo menda ne mislijo resno. Vzl.c temu je situvacija za vlado sedaj neugodriejš% kakor je bilo še pred kratkim V nemški kat. ljudski stranki je nastal razpor. Najbrž izstopijo tirolski poslanci iz te skupine. «SáSžá = ftU^:!« = =5* Obrtnija. .................................-..i....... Vsakdo Deželna zavarovalniea. , (Dalje.) .» ». 4 [ « ~ 1 « *• *' «" mora pripoznati velik pomen zavarovanja živine, sosebno v naši deželi i kjer je živinoreja toliko važna stroka našega narodnega gospodarstva. Po uradnem štetji leta 1890. ima naša živina približno sledečo vrednost : Konji: pod enim letom starosti : 1163 glav po 50 gld. r 58.150 gld. rosti i nad enim letom doporabne sta 1353 glav po 80 gld. . ... 108.240 / \ Odnos 166;390 gld Prenos . ./ 166 390 gld plemenskih kobil 1886 glav po 100 gld..........................18B.600 i, to delovnih kobil 8520 glav po i 80 gld. ...............681.600 n žrebcev 522 glav po 200 gld. . 104.400 „ skopljencev 10.327 po 9 gld. . 929 430 y skupaj 23.771 konj v skupni vrednosti ........... . 2,070.420 gld . Gov eda: mlade živine pod enim letom , 27.122 glav po 30 gld....... 813.660 gld. bikov nad enim letom starosti 3856 glav po 50 gld. ...... 192 800 „ telic nad enim letom starosti še A * —" * to" ® . ne brejih 19.969 glav po 50 gld. . . 997.450 „ brejih telic 9473 glav po 70 gld. 663 110 „ krav 84.720 glav po 80 gld. . 6,778.320 „ volov 82 464 „ „ 100 gld. . 8,246 400 , skupaj 227.613 goved v skupni yrednosti.......... 17,691.740 gld. III. Ovce: 53.462 glav po 7 gld. 374.234 gld. IV. Koze;: 8418 glav po 6 gld. 50 508 „ V. Prešiči: 94 985 glav po 20 gld. .............. . 1,899.700 , Skupna vrednost živine .... 22,086.602 gld. Da tako narodno přemožen je zasluži najskrbnejšega varovanja in torej tudi zavarovanja, pač ni še dalje po-jasno vati. ■ . ^ , ^ . Nasledki izgube in nesreč v hlevu so toliko obču- kolikor večja je denarna vrednost za kmetijstvo koristnih živali. Tudi v naši deželi smemo govoriti o na-predujoči, bistveno se zboljšujoči živinoreji in to sosebno na Gorenjskem, kjer se je v živinoreji pokazal že tolik napredek, da nahajamo tamkej istovrstno živinsko pasmo, ki je glede porabne vrednosti močno enaka belanski go-vedi, ter se z veseljem more potrditi, da je kralj, hrvatska deželna vlada že veliko živine za pleme nakupila na Gorenjskem. S požlahnitvijo naših živinskih plemen raste tudi potreba zavarovanja, kajti tudi pomanjkanje zavarovalnih zavodov se mora brezdvomno prištevati med one zapreke, ki branijo kmetskemu gospodarju omisliti si boljše in večvredne plemenske živine, ker se z isto razpostavi veliko večjemu riziko kot pri manj vredni živinski pasmi. Tudi še druga okolnost govori za ustanovitev vinskih zavarovalnic ; to je namreč vedno bolj se razvi joča vredba živinskega zdravstva, zakonodajstva o vinskem zdravstvu in pa dosedanje zatiranje živinske kuge od države. S tem se je pot za splošuo zava- ' 4L rovanje živine znatno zravnala; omenjena bodi tu le pljučna kuga, katera je v se verni h kronovinah neizmerno škodo napravila ter je večkrat tudi bila uzrok, da je bil naši izvozni živini zabranjen ustop v ptuje države Švico). <. ^ ■ '. hi mrk i « 114 državnim zakonom leta 1892., drž. zak. št. 142, vine, in zavarovanja goveje živine, in na Dolenjeavstrij-se je pa posrećilo, pljučno kugo skoraj popolnem vstre- skem o ustanovitvi zakladov za živinske kuge v svrho hi-biti. To delo se je pričelo in izvršilo z največjo stro- trejšega zatiranja amrkavosti in vraničnega prisada kopi+ gostjo vsa za pljučno kugo obolela goved je bila po- tarjev, pljučne kuge, vraničnega prisada, perečega ognja m . .^f bita ter je bilo v dobi od 10. oktobra 1892. dokonča in kužne pljučnice (tuberkoloze) pri goveđi. 1894. leta uničenih 18.635 glav v cenilni vrednosti • k. • Ko je zadobil veljavnost zakon o zatiranji pljučne 2,742.988 gld., za kar se je po pogodbi izplačalo iz dr- kuge za vso državoy stopili so iz veljavnosti deželni za-žavnega zaklada 1,558.786 gld. odškodnine. Temu posto- koni gledé pljučne kuge, in to je na Moravském dalo panju pa se je zahvaliti tudi, da pljučna kuga v A v povod » ■ da je bil deželni zakon popolnem razveljavljen t striji skoraj popolnem ponehala. dočim so na Tirolskem dolcčbe deželnega zakona gledé čeravno je narodno-gospodarska korist vredjenega smrkavosti ostali vveljavi; na Dolenjeavstrijskem pa so se živinskega zavarovanja popolnem očividná, se vendar pozneje namesto pljučne kuge s zakonom leta 1894. vsled treba ozirati na več okolnosti, oaled katerih je deželno poginjanja goveđi za telečjo mrzlico prouzročene izgube zavarovanje živine ne malo obtežilno in ki jih je treba privzela v zavarovanje. dobro premisliti. Po zakonu za TiťoUko odškodovale so se v vseh Znamenita in za rešitev tega vprašanja zelo mero- slučajih štiri petine cenilne vrednosti ter se je zaklad - za živinske kužne bolezni vzdrževal s pobiranjem po dajna je razlika med zavarovanjem proti toči in med vinskem zavarovanjem, katera obstoji v tem, da se v prvem slučaji nezgoda ne more odvrniti, dočim pri živini, kega konja. krajcarja od vsake glave goveđi, in po kr. i od vsa v kolikor ne nastanejo gotove hitro odločilne kužne bo Dolenjeavstrijski zakon odmerja odškodnino v vseh lezni, ne le skrbna in dobra postrežba ter krmenje in pa slučajih z osem desetinami cenilne vrednosti. Zaklad se skrb za pravočasno zdravljenje more odvrniti nesrečo, ustanavlja s priklado, katero pobirajo občinska predstoj-temveč se take nesreče tudi iz dobičkarskega namena kar ništva, in sicer od konj po 10 kr., od goveđi po 10—20 kr naravnost morejo prouzročiti. (Dalje sledi.) Živinsko zavarovanje pridržuje si vsled tega posebne _ naredbe, da varuje svoje člane pred lahkomišljenostjo in prevaro in iz tega tudi sledi, zakaj se iz ene strani to- Mojsterski tečaji za Stavbene mizarje, kro liko kmetskih gospodarjev in med temi posebno pre 0 možnejši, kateri morejo dati svoji živini boljšo strežbo, pomišljuje udeležiti se kake živinske zavarovalnice i JZ druge strani pa delovanje živinskih zavarovalnic, če je zavarovalno ozemlje razsežno, kar je samo ob sebi želeti iz ekonomičnih ozirov, ni toliko uspešno kakor pri zava- obte- kontrola zavarovancev ter pomnožena ne- rovanji proti toči, kajti pri razsežnosti ozemlja žena zadostna varnost, da se vsled zanikernosti ali iz hudobnega namena prouzročujejo in množe izgube. Če se torej zarad takih razmer morajo izdati bolj zapleteni zavarovalni pogoji, katerih preziranje prouzroči izgubo odškodnine i podana je s tem nesolidnim društvom posebno lepa prilika za zlorabo teh pogojev, sosebno torej za samovoljno prikraj-ševanje ali odrekanje zahtevanih odškodnin ; ravno v tem pa, ker se kmetski gospodarji bojé, da bi se take ne pravilnosti vtegnili pripetiti in ker se že večkrat dogodila taka zloraba, leži glavni uzrok, da se toliko gospodarjev ne more sprijazniti z zavarovanjem z živine. jače in čevljarje. Po naročilu c. kr, trgovinskega ministerstva priredi c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaji tudi v letu 1898 mojsterske tečaje, in sicer za stavbene mizarje, za krojače in čevljarje. V tečaju za mizarje se bode pouče valo o delavnicah, o predložitvi proračunov in ponudb o tehnologiji pomočnih sredstev in o orodji in strojih za obdelovanje lesa. V tečajih za krojače in čevljarje se bo puočevalo s prikrojevanji, jemanji mere, izvrševanji kroj-nih vzorcev, izdelovanji čevljev s stroji in razun tega v vsih treh tečajih v strokovnem risanji, obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji za mizarje so štirikrat v letu in trajajo po 8 tednov. Oni za krojače in čevljarje so po štiri ali pětkrát v letu in trajajo po 6 tednov. Za vsprejem v te tečaje morejo prositi mojstri in pomoč-niki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ali kako strokovno društvo. Mojstri imajo prednost pred pomoč-niki. Starost prositeljev mora biti med 24. in 45. letom in morajo biti vojaščine prosti. Prošnje za vsprejem v Avstriji ostalo je do sedaj prezuspešno vse pri- tečaje je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega zadevanje za vpeljavo obligatornega z državnim zakonom obrtnega muzeja (Dunaj IX/2 Wáhringerstrasse 59). vrejenega živinskega zavarovanja, oziroma obligatornih prošnji se mora navesti starost, kako dolgo je prositelj deželnih zavarovanj živine. Na podstavi 41. že mojster ali pomoćnik, v katero trgovsko in obrtniško splošnega avstrijskega zakona zbornico je pristojen in v krajih, kjer ni železniške po- glede živinskih kug z dne 29. februvarija 1880. 1. nastali staje, najbližjo železniško postajo. Pri prošnjah za čev-so na Tirolskem, Moravském in Dolnjeavstrijskem deželni ljarski tečaj je navesti tudi obSevalni jezik. Učnina znaša zakoni, in sicer na Tirolskem o ustanovitvi zaklada za v tečajih za stavbene mizarje 40 gld. v onih za krojače živinske kuge v svrho hitrejšega zatiranja pljučne kuge in čevljarje 25 gld, vpisnina pa 2 gld. M*nj premožmm in smrkavosti; na Moravském o povzdigi reje goveje ži- se omogoči obisk tečajev z oproščenjem učnine in pode- Semjon Taras přišel j litvijo ustanov. Prošnje za vproščenje učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologišfcega obrcnega muzeja, svoje one za ustanove je pa nasloviti na c. kr. trgovinsko ministerstvo, vložiti pa pri imenovanem ravnateljstvu in narja, jim razun že omenjenega priporočila priložiti tudi ubožno bilo premalo ; spričevalo; mojstri naj priložijo tudi obrtni list. delež. Ustanove pri mizarskih tečajih znašajo za obisku- njg pomagal válce, ki stanujejo na Dunaji 80 gld. za mojstre, in 70 ivan gld. za pomoćnike, za vnanje obiskovalce po 120 gld. za deliti. mojstre, in 96 gld. za pomoćnike. Pri tećajih za ćevljarje oženiti in krojače pa za na Duuaji stanujoče obiskovalce 60 gld. hčerka potřebuje za mojstre, in 50 gld. za pomoćnike, za vnanje obisko- polovico valce 90 gld. za mojstre in 70 gld. za pomoćnike. Razun r-abiti tega se vnanjim stipendistom povrne tudi vožnja v tretjem razredu osebnega vlaka na Đunoj in nazaj. Komur se Zoper podeli ustanova, ta je ob enem oproščen učnine, vpisnino peljal plača pa vsakdo. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehno- gamo logiškega obrtnega muzeja so kolka proste, tudi one na atarše skrbel. c. kr. trgovinsko ministerstvo, če jim je priloženo ubožno spričevalo. Prošnje za vsprejem v jednega teh te čaje v se vlože lahko vsak čas. Razglasilo o teh tečajih je vsakte- se nj80 remu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v V3ak Ljubljani. ___________________________bratje .........SST^WriJji........jͧ§| ^delijo tyVWMwvwwv^ ^wvwï^vwî** glavice Ivan, ki Ivan Durak. m* kopali. (Povest, ruski spisal Lev. Tolstoj.) , pa bogte vojak je vzel svoj delež, uravnal ž njim posestvo ter šel zopet carju služit. debeluh si je pridobil v mestu mnogo de oženil se s hčerjo nekega trgovca, pa vse je še očetu in rekel : Daj mi moj Pa stari ni hotel dati Tarasu deleža : Ti nam nisi reče mu, kar imamo pri hiši, přidělal Tudi njemu in deklici se ne bi zdele prav s teboj Taras pa reče: Zakaj mu bo neki, on je neumen; se ne more, nobena ga noče vzeti, in mutasta ravno tako malo. Ivan > reče, daj mi žita in belega žrebca, kterega je vendar škodo za oranje. Zastran mene, reče Ivan smeje se, jaz nimam nič to. Tako je dobil tudi Taras svoj delež. Žito v mesto i stara odpeljal tudi belca, in Ivanu je ostala kakor prej oral in za svoje kobila, s katero II. Jeza popade peklenskega poglavarja, ko zve, da sprli bratje pri delitvi, ampak da so šli v miru sebi. Takoj pokliče tri hudobce. čujte, reče, kaj vam povem. Na zemlji živijo trije Î '*! »4) ?*} f«1 '4Î f4î »m »tt 't* »t* Semjon vojak Taras debeluh in Ivan Ne prepirajo se mej seboj, ampak živijo prav mirno vse premoženje mej seboj. Posebno mi delà pre- neumen. Napravite se vsi na delo ter , da si bodo drug drugemu oči iz-Boste-li storili? Gotovo, odgovorijo hudobci. Kako no » rečejo i začeli bodemo tako-le delali borno tako dolgo, da ne bodo imeli ničesar več neki deželi je živel bogati kmet Imel tri si- jesti; potem jih borno spravili na jeden kraj in tako se nove : Semjon vojaka j Taras debeluha in Ivan bodo že sprli. Dobro reče poglavar ; vidim, da razumete norca in mutasto hčer Malanjo. Vojak Semjon je šel stvar. Pojdite tedaj in ne vrnite se poprej, dokler ne v vojsko, carju služit, govcu, učit se trgovstva Taras debeluh v mesto tr » Ivan norec pa je ostal z napravite sovraštva med onim tremi, sicer vam snamem kožo. - si Hudobci se podajo v močvirje in se začnejo posve Semjon — vojak premoženje, tovati, kako se naj lotijo delà; prepirajo se in pričkajo mutasto svojo sestro doma, da bi pomagal očetu polja obdelovati. Zaslužil > dospel do visoke službe in se oženil s hčerjo nekega ple vsak je hotel kolikor mogoče delati, in nazadnje sklenejo i menitaša. Dohodki so mu bili veliki, posestvo precejšno, da bodo srečkali, kteri bo prevzel tega ali onega brata. pa vender ni mogel izhajati ) kar zaslužil mož, to Ako kateri izmed njih prej svoj smoter dosegel kakor zapravila žena, in denarja ni bilo nikoli pri hiši. Přišel drugi, potem mora tema pomagati. Žrebajo tedaj in dolo Semjon vojak na svoje posestvo, pobirat dohodke. čijo dan, kedaj se morejo zopet v močvirju zbrati in se Nimam od nikoder vzeti; mi pogovoriti, kteri da je že svojo delo končal in kteri še Tedaj mu reče oskrbnik: nimamo živine niti orodja, ne konj, ne krav, ne pluga, potřebuje pomoći. ne brane i treba vse prej kupiti, potem bomo imeli Določen dan nastopil, in hudobci se zberó i v » tudi dobodke. Tedaj se poda.Semjon — vojak k očetu : Ti si bogat oče, pravi Semjon, a meni nisi ničesar dal. Daj mi tre-tjino svojega imetja, da bom uravnal svoje gospodarstvo. Stari mu odgovori na to: Ti mi nisi pri hiši prav nič pomagal, čemu ti naj dam tedaj tretjino? To bi bilo za Ivana in za deklico razžaljivo. Semjon pa reče: močvirju, kakor so se dogovorili. Pripovedujejo jeden dru kako se jim je godilo. Prvi hudobec, kteremu gemu, bil odločen Semjon vojak > poročal je tako-le : Svojo nalogo sem srečno rešil, jutri bo přišel Semjon k svojemu očetu. Kako si pa začel? vprašata tovariša. ohrabril sem Semjona tako, da je obljubil no » saj svojemu carju spraviti ves svet pod njegovo oblast. Tedaj on je neumen, ona pa je gluha, čemu jima bodo premo- je postavil car Semjona svoji vojski na čelo ter ga poslal, ženje ? Stari mu reče na to : kakor bo rekel Ivan. Ivan naj potolče indijskega car ja. Vojski se snidete, jaz pa pa reče; Nu, zastran mene i naj vzame. sem zmočil prejšnjo noč v Semjonovem taboru ves smodnik > 116 šel potem k indijskemu carju in mu napravil iz slame glej, kako ti čaplja ! Glej ga, živega majhnega hudiča ! nebrojnih vojnih čet. Ko so zagledali Semjonovi vojaki Poglejte, reče Ivan, kakšna grdoba! Prime ga za nogo slamnate vojake upadlo jim je srce. Semjon ukaže na in mahne, da bi ga razbil o plugu, hudiček pa sovražnike streljati, toda kroglje so ostale v cevih, ker za čel kričati: Nikar me ne ubiti, storim zá te, kar hočeš. Kaj bil smodnik moker: Zdaj se prestrašijo Semjonovi vo- pa hočeš záme storiti? Le pověj, kar hočeš. jaki tako zelo, da se spuste v beg kakor hrčeki. Indijski Ivan se popraska po ušesi. Trebuh me boli i reče » car slavno zmagal, Semjon pa se je vrnil osramočen v mi moreš pomagati ? domovino, izgubil svoje posestvo in bo jutri, kakor se Morem, odgovori hudiček. No, ozdravi me tedaj sliši, obsojen. Treba mi bo le še oprostiti ga iz ječe, da Na to se pripogne hudobec k brazdi i grebe nekaj m časa s kremplji, po tem potegne na tri dele razcepljeno bo mogel bežati k očetu, potem je mojatnaloga rešena, jaz vama lahko poms gam. Pa povejta, kteri izmed vaju korenino iz zemljo in poda Ivanu potřebuje moje pomoči? Kdor požre to korenino, ozdravi takoj, reče hudobec Drugi hudobec, sledeče : Tudi jaz sem dosegel svoj smoter ter goltne. Takoj preminejo bolečine kateremu je bil odmenjen Taras, Ivanu. Ivan vzame korenino, odtrga jeden del in ga po poročal ne potrebujem tvoje pomoči. Skrbel sem. da je njegov itak debeli trebuh še bolj odebelil, potem sem zbudil v njem in ne pridem nikoli več nazaj Spusti me sedaj prosi hudobec, skočil bom v zemljo skopost in zavist. Hrepenel je tako po tujem blagu moral vse, kar videi » da kupiti ter nakupil za ves svoj Nu, naj bo, reče Ivan, z Bogom ! In kakor hitro je izgovoril Ivan „z Bogom u * skočil je hudobec pod zemljo ) denar nebrojno veliko stvarij. In vedno še kupuje in ku- kakor pade kamen v vodo, samo luknja se je viděla puje, in sicer za izposojen denar, kajti svojega nima več. Že tiči do vratu v dolgovih in ne more se več iz njih prášil Ivan pa jo vtaknil ostala delà korenine v kapo ter , dokler je bilo kaj. Potem je obrnil plug in se izkopati. V jednem tednu mora vse povrniti, kar je izpo- odpravil domov. Odpreže konje in stopi v sobo in glej, sodil ) jaz pa bom vse njegovo blago spremenil v gnoj, starši brat, Semjon vojak, sedi sè svojo ženo pri mizi tako da ne bo mogel svojih dolgov poplačati in bo bežal in večerja ž njo. Vzeli so mu posestvo in ušel jim iz očetu. Kaj pa s teboj ? vprašajo sedaj tretjega hudobca i ječe in pribežal k očetu. Ko zagleda Semjon Ivana, pove mu, da je pribežal imel Ivana v svojih rokah. menoj slaba, odgovori ta, do sedaj še nimam skoro nobenega vspeha. Najprvo sem pljunil Ivanu v vrč napolnjen s kvasom (malo kisla pi jača) » da ga začel trebuh bo njemu in misli pri njemu ostati. Preživi naju s ženo, dokler ne dobim nove službe. Bodi si, reče Ivan. Hotel je sesti Ivan na klop, pa plemenita žena ovoha, da smrdi in reče svojemu možu : leti da » potem sem šel na njegovo njivo ter jo preteptal, Jaz ne morem sè smradljivim kmetom pri isti mizi jesti. bila trša od kamena, češ da ne bo mogel orati. Neumnež pa je přišel s plugom in jel orati, in ako ravuo stokal od bolečin, vendar ni odjenjal. Zlomil sem mu lemež, on pa je šel domov po druzega in je oral naprej Zlegel sem pod zemljo » da zadrževal železo » Semjon vojak pa reče Ivanu Moja žena pravi, da smrdiš, lahko bi obědoval v veži. Zastran mene, reče Ivan, jaz morem tako iti v hlev, krmit kobilo. Vzamo kruha, kapo in odide v konják. (Dalje sledi.) toda on je ležal na plugu z vso močjo in- mi prereza! z ojstrino roko. Skoro je preoral vso prabo i maj h en košček mu še ostal. Pridita brata, in pomagajte mi ? kajti ves naš trud bo zastonj, ako ga ne premagamo. Živel Književnost. »Gozdovnik«. Povest iz ameriškega življenja. Poleg K. May-a III. izdaje pošlovenil H. Majar. Založil in bo kot kmet kakor do sedaj, gospodaril in dělal, in ona prodaja Anton Turk, knjigovezec v Ljubljani. Cena prvému ne bosta trpěla pomanjkanja, ker Ivan jo bode živil. zvezku 1 krono. May-eve povesti so lepo spisane da se Zdaj obljubi Semjenov hudobec, ga mu pride pri hodnji dan na pomoč, in na to se razidejo trije majhni hudobci. Nemci kar trgajo zanje. věnci z veseljem segli po Prepričani smo, da bodo tud Slo-knjigi, katero topio priporočamo. III. ostal. Vso praho je preoral Ivan Drugega dne je přišel, » da majhen košček dokončal. €1 49: Novice. še ga je ............................................................................................................ m99999 99999999999999 999999999999^99999 bolelo od prejšnjega dne, toda delo je bilo nujno ; zatoraj je vzel plug in se odpravil na polje. Komaj je napravil jedno brazdo, kar obtiči lemež pod neko korenino, tako da ni mogel naprej! Toda bila ni korenina, ampak mali hudobec, ki se je obesit za lemež in ga zadrževal. To je vendar čudno, misli Ivan, n koli ni bilo tukaj korenin in sedaj Deželni zbor kranjski. X. seja dne 15. februvarija. Tavčar je ostro přijel. kanonika Kalana in dr. Dr. ^ ».-Zitnika, ker sta mu v „Slovencu" očitala, da je plačan zagovornik zasebnih zavarovalnic ter ju imenoval lažnjivca in obrekovalca. Žitnik naenkrat tukaj, Seže z roko v brazdo, čuti nekaj sal in da je torej pri dal častno besedo, da on ni dotičnega napada spisal a pozneje se je izkazalo, da ga je vendar spi- mehkega in izvleče na dan. Črno je kakor korenina j m staji v Ljubljani se seji lagal. dovolilo 500 Vremenoslovni po gld. Gospodinjski Vi šoli v Ljubljani- se je dovolil ustanovni pri-spevek 300 gld. in letni prispevek 300 gld. — 0 prenaredbi dež zakonov z * dne 26.. oktobra 1875 in z dne 28. decembra 1884 je po* ročal pasi. Višnikar in;!je bil sprejet predlog,' naj se prvoime-iiovani zakon premeni vUem smislu, da je za učitelje name-njene ustanove porabljaťi v prid dotične občine, drugoimeno-vani zakon pa tako ~ da naj se doklade učiteljem plaču jej o iz normalnešólskega zaklada.' ' v ft 9 u , m .% 'jí v — Odobril se jé proračun normahiošolfekega zaklada, ki izkazuje potrebščine 398 573 gld, pokritja pa 23.708 gl. torej primaokljaja 374 865 gld., ki se pokritje z doklado 10% na vse neposredne davke in prispevkom 220.276 gld. iz dež. zaklada. — Narocilo se je dež. odboru,: naj popolni náčrte o zgradbi ceste Rovte-Žiri in naj o stvari poroča v prihodnjem zasedanji Posl. Boi i 5 je v đaljšem. jako dobrem govoru temeljito pojasnil razmere v prizaietih občinah in dokazal, da je zgradba te ceste jedna najnujnejših zadev, ker je Žir sedaj uprav ločen od sveta. Pozivljal je dež odbor, naj zame stvar brez odlašauja v roke in naj jo do prihodnjega, zasedanja gotovo dožene. — Odobril se je zakonski nacrt o varstvu pla- nink in kraljeve reže. XI s e j a d n e 17; februvarija. » ♦ . » > ; Kmetijski družbi kranjski se je dalo podpore k ustanovitvi kmetijske gospodinjske šole 1000 gld. in zagotovilo let- Bega prispevka 1000 gld. — Sprejeti so bili predlogi, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži zakon o uvrstitvi eeste Rakťk-Laze-Logatec mej okrajne ceste, naj se vpelje na •Gorenjski železnici vlak ki bo prihajal zjutraj v Ljubljano, in odhajal zveČer, naj dežela kupi jez pri Brodu, da se uravna Krka, a le če tudi država kaj da, .dotični mejaši; pa 25°/0. — Občinam Tržišce, Št. Rupert in Mirna so se dovolile pri- merne podpore za zgradbo mostov. I j u i ■ p t XII. seja dne 2 Ia fe bru va ri ja. • 1 - h Hribar je stavil predlog: Vlada se pozivlja, takoj storiti vse potrebno, da se bodo varovale slovenskemu, oziroma brvatskemu prebivalstvu na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Piimorskem v ustavi zajamčene pravice in da se ščiti to prebivalstvo nasilstva veČine, kjer je vsled manjšega števila v deželi ali pa vsled umetno prikrojenega volilnega reda v za-koûodajnih zborih v manjšini. — Za zgradbo okrožne bolnice Iv Vipavi se je dovolilo 3000 gld. — Pri razpravi o proračunu gledališkega zaklada, kateri se je odobril, sta se posl Kalan in dež predsednik baron Hein oštro spoprijela. Za uvedenje električne razsvetljave v gledalisče se je dovolilo 12.000 gld. — Za razne zgradbe v dež bláznici na Studencu se je dovolilo 45 000 gld. več prošenj se je izročilo dež. odboru. Pri razpravi o dež kulturi se je posl. Božič krepko zavzel za uravnavo vipavskih voda XIII seja dne 24. februvarija. V tej seji se je unela dolga in burna razprava, ker je dež. predsednik baron Hein v zadnji seji rekel kanoniku Kalanu „da ni vreden več besed4' in ker je grof Barbo imenovat Kalana lažnjivca. Baron Hein je izjavil, da je rekel, da govor posl. Kalana ni vreden več besed, grof Barbo pa ni hotel ničesar preklicati, češ, da se je kanoniku Kalanu že opetovano v zbornici dokazalo, da je laŽnjivec. — Božič je iz-vrstno govoril o gozdnih razmerah v njegovem volilnem okraju. — Rešila se je dolga vrsta prošenj. XIV seja dne 25. februvarija. k ' ' w t To je bila slavnostna seja, v kateri se je samo skle- nilo, poslati posebno deputacijo k cesarju, da mu čestita na petdesetletnici njegovega vladanja. XV. seja dne 25. februvarija. V imeni uredništva lista „Slovenec" izjavi dr Žitnik, 4a posl. Kalan ni pisal notice, v kateri se je dr. Tavčarju -očitalo, da je plačan zagovornik privatnih zavarovalnic in dalje izjavi, da se s tisío notico dr. Tavčarju ni hotelo očitati sebičnost, ker je sploh znana nesebičnost dr. Tavčarja. — Odobri se zamenjalna pogodba mej deželo in Ljubljano glede nekega sveta. — Več cest v kostanjeviškem cestnem okraju se uvrsti mej okrajne ceste. — Potrdi; se naprava nove okr. ceste mej Št. Rupertom in Rakovnikom. — Po daljši razpravi se sprejme predlog, naj misli vlada v prvi vrsti na zgradbo železnice Celovec-Tižič-Kranj-Škofjaloka-Di- '4- ' A. ' J * '■* i f- J fc. I Tr W ' ♦ rf" ' • flfe vaca in le, ěe br te proge ne bilo mežao zgraditi, naj misli na progo Celovec-Tržič Radovljica-Bohioj XVI. seja dne 26. februvarija. 0 Po kratki razpravi se odobri zakonski nacrt o uredbi učiteljskih plač. , — Sprejme se predlog, naj vlada odpravi mlinarski obrat z !Ogersko. — V deputacijo, ki pojde čestitat > ' » " ' *' i N • * • " * • , J cesarju k petdesetletnici njegovega vladanja se volijo poslanci baron Se h w eg el, Hribar in ár. Papež, na čelu deputacije pa so dež glavar D et el a, glavarjev namestnik baron Li chten berg, dež odborniki dr. Ta v car, Murnik Po v še in Sch af fe r. Hr tf • í * r, -cP 1 n ~ ? ✓ ? j ( § * .%'' ^ ijt / T V # ,4 ; * i à- * XVII. seja dne 28. februvarija. Najprej se prečita, izjava posl. Hribarja, .Jelovška, Ma-jarona in glavarja Detele, ki potrjujejo, da dež. predsednik v jedni prejšhjih sej ni rekel kanoniku Kalanu, da on ni vreden več besed,,„ampak da govor kanonika Kalana ni vreden več besed. —.Posl. grof Barbo je potem izjavil; V seji dne 15 je dr. Žitnik pred zbrano zbornico dal svojo častno besedo, da. on ni spisal znanega, dr Tavčarja zasramujo-čega članka , v Slovencu Stoječ pod utisom te izjave in res-niČno ogorčen nad zasramovanjetn občespoštovanega Člana te zbornice rabil sem pri j neki drugi priliki napram kanoniku Kalanu, izraze, o, katerih se je že večkrat govorilo v tej vi-soki zbornici, in za katere sem inislil imeti toliko več povoda, ker posl. Kalani dasiv odloČno pozvan naj da častno besedo, da Članka proti, dr. Tavčarju ni pisal, tega ni storil. Dasi je dr. ? Žitnik dal svojo častno besedo, da dotičnega članka ni spisal — kar sem smatral za: zanesljiv dokaz, da ga je spi-sal kanonik Kalan — je. zdaj popolnoma brezdvomen način dognano, da večkrat imenovanega članka proti dr. Tavčarju n: spisal kanonik Kalan, ampak da ga je venderle spisal dr. Žitnik. Z ozîrom na to, da se je stvar tako presenetljivo in in nepricakovano zasukala, obžalujem, da sem na podlagi do mnev, katere so se izkazale kot napačne, žalil posl. Kalana. — Na to je dr. Žitnik rekel, da ni imel slabega namena, « wt ' ê ■ im * * ko je s svojo {astno besedo trdil, da ni spisal tistega, kar je je v resnici on spisal. — Zbornica je potem sprejela Hribarja predlog v obrambo ustavnih pravic slovenskega naroda in po daljši razpravi tudi načrt adrese, kateri ie sestavil dr. Tavčar, ter predlog, s katerim se vlada pozivlje, ustanoviti v Ljubljani potřebám slovenskega naroda ustrezajoče vseučilišče. V veČerni seji se je potem vršila proračunska razprava. 0 proračnnu je poročal Hribar, ki je predlagal : ijff ■■ J* . à - a ^^^l^i 1. Deželnega zaklada skupne potrebščina za 1898. leto 1 261.394 gld in skupno pokritje 122.109 gld. tedaj nedostatek 1,139.285 gld. se odobri. II. V pokritje tega nedostatka pobira naj se v letu 1898.: 1. 40°/o na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa s proračunjenim pribodkom 142,534 gld. 2. Samostojna dež. naklada od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih teko- cin od hektolitra 15 gld. in o l drugih porabljenih opojnih te-kočin od hektoliterske stopinie 30 kr. ; prihodek te naklade se proračuna s 370.000 gld. Naklada ad 2 se bode pobírala le do uveljavljenja zvišanega državnega davka na žganje in se s pobiranjem preneha precej, ko bo zvekšan državni davek na žganje. 3 Samostojna deželna naklada od porab-ljenega piva po 1 gld. od hektolitra s prihodkom 100.000 gl. 4. 30°/0 na priklada na vse direktne davke s prikladami vred izvzemši doklade na osobni dohodninski davek. Ta do- hodek se proračuna s 463 767 gld. 5. Na mesto doklade na znanstvena predavanja: Predavali bodo: Dne marca prof, osobni dohodninski davek se proračuna državni prispevek s Pro ft; o električnom tresenju in o brzojavljanju brez žice : < 38.612 gld. kot na kranjsko deželo odpadli delež od zneska dne 26. marca prof. B 3 000.000 grid . bral. se bo pri novem osobném dávku več na- dn 30 o mikrokozmih v službi kemij : dne r III Nedostatek marca prof. Pro ft o Rontgenovih X žarkih 4 nične gotovine. Dalje 24 372 gld. pokrije naj se iz blagaj- aprila prof. La h o Dantejevem potov po peklu» • 9 Hribar predlagal celo vrsto resolucij, mej dru- do gimi tudi resolucijo, naj se za ustanovitev vseučilišča v Ljub- znaša 1 gld. za ljani dovoli 50 000 gld Pri podrobni razpravi se je zglasilo majo Vsa štíři predavanja bodo v realčnem poslopju, vselej od ure zvečer. Vstopnina k vsem štirem-prtdavanjen* osebo. Preplačila se hvaležno ; spreje-*e se ne bodo izdaj ale. Dijaško pod- vsako Posebne vstopn več govornikov, ki so razlagali svoje želje, dr. Majaron pa ja porno društvo se obrača do slavnega občinstva Ijubljanskega predlagal, naj je bilo sprejeto se zagotovi za vseučilišče 250.000 gld., kar z uljudno prošnj da bi se z ozirom na dobrodelni namea Zbornica je potem odobrila zakon o premembi obč. vo- svoje ime podpisati na polo udeležilo predavanj Kdor se jih želi udeležiti, naj blagoizvoli lilnega reda Ijubljanskega in novi deželnozborski volilni red, knjigarni je iz prijaznosti razgrajena v ig pri kateri priliki je posl Kalan veleposestnike oštro prijel Mej sejo je dr Tavčar odložil mandat za dež. odbor, dr. Majaion pa mandat za njegovega namestnika Pri novi oba izvoljena. Za dr. ŤavČarja so glasovali K1 e i n m a y i n Ferd' B am berg a in v trgovinski prodajalnici g. V a sa.Pe t r i č i č \ l volitvi sta bila Dr. R. Junowicz. načelnik. Fr. Levec, tajnik. t fc t i vsi slovenski in vsi nemški poslanci, za dr. Majarona samo kurije mestnih poslancev je bil na me- Podelitev plemstva Dunajski „Salonblatt javlja i # r slovenski poslanci, sto pokojnega Kersnika voljen Grasselli Zasedanje se je zaključilo na običajni način. da.imenuje cesar o petdesetletnici svojega vladanja štiri av strijske in šti erske grofe za kneze, daljši vrsti baronov povzdigne v grofovski stan in poděli grofovstvo 'tudi sarajev skemu župa beg KapetanoviČu mnogim vojaškim in ci Inim dostojanstvenikom in baj tudi dunajskému in peštao U \ I I • • * Osebne vesti. Domobranski divizijonar v G rádci skemu županu poděli baronstvo,_v viteški ^stan pa povzdigD podmaršal baron Sztankovics stopil v pokoj in dobil vse deželne maršale in dež gla ter njih namestnike ako priliki naslov in značaj feldcajgmajstra ter bil imeno- dež stolnih pri van tajnim svetnikom. Herman vitez Buss. niso že plemenitaši ali ako niso duhovniki dalj vse župan Divizijonarjem je imenovan general Predstojnik okr- sodišča v Sežani Fran Du kič je imenovan deželnosodnim svetnikom v Tr- stu; svetniški tajnik v Trstu g. Jos. P 1 atzer je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Se- žani. Svetniški tajnik Josip Hauffen, v Ljubljani je ime- Sodni pristav v Radovljici novan deželnosodnim svetnikom. mest (izvzemši praškega župana dr. Podlipnega)- in mnogo visokošolskih profesorjev. in dr. uradnikov Naročen umor. V Lugoš na Ogerskem so našli te dni 301etnega. obrtnika Erdmanna ubitega. Preiskava je dognala, da ga je ubil njegov kočijaž, kateremu je za to pla-čala Erdmannova soproga 100 gld. Fr. Kobler je imenovan svetniškim tajnikom v Ljubljani. Promociji. Dne 19. t. m. sta bila na dunajském vseucilišči promovirana doktorjema medicine can in Leopold Majdič. Čestitamo ! Andrej Koren- Premembe v učiteljstvu Dež šolski svet je imenoval za stalne učitelje oziromn učiteljice naslednje provi- zorne učne moči: gospč. Ljudmila Bukovič za Peter, Zo- fijo Modrij an za Crni Vrh, Marijo Pupis za Bloke, Marijo Dovgan za Zagorje, Marijo Pollak za Tržic, Marijo Račič za Boštanj, g. Matevža Juga za Col in g. Ivana Osano za Svibno. G. Franu Rantu na Jesenicah je podělil drugo učiteljsko mesto istotam, imenoval g Konrada Mallyja v Godoviču za Zagorje ter gospč. Emilijo Gusl za voditeljicu dekliške šolo v Ljubljani. Začasno vodstvo šole na Krki je poveril Ivanu Lobetu, vodstvo šole v Goričah gospč. Tereziji Kovačič, katera je imenovana za definitivno. G. Ivan Strehovec v St. Ju- riju je premeščen v Preloko, umirovljena pa sta Leopold Pegan v Prečni in gosp. Emilija Hren v Srednji vasi. \ Za vseučilišče v Ljubljani agitirajo razni nemški listi na vso moč proti ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. Ker nam utegne to pisarenje škodovati, bi bilo umestno, da se podprl <9 klep deč. zbora kranjskega in se paralizo- vala nemška protiagitacija s peticijami na državni zbor, s ka- terimi naj bi se zahtevala ustanovitev v smislu deželnozbor- skega skiepa organizovanega vseučilišča v Ljubljani. Novo društvo. V Podkraju, v postojinskem poli- i -- < . < j tičnem okraju, se snuje slovensko bralno društvo. — »Gospodarska zveza«, katera naj postane sre-idšče vseh gospodarskih ustanov^ kar jih je v rokah katoliško-narodne stranke, je imela minoli teden ;svoj ustanovni obč. &bor in je bil izvoljen predsednikom dr. : S uš ter šič. ? * i e. Popularno % znanstvena kr. veliki predavanja. Dijaško ____4 Jk v Ljubljani napravi podporno društvo na c. s prijaznim sodelovanjem realčnih prcfesorjev štiri popularno ti Redilna knretino edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. zavoj navodilom 5 zavoj ev samo Redilna Naj bolj še varstveno redilno sredstvo prasiče. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavojev samo Redilna V f zmno za konje, rogato živino in ovce Skoro vže 40 let z najboljsim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina mara jesti, dalje zboljšuje mleko. rabilnim navodom £ . 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Zavoj Vsa ta našteta sredstva dobij o : v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža vsak dan s prvo pošto razpošiljajo 119 it. & "r srećke IM .gH V Brnu dně 23 marcija t 8, 36, 26. 55, 61. «. Na Dunaji dne .19; marcija t. 1. : 47, 51, 16, 44, 25. V Gradci dne 23. marcija t. 1. : 64, 30, 46, 32 89. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i mičnih harvah 1 odrezek 6 gld. odrezek dolg zastrto moško obieko stane samo (gld 3*10 iz dobre 4 80 > 7 50 8-70 10-50 12-40 13 95 » fine finejše angleške grebenčaste l í pristue ovčje yolne c ■ «»B 4 -, jflM^^v^1* odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter invišje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfincjše ígrebenčasto in še- blago, kakor blago, kakor blago za finančně in žan-darmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga jesel-Amhof v Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka kateregarabata. Je dino Da se prepreóijo vse prevare, imum odslej (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja to oblastveno regis- trováno varstveno ziamko. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstareiše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu. manjkanje slasti, slab ckus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, větrově, zaprtost tělesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope- klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vřed: 12 malih ali H dvojnih steklenic..... 60 » » 30 » 4 krone, 13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 kr. več. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepře s e ž n o deluje pri vsih prehla jenjah, du šnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. 1 udi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spi jo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (18) 5 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpot č e vega soka; potrebujem jih z a moje znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr a vil ni sok vs im prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, Laj ti onksamoje pravi trpotčev sok. kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenic i s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. . Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. (5) Lekarna Jedino pristno angela varuha ScWzengel-Apotheke Gentifolijsko mazilo (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo sedan josti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-protnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, vsaj naj manj zboljšanje šanje bolečin prouzrojoče Manj nego škatuljici raz- deSA JHI ERRYln P°ši,jati; razpošilja se jedino le proti RREfiRADA poprejšnjemu nakazu proti listom vzetjo zneska. Gena s poštnino, voznim zavojem lončka krone vin. Svarim nakup ovanj em neučinkujočih ponarejanj prosim natanko na paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka firma »Schutzengel Apotheke zavit znamko Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora navodilo Ponarejalce vporabo, katero ima to varstveno posnemalce mojega jedino pri- stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. n. j| • i. 1580 P 9 * t t è * lwi • - ^ % ^ I 1 " % % •# • v fi. «S » il > r / - » ' 4 V f «4 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.