Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXIX. št« 83 Ljubljana, petek ln. aprila 1936 Cena Din L— iznaja vaak aan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 pettt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vraftajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVMsTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica fttev. S. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 to 31-96 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon SL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon SL 6o; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Italijansko - abesinski spor : Italija zopet na zatožni klopi Eden zahteva v imenu angleške vlade, da se uvede preiskava zaradi obstreljevanja bolnic Rdečega križa in zaradi uporabe strupenih plinov s strani Italije Ženeva, 10. aprila, r. Položni v Ženevi se razvija za Italijo zelo nepovoljno. Na včerajšnja seji odbora trinajstorice je Eden v imenu angleške vlade zahteva!, da Društvo narodov uvede preiskavo proti Italiji zaradi obstreljevanja boLnic Rdečega križa in zaradi uporabe strupenih plinov. Po tako zvanem ženevskem protokolu, k; pa je podpisala tudi Italija, je uporaba strupenih plinov zabrunjena. Ugotovljeno pa je. da je Italija svoje zadnje zmage dosegla izključno s strupenimi plini, proti katerm se Abesinci. ki nMnajo plinskih mask, sploh ne morejo braniti in so zato cepali kakor muhe. Eden je v svojem govoru navedel, *ia ie [talija zadnje dni postala skozi Su-e-ki prekop v vzhodno A Eriko nadaijsnii 200 ton stnupetvtfi plinov. Anglija smatra, -da je Izvoz strupenih planov v Italijo prepovedana ter so s okrive tudi one države, ki se te prepovedi niso držale. Dalje Edesn predlagal, naj odbor trinajstorice postavi Italiji ult;mativno zahtevo, da mora najkasneje v desetih dneh ustaviti sovražnosti na vseh abesinskih bojiščih. Cc Italija v roku treh dni na ta apel DN ne odgovorš naj se takoj proglasi poostritev sankcij proti Italiji, vključno blokado. Energičen nastop Edena je napravil v ženevskih krofih globok vtis. Odibor trnaj-ij storice pa se ni mogel takoj odločiti za nje I gove predloge. Predvsem so nekateri delegati, zlasti Flandim ugovarjali, da b; bil odbor trinajstorice pristojen, da vodi tako preiskavo. Poseben odbor juristov je nato to vprašanje proučil in fejavil, da se mora preisikava poveriti drugemu organu ON. Zaradi tega je bila seja odbora trinajstorice prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne. Vsekakor se bo zadeva zar^d; tega zavlekla in pred veliko nočjo ni pričakovati v Ženevi v pogledu Abcsin:je ni-kake rešitve. Italija pa obtožuje Abesinijo Rim, J(J aprila, z. Italijanski podtajnik zunanjega rnnvstrstva Suvich je poslal taij-ništvu Društva narodov noto. v kateri obtožuje Abesin'jo zaradi nečloveškega postopanja z italijanskimi ujetniki. Nota >c sklicuje na »spovedi urednika grškega konzulata v Piredaui. ki pravi, da je sam videl kako postopajo Abesinci z ujetniki ter na Eđ^nova ofenziva v ženevi: i izpoved treh članov egiptskega Rdečega . križa, k?, so izpovedali, da so Abesinci ne-I kega italijanskega ujetnika nasadili na železen drog in ga nato zaigaJi.To so dokazi da Abesinija ne zasluži nobene zaščite, ker krši osnovne pravice človečanstva. Suvich prosi tajništvo DN. naj o tem obvesti vse člane DN. V Rimu so ogorčeni Preiskava o obstreljevanju bolnic in o uporabi strupenih plinov jim gre na živce Rimi 10- apnla. o. Dosedanji potek razprav je v Ženevi izzval veliko nezadovoljstvo p:r>ti Edenu pa tudi proti Flandinu zaradi njegovega mlačnega zadržanja na-pram Edenovi najnovejši ofenzivi proti Italiji. Poudarjajo, da se je Uklenu posreči1'- speljati odbor trinajstih na vprašanje o Strupenih plinih in napadih na ambulante Rdečega križa, ki sploh ni bilo na dnev-nem redu zasedanja. Listi očitajo Flandinu. da mu ni uspelo zavreti rnzvoja te debate na včerajšnji seji odbora trinajstih. Sicer je Flandin res takoj prešel v protinapad, dosegel pa ni ničesar, ker je bilo vendarle sklenjeno, da se uvede posebna preiskava o italijanskih metodah v vojni proti Abe-siniji. *4 *', £H$ V ostalem dokazujejo ženevski razgovori, da vrši Anglija še vedno močan pritisk na Francijo in da jo hoče izigrati tudi zaradi Nemčije, ki bi jo rada spravila iz zagate zaradi zasedbe Porenja, proti kateri se Francija tako uporno bori. Anglija ne popušča v svoji ofenzivi proti Italiji, ker Francija noče popustiti proti Nemčiji. Za rimske politične kroge je očitno, da je pričel Eden nevarno igro, v kateri bi rad izigral nele Italijo, nego tudi Francijo. . - . . . V me Krvav pokolj med Abesinci Asmara, 10. aprila. A A. Havas poroča: Italijanske Čete še naprej pode razbito vojsko cesarja Haile Selasija. Vojščaki plemena G alat i so ruapadJi čete rasa Gecua in jim povzročili vel;ke izgube. Ti prostovoljci so ob tej priliki pobili nad 2000 abe-sucev in zaplemb okoli 500 pušk in 700 tovornih konj in mezgov. Trdi se, da je bil v te borbi težko ranjen tudi ras Gecu. Ras Gecu je bil svoječasno poslanik v Parizu in ie zet rasa Sejuma. Italfjanske čete so prišle že daleč naprej od Gondarja in se utrdile na ravnini, ki se širi med Gondarjem in jezerom Tana. V Gondarju naglo grade novo letališče. Dela so že tako napredovala, da lahko na njem pristajajo letala lažjega tipa. Neguš odklanja direktna Rim vedno m . Italija proglašena za m»t adalca — Abesinija pa naj se razoroži Rim, JO. aprila, r. Znani italijanski novinar \ rg nio Gayda razpravlja v »Gior-rial d' Ltali« o možnost' sklenitve miru med Italijo in Abesinijo ter polog že znanih italijanskih zahtev, po katerih bi do ?:':\\ Ital.ia vso oblast nad Abesioiijo, tudi 3 a vaja, da je osnovi pogoj za sklenitev r,:ru popolna razorožitev Abcsinije in vseh sosednih pokrajin, ki imajo z Abesmijo »kopne meje. Le na ta način bo mogoče za-gotoviti varnost italijanskih koionij in rraino posest onega abes:nske£a ozemlja, Za ženevskimi kulisami: ki bo pripadlo Italiji. Abesinija se mora docela ki končno vel javno razorožiti. To se ne more nadomestiti z nobeno drugo pogodbo, z nobeno drugo formulo. Dokler imajo Abesinci orožje. Italija ni varna. Xa koncu dokazuje, da bo to koristilo ne samo Italiji, marveč tudi Angliji, ki mora biti pripravljena na to, da se bodo uprla tud: druga afriška plemena, ki so naseljena v angleških afriiikth kolonijah, ako bodo videla, da jih ščiti celo Evropa. ' Najhujša diplomatska borfo Višek bo dosegla šele po francoskih parlamentarnih volitvah Ženeva* 10. aprila, g. Francoski zunanji minister Flandin je na včerajšnji kon-fcrcrrci izročil zunanjemu ministru Edenu no?o. v kateri izvaja francoska vlada posledice iz dejstva* da se je Nemčija faktično odrekla \>prašanju takozvane prehodne pe. rijode. O vsebini note čuvajo za zdaj strogo tajnost in se bo o njej v glavnem govorilo na konferenci, ki jo bodo imeli danes zastopniki Francije, Anglije, Italije in Bel-gjje. Od izida teh razgovorov bo od vsem nadaljnji potek pogajanj. V Ženevi vedno bolj prevladuje mnenje, da se bo zdaj začela daljša doba najhujše diplomatske borbe, ki bo dosegla višek najbrže šele po francoskih parlamentarnih voHtvah, torej v drugi polovici meseca maja, Abesinija ne popušča: Zopet gverilska vojna Abesinci so razdelili svoje čete oddelke ter napadajo Italijane Dzibuti. 10. aprila, o. Po angleških informacijah se je abesinski generalni štab končno odločil, da nadaljuje proti Italiji gverilsko vojno, ki bi lahko postala za nasprotnika nevarna prav sedaj, ko so njegove prednje čet« že izredno daleč od tvojih glavnih oporišč. Abeeinska vojska če bo sedaj razdelila na manjše oddelke. Voditeljem teh oddelkov bodo prepustili skladišča orožja, streljiva in živil, skrita na ozemljn, zasedenem od Italijanov. Ti oddelki bodo vdirali med posameznimi cestami, vzdolž katerih imajo Italijani svoje posadke in skladiščil na zasedeno ozemlje ter bodo stalno napadali vse italijanske transporte vojaštva in vojnega materijala. Ženeva. 10. aprila. AA. V razgovoru z britanskim zunanjim ministrom Edenom ie abesinski delegat Volde Marion potrdili, da je abesmska vlada pripravljena začeti mirovna pogajanja, toda samo s pogojem, da to ne bodo neposredni razgovori z rimsko vlado. Zvesta stališču, ki ga je zavzela takoj v začetku spora v vzhodni Afriki, želi Abesinija pogajati se le v okviru in s sodelovanjem Društva narodov. Britanski zunanji minister Eden je imel malo pred 12. konferenco s španskim delegatom Madariago, predsednikom odbora trinajstih, m Avenojom, generalnim tajnikom Društva narodov. Abesinija išče v Angliji posojilo London, 10. aprila, g. Abesinski poslanik v Londonu Martin skusi dobiti za Abesinijo privatno posojilo v višini milijona funtov in sicer za nakup orožja in vojnega materijala, doslej pa je bilo podpisanih samo 2000 funtov. JMt cn) pr/adM oUi2?a/7? v tidJnotrej/e modele /• Yv\a pernici a/h I /\ X»Belo knjigo« o do>exkinjih diplomatskih pogajanjih z Nemč'io iz povsem jasnih razlogov, da bi paralizirala simpatije angeSke-ga javnega mnenja /a Nemčijo, ki vrši zadnje čase svoje načrte po rad;u v anigleš^: n* prav velikopotećno propagando. V »Beli knjigi« merodajni krogi tudi jasno označujejo ta pomen nemške propagande in po- udarjajo potrebo angleške prctiprop^^an-de. V ostalem pravi »»-Bela knjigi-. d-» je Nemčija namenoma udtževaU pngijaiiji z omej'tev letalskega oborožc\an,:; kar za celi dve leti. V ostalim Hitlerjevi pred-aiso nič novegsi. Hitler je v.-ak predlog /.unč stavd /e p.»:io\no- evropske sde pa s<» ■ e-iL-.ga ;n drugega ra/loga vse- 'cj zavrnile. „ Hindenburgu" se je pokvaril motor Berlin* 10. aprila. A.\. Kcuter poroča: Snoči je eden i/med poveljnikov Zepelinov v Friedrich^halcnu i/jav''l. da se |c na ^llin-denburguv pokvaril en motor. Vendar »liindenburg« nadaljuje svojo pot s povoljno brzino. Po poročilu Rcuterjcvega dopisnika z zračne ladje »Ilindenburg« pot niki n;č ne vedo, da je motor pokvarjen. Zrakoplov je preletel Gibraltar in je bila v zvezi z neko angleško vojno ladjo, ki ji je na koncu zaželela srečno pot. Tanger. 10. aprila. A A. Agencija Štefani poroča: Snoč.;. se je n-a nebu pojavila /rana ladja »Hindenburg«. Ladja je zmanjša'a brzino in je nato odletela proti severu. Berlin, 10. aprili-. AA. Reuter poroča: Eno uro nato, ko je preletel Gibraltar, je bil »Hindenburg« nad Malago. London, 10. aprila. A A. Havas pnn Ja: Eden izmed poveLjmkov, ki so v službi pri zepelinih v FTaedricrtshafenu. je izjavil Rej-terjevemu dopisniku, da leti ^Hindenbur^« s srednjo b»nz;no 53 mi.lj na uro, dasi piha zelo nasproten veter. I "prava pošte v Berlinu je dobila s »liindenburga« sledečo vest: >*Vsi častniki na ladji so preveč zaposleni in ne morejo sprejemati več nobene vesti«. Berlin, 10. aprila. A A. Havas poroča: Po vesteh, ki jih je dobila družba v Friedri chshafenu je »H:mdenburg« preletel Malago ob 21. uri. Družba izjavlja, da se bo vračal preko Francija če francoska vlada da dovoljenje i t- )m Francija tc^a dovoljenja ne da- ho leta 1 n.id Tirolm.i K \\-nat-;lj-Stvo -ne ilajc pojasa M. k.iks^n je defekt Marseille, 10. ,nril.>. .1.1 1 1 a \ i ■> pojCOJ * Zjutraj ob 4.M) so Iranco-Vv ridicoottaje dobile / ladje »I I in denbu r^v \i V; tr>r jema. Zr< kopl<>\ .«e mora boriti z hudim vetrom Ker aja bo mOCei doseči vitine \J0O0 ni Li ie potrchn.i. da bi preletel \lre. ho mor.il leteli preko j francoskega oscmla po dolinah ah r*a Dri-, stati neznano kje. Oh tem čmm :c hil rra. ; koplov 70 milj ju/no od BrrceVop* Rusko orožje za španske komuniste Pariz, 10. aprila, o Po informacijah : Ma-tinac so pričeli Pn>i o^krhovati ipa—ke komuniste z orožjem. V Ajgesisae je pr< d dnevi prispel ruski parnik -Icrck . ki je ponoči na skrivaj i/krcal 1f» sabojev orožja, ki so ga sciaj že razdelil] med komuniste v Granadi, Valenciji in Centi. Dva dni pozBcje jf i^;i paraik izkrcal Pa i'i cabojev orožja. Komnaistićni a^ritatoi Ftaav oasce Galajm je ptejel tudi re^jo iriote d<»-narji za nadaljnjo akcijo, ki jo vodi -Liip-no i anarhi.-ti. »iajdikaltaH t*r l>.i. ki.-kimi in katalonskimi Itaacacisti St u.itan«v\ itpv neodvisne iiierij~kc sovjetske republike. Velike žrtve orkana v Amerik? \ewyork, 9. aprila, g. To alarmantnih vrstah o ogromni škodi, ki >o jp povarošM orkan v državah Teosesee in Alabamj i - so« daj pri>pela nova Jobova resi Iz induatri)-skega mesta Genesville v držav! GeorgiJt. Rde^či križ |«oroč-a. da je Iroba računati i najmanj 5e Francija v njej vse provoc alklepa pravnega s-tališCa ter paKa v nemar, da pravica in zakon ni^ta vedno isto. /Celo - uko st^an \Hdi danski li-st tudi v že1j;. da b' *c v Sfkrajine-m primeru uvedle proti NemČ |i »aTVkc-je. Razen tega je Fst mnenja, da dela Francija v čuvanju nedotajUjivrjati pogodb razlike, če gre ra njei prijate'i^-e »H sovražne države. Edina Avstrija Dunaj, 10. aprila- AA. Franro.-ki proti-predllog za organizacijo miru v Evropi jc naletel v pristojnih krogih v javnem mnenju na prav ugoden sprejem- Dobro poučeni krc-gi izjavljajo, da je francoski načrt dobra osnova zo začetek mednarodne razprave. Vedele so ziasti zaradi dveh načel, izvira, joči h iz francoskega načirla. to je homogene organizacije zedinjenc Evrope in ohranitve polntićneg-a stai'uta za Evropo-*NT. W. Tagblatt« pravi, dd pneneni franci osiki načrt za Evropo pos'ednie izhodišče, če se hočemo ogniti uM>dnim posledicam sedanjega stanja. x-N- F. Presit' pravi, da kaže Francija voljo, da s« vendar že odstr-a nijo sedanje nevšečnosti, zato j: smemo samo čestitati. \ meeto ^ Mli poalani holaiMii irLaki, zdravniki in ponv»>i;o oaobSa U okolir^. N«wy«»rk. aprila. A.V (flnva*). Ir. (rainsvilla (Mor-da) ponća;r>. da so izp'")d roabfthi > irediscv mest.: bfMHeoaevaaji po ciklonu. ;n celo vrafo /aradi njcaja aaacaMi požarom potegnili doslej I.1P trupel. Slavilo žrtev cikloni in požara v okolici Ciainsvilla masa vofi ko 3ČO, l'<> dosedanjih podaakik je nafnovoj^' ciklio \ juž-nih predelih 1'SL\ terjnl več k<> 5 1 ' \c-Uh /rtrv 1> t"M>. oceb le nevarri(i ran jen dl Razgovori generalnih Štabov !i'inl«oi. .iprila. A\ 1>.th«»s v kpo4« nji zbora iti n^Ui pealaajee vpralal vlado, ali je pripravljena zahtevati, da **> vm BM>rebitni f»poraz«aiv ki M 5^ d«'sogti mH glavnimi generalati—i ssaM Veflke Ftritani-j*. Francije in Kel-jriir. registrirajo pri DN, V imena vlade jr* Ioni Crannocne pripomnil, đa ;< ona nji i o i n i - r **r i z j r» -v- i I ?r v s\«>-jem j»ovora \ petek, d.q l.odo g^nTil^tahni razgovori čisto tehničnega inacaja, in da ne hodo prinesli Veliki Pritaniji nobenih rovi'i roja k i h ali političnih ooveznoati« Zato n*- hode in ne ■Mreis ti razsnvofi roditi noi'^necra poprhnasi atednarodajega dogovora, ki hi so im|x>razimi \ % prasanju plačil nom:kih žoioT.nii* poljski železniški upravi /a tmnnttnj ptosnel SSed Vzhodno Pnmijo ui Nemčijo. Po tem >|m»razuDiu ima Nemčija plačevati tekoče obveznosti v mesečnih obrokih *>*\ -'k marca daljo in siavi hnvfla I lahni pni mi vprašanji iponnan. dru-a poljako-nessiks komi-ija pa lv» imela aalogn, da doloni n;ičjn likvidacije pr'jjih terjatev. Tl ■ časni dosovor bo veljal do konca L 1936. r3fraag »SJUOVBN6S2 NAROD«, petek, lO. aprila 193*. Stev. 83 Proračun metliške občine fadatfcl naša jo 320.000 Din — Znižanje dofcfod za to Metlika, 9. aprila. Zadnjega marca se je vršila proračunska neja mestne občine MetPka. Predsednik obema g. Maiešič Ivan je takoj v uvodu pojssnil, zakaj se je seja zakasnila. V re-Kflventnosti glede poslov vojaškega referata in blagajne ter glede prevzema učiteljskih statiz.rin je moral dobit; sigurne informacije v Ljubljani. Učiteljsko si&narmo bo najbrže prevzela banov:na. vendar pa raora občina ta znesek v viš'«' 22.750 Dm še vstaviti v proračun. Če bo pa občina za ta znesek i* let:is t ahrerrenjena, se bo ta denar porabil za najnujnejše gradbene potrebe !r sicer za delni prispevek k odkupu hiše G ne« gclj, ki tvor:. veliko prometno oviro ob državni cesti, dalje za popravila poti na pokopališče k sv. Roku. Ostanek pa za p > ■ kritje kanalov ob državni cesti v mestu. Občine so sedaj dolžne prev/eti tudi vojaška referat. Za to mesto bi morala občina nastaviti uradnika s sistemiziranim me stom, kar bi bila zopet nova velika obremenitev občine. Vendar pa jc dosegcL da se za to mesto, kakor tudi /a izpraznjeno mesto občinskega blagajnika nastavi pogodbena moč. Začasno sc /x obe me«ti nastavi dnevničar g. Muc Anton. Olasom prečitanej>a zapisnika zadnje seje je bil že takrat sprejet sklep- da sc nastavi občinsk* sluga. Predsednik pojasnjuje odboru upravičenost in nujnost te nastavitve. Občinski urad dobiva od dne do dne več poslov, katere so dosedaj za silo opravljali občanski stražniki, ki se zato niso mogli v dovoljni meri posvetiti svoji irhižbi. Občina mora n. pr. /ivrati davčne napovedi, dobiva cd srezkega načelstva naloge v izvršitev raznih rubežni in mora skrbeti za razne razglase. Radi brezbrižnosti nekaterih občanov *e morajo vzlic večkratnem r a/glasu i/vr.šcvati Še ra/ni opomini in terjatve pri strankah. Neprestano prihajajo nove naredbe glede prijave tujcev, snage pri pogostinskifa ob m tih in tudi pritožbe občanov glede vedno večje beraške nadloge, glede nesnage pri vodovodnih izlivkih, varnosti prometa in osobno glede nočne varnostne straže, zato je nujno potrebno, da se občinski stražniki razbremene in posvete svoji službi, za druge pole pa nastavi občinski sluga. Zato mesto se nastavi g. Orlic Franc, kj bo kot mehanik skrbel tudi za stroje vodovoda in pobiral vodarino. Nato preide predsednik na proračun za 1. 1936-37. Uvodoma poudarja, da ga je pri sestavi proračuna vodila mfael, da se v okviru skrajnih možnosti izvrši vsestranka štednja in znižajo občinske doklade. vendar pa so se tudi v račun dobodkov vstavil1 le stvarni m sigurni zneski. Vsi izdatki so proračun jeni na Din 320 tisoč. Lastni dohodki občine kakor sejmi-nc. trošarine ;n drugo znašajo Din 185.000, ostanek v znesku Din 135.000 pa se bo kril z 110?« občinsko dcklado na direktne davke. Davčna moč občine znaša namreč Din 123300.— Doklade so se letos znižale za 10%. Iz proračuna naj omenimo važnejše postavke. Vsi izdatki za vse uslužbence, nagrade in pokojnine znašajo Din 94.300.— Materijalni izdatki znašajo Din 236.169.— Največje postavke tu so: za občno upravno oblastva Din 26.500, izdrževanje srezkega načelstva Din 30.000. javna razsvetljava Din 14.000 za narodno šolo Din 49.770, odplačilo dolgov Dm 13.000. za grad be in ceste Din 27J0OO, otožni sklad 13.000 za vodovod Il.fiUO Din. Dohodki so preraounjeni takole: Občinska trošarina na vino a 1 Din l*tra na 35.000 Din. cd uvezene konfekcije a 4 Din od 1 kg na 3.000 Din od uvoženih čevljev d 5 Din cd 1 kg na 15.000 D:n itd. SLciminc naj bi prinesle na leto Din 30.C-PO vodovod pa Din 24.000. Ob sklepu seje, ki jc trajala od lo. do 21. ure se je g. župan zahvalil vsem odbornikom za uspešno sodelovanje in podporo pri deTu za občino, ki ie vedno in uspešno vkljub najtežjim gospodarskim prilikam. JUTRI PREMIERA OB 21. URI! Dušica Rožamari ja Film najnežnejših ljubavnih čustev! Predstave ob praznikih ob 15., 17.. 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27*30 Vstopnice sc dobe v predprodaji jutri od 10. do 12.H0 dopoldne! Popularni roman Ag. Guntherjeve „Die Heilige ttntk ihr Narr" Hansi Knoteck — Hans Stttvfe oceno kovino so kradli delavci v delavnicah državnih železnic v Mariboru — škoda znaša več milijonov Maribor. 10. a] »rila V Mariboru imamo novo senzacijo. Mari-lMvrska policija je prišla Da sled ogromni tatvini dragocene bele kovine, takozvane kompozicije, ki so jo kradli že dalje časa nekateri delavci v delavnicah državnih železnic in jo prodajali mariborskim kovinskim tvornica m VVudlcr v Melju in Velebir na Ptujski ce^ti. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je železniška uprava oškodovana za tri milijone dinarjev. Po preiskavi sodeč pa bo šla škoda v nove težke milijone. Že od novega leta se je šušijalo, da kradejo delavci v delavnicah državnih železnic neko kovino in da jo prodajajo nekim mariborskim tvrdkam. Tudi so ljudje govorili, da je Škoda, ki jo s tem povzročajo železniški upravi precej velika. Mariborska policija je postala pozorna na te govorice in je šef kriminalnega oddelka g. Canjko naročil trem detektivom, naj doženejo stvar dO dna. Detektivi gg. Roje. Trpin in Oede so šli takoj na delo Dolgo niso mogli priti tatovom na sled. končno pa se je detektivu Rojeu le posrečilo izslediti jih. Več dni so detektivi prežali na mariborskem tovornem kolodvoru na pošiljke, ki jih jc pošiljala tvrdka Wudler neki tvrdki v Zagreb. To-easno pa so zvedeli detektivi za neko gostilno blizu delavnice, kamor so železniški delavci nosili ukradeno bojo kovino. Policija je takoj odredila temeljito preiskavo pri tvrdki Wuđler, katero lastniki so odločno zatrjevali, da so vlivali belo kovino iz raznih starih odpadkov in odločno zanikali, da bi bela kovina izvirala iz mariborske železniške delavnice. Pri ponovni preiskavi pa je bila afera odkrita. Ko je policija prebrskala tudi stanovanje lastnikov tvrdke Wudler. je našla pod podom 25 oripinalnih kost>v bele kovine, ki so vsi izvirali iz delavnico državnih železnic. S tem je bilo prav za prav vse pojasnjeno. Policija je imela doslej lažje delo. Bratje Wudler niso mogli več tajiti tega, kar so govorili celo ljudje. Po tovornih listih je policija kaj kmalu dognala, da je tvrdka Wudler v poldrugem letu prelila in odposlala iz Maribora v Zagreb in Sarajevo okrog 50.000 kilogramov bele kovine v stvarni vrednosti nad tri milijone dinarjev. Nadalje je policija ugotovila, da je belo kovino razpošiljala tudi tvrdka Viljem Velebir na Ptujski cesti. Zato je tudi v tvornici Velebir odredila preiskavo, ki je bila za lastnika tvornice porazna. Koliko bele kovine je razpečala ta tvrdka, ni še točno ugotovljeno, domnevajo pa. da bo najbrže presegala količino, ki jo je razposlala tvrdka Wndler. Zadnjo pošiljko je tvrdka Wu-dler odpremila iz Maribora preteklo soboto. PoBUjka, namenjena v Zagreb, je bila takoj zaplenjena. Porazno je delovala vest o odkritju Slfere na delavstvo delavnic državnih železnic. O tem, kako so delavci odnašali kovino iz đehvmic, je doznala policija zanimive po- drobnosti. V livarni delavnic, kjer prelivajo belo kovino, ki jo uporabljajo pri raznih ležajih. je zaposlenih več delavcev. Delavci so dobivali materijal v večjih količinah iz skladišča za vsakdnevno uporabo. Med delom so skrivaj nosili kose bele kovine, ki tehtajo po štiri kilograme, v najbližnjo gfostilno »Pri Amerikancu«. Tam sta po navadi čakala dva njihova zaupnika, ki sla ukradeno kovino takoj plačala delavcem nato pa jo dalje prodajala tvrdkam Wudler in Volehir. Policija je tudi dognala imena teh delavcev in zaupnikov, so to železniški delavci Ivan Čeh. Janez Goljat in Anton /b.ikovie. zaupnika pa neki Štefan Ob-reht in Frane .štancer. Delavci so prodajali zaupnikom belo kovino kilogram po 6 do 10 Din, zaupnika pe že omenjenim tvrdkam po 10—12 Din. Tvrdke pa so naprej prodajale ukradeno belo kovino po 20 do 25 Din za kilogram. Relo kovino izdeluje železniška uprava v niški delavnici v lastni režiji in stane železniško upravo kilogram 65 Din. Bela kovina ali takozvana kompozicija pa ima pri privatnih tvornieah še višjo ceno, ki presega sto dinarjev. Niška delavnica je razpošiljala, belo kovino vsem delavnicam državnih železnic v državi, in sicer v originalnih kosih z originalno znamko. Mariborski tvrdki Wud!er in Velebir pa sta. da bi izbrisali sled izvora prelivali belo kovino zdaj v tako. pa zopet v drugo obliko in posamezne kose opremili z novimi znamkami Omenili smo že. da sta obe mariborski tvrdki pošiljali ukradeno belo kovino neki zidov.-ki tvrdki v Zagrebu in neki tvrdki v Sarajevu. Po dosedanjih ugotovitvah pa sta ti dve tvrdki prodajali belo kovino železniški delavnici v Niš. Tako je ukradena bela kovina grozila iz Niša v Maribor in iz Maribora preko Zagreba odnosno Sarajeva zopet nazaj v Niš. V zvezi s senzacijonalno železniško afero v Mariboru je policija doslej aretirala 30 oseb. in sicer tri brate Alojzija. Ivana in Adolfa Wudlerja ter njihovega očeta Alojzija Wudlerja. Nadalje je aretirala tri Železniško delavce Ivana Čeha. Janeza Golja ta. Antona žJnkoviča. zaposlene v livarni delavnic državnih železnic na Koroškem kolodvoru ter njihova dva zaupnika Štefana Ohrehta in Franca Štancerja. ki sta od omenjenih delavcev kupovala po skrajno nizki ceni belo kovino. Razen Goljata in Zinkoviča je policija zaslišala že vse are-tirance. VVndlerji in Velebir zanikajo vsako krivdo in trdijo, da jim ni bilo znano, kje dobivata Obreht in Štancer belo kovino. Policija' temu zagovoru ne veruje in domneva, da je v afero zapletenih še več oseb. ČAKAJO — Ljudje neprestano tožijo- kako težko je življenje, kavarne in gostilne so pa vedno polne. Rad bi vedeh kaj ljudje počno v n jih? Najnovejša in najzabavnejSa veseloigra Frančiške Gaal Sodeluje najbolj« jazz-zbor: COMEDIAN HARMOMSTS Najboljii velikonočni program ▼ Ljubljani Kdor se hoče o velikonočnih praznikih za bavati. si mora ogledati ta film! MALA KATA-RIIINA 3 ODLIČNI KOMIKI, ki bodo i/f vali sal\e srnehn: Otto vVnllburg, F. Verebes in Paul Morgan Sijajni šlagcrji. humor in zabava! Najnovejši Foxov zvočni tednik! PREDSTAVE; oba praznika ob 13.. 17.. 1P. in 21 uri. V sled ogromnega zanimanja priporočamo cen j. občin***« u nabavo vstopnic v predprodaji. KINO UNION, tel. 22-21 Izlet JS na morje Ljubljane. 10. aprila. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani priredi tudi letos za biivkoštne praznike izlet na morje. Binkoštni izlet? JS so postali že tradcija brez njih si kar nc moremo m -sliti bmkoštnrh praznikov, saj spadajo že v njihov okvir. Vedno večji je krog članov in prijateljev JS, ki radi pohite za binkošt* na morje, tem bolj, ker je znano, c ho dobro pr?krbTjeno. strošrki bodo pa vendar tako nizki, da *e bodo lahko udeležili izleta tud; manj premožni. Vožnja* pre-hrtiiH- prenočišča in vse drugo bo veljalo člane JS 395 Din. nečlane pa 430. Prijave sprejema krajevni odbor JS v Ljubljani Naše Gledališče D R A M A Veliki petek: Ob 15. V času obiskan ja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Velika sobota: Zaprto. Velika nedelja: Ob 13. V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Ob 20. Juarez in Maksimiijan. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Veliki ponedeljek: Ob 15. V ca-su obiska-nja. Izven. Cene od 14 D:n navado!. Ob 20. Pesem s ceste. Izvor. Znižan? cen? cl 10 Din navzdol. Torek 14.: Zaprto. O 1» L B A Veliki petek: Zaprto. Velika sobota: Zaprto Velika nedelja: Ob 15. Fe-^e.m ljubezni. Izven. Cene od 30 Di" nnvidnč Ob 20. Traviata. teren. Gostuje Anton Drmoia. Cene od 30 Din navzdol Veliki ponedeljek: Ob 20 Katarina Tzmaj. lova. Izven. Cene od 30 Din na. vzdol. Torek 14.: Zaorto. Matineja kina UNION Roman F. DOSTOJEVSKEGA Zločin in kazen Oba praznika ob 10.30 dopoldne po enotni ceni Din 4.50 Danes je hud post Ljubljana, 10. aprila. Cines sc je začel post tudi ofic:jelno, kar upoštevajo seveda mečšani že zaradi lepe tradicije. Današnji post pa ima tudi globlji pomen, ne le da šč:ti globino žepov zaradi velikih pra/ničnih potreb, temveč tudi. da se nekoliko i/praznijo želodci, k;. bodo zelo trpeli prihodnje dni. Tega pa ne smemo vzeti presplošno. kajti nekateri se post; j o nc glede na koledar, zopet drugi so se pa danes mastili postnimi spccijaliteta-mi, tako da so si pešteno pokvarili želodec. Da je bil danes post. se jc poznalo tud; na ribjem tngu, po izredmem zanimanju gospodinj za postne dobrote in po nekoliko višjih cenah. Že v zgodnjih tržnih urah jc bil hud naval, tako pod 40 Din kg. Podražile so se vse vrste boljših morskih rib. Tun je bil po 44 in celo skuše so prodajali po isti ceni, čeprav v sezoiv* navadno niso mnogo dražje cd sardel. Po 36 Din so bile lignje in osliči. Vendar pa n;so bile merske ribe enako a » mora buditi optimizem, kljub najhujšemu postu danes, aH baš zarad* Bjega In pomisliti jc treba, da r.am je opt ;n cin silno potreben pred tako tc/kimi nalogami« ki čakajo prebavne organe. „Micky" miške v pravljicah* Matinejske predstave oba praznika ob 10.30 dopoldne po enotni ceni I>in %JSB Pepelka, Volk v ovčj? koži, V carstvu lutk itd. Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! KINO SLOGA Zatiranje jetike Trbovlje. t>. aprila Tukajšnji Protitnberknlozni dispanzer je doc-r^el tudi v marcu izredno lopa llSpoho v borbi proti jot i U i v rudarskih i revirjik. Prebivalstvo, ki ie spočetka l nezaupanjem sprejelo to novo humano u.>lanovo, ja /daj j-reprieano. da je Proiituberkulozni dispanzer edina ustanova, polom katere j> mo-?_roče uspešno in sistematično zatiranje [etike. S poz. t ur. a jo r koristnosl in uspešnost te ustanovo podpira prebivalstvo i "lo dispanzerja, kjer le more, slasti zaščitno sestro pri njenem te&em in požrtvovalni in dolu. Koliko bolnikov je I i lo doslej v nr daTskih revirjih ie izsledeno ter privedeno sistematičnemu zdravljenju, koliko jih je bilo že ozdravljenih in koliko jih dan-- t največjim zaupanjem aro v to soeiamo zdravstveno ustanovo, v kateri upravičeno upa najti zdravja, se vidi iz statistike !r-bovcliskega dispanzerja, ki se prav lako vzorno vodi, kakor se bori proti tej savrat-ni ljudski bolezni. Y marcu je bilo skupno pregledanih zopet Ivi moških in 102 ženskih pacient*!.. Od tega števila se pri :»J muški Si in 7o ženskah ni moglo najli posebnih bolezenskih znakov, pae pa je bila |>ri "2*3 moških in 23 ženskah ugotovljena tuberkuloza. !' i 11 moških in 9 ženskah je sef-adravB'k dis-I anzerja ugotovi] odprte tu bork u loza, pri 8 moških in 4 ženskah pa je bila u narodu in drževi v 1 odo:no-sti bogato obrestoval. KOLLDAK i-anr-: IVlek. lo. a| ri!n kai ličani; Veliki pttek Si čun »ca k ir.cinatajjrafi /april I>K2l"R.\h l*£K **B IT.-Mic-; Mr. Bakarfl?, Sv, lakota trg 9, [ta-mor. .'diklošireva testa \ GartlM, Moste-ZaloSka v '-ta. Ljubljana, 10. aprila. Včeraj se je pripetilo vei nesreč. kate_ rih žrtve so morai prepeljati v bolnico. Popoldne je na Gruberjevem nabrežju polivala zasebna uradnica Majda Treo okna in naenkrat je izgubila ravnotežje ter padla s prvega nadstropja na cesto. Oble. žala je nezavestna in na pomoč poklicani reševalci so jo prepeljali v bolnico, kjer so poleg- notranjih poškodb ugotovili, da ima tudi zvito levo roko. — Včeraj okrog* 11. dopoldne je stai delavec Miha Cerina z Jezice na drva metra visokem csrodju v Strojnih tovarnah in livarnah na Tyr-ševi cesti in tam nekaj popravljal. Po čudnem naključju je pa prišel v stik z električnim tokom, hipoma gra je streslo in padel je z ogrodja ter nezavesten obležal. Huda nesreča je doletela tudi kurjača Jožeta Seunigra. zaposlenega v tovarni upognjenega pohištva Remec in drug". Imel je opravka okoli kotla, ko je nena_ dno udarila para iz kotla. Dobil je nevar. ne opekline po vsem telesu in po rokah. — V bolnico je morala tudi 231etna služkinja Marija Gradičema iz Mirne Peči. ki služi v vasi TenetiSče pri Litiji Domači hlapec je bil naSel patrono. katero je v nrprem1*-Ijenosti vrgel v ogenj. Patrona je eksplodirala in Gradičevi razmesarila desnico. Francek Bužga, sin kurjača splošne bolnišnice, je včeraj zašej na vrt neke so_ sede. kjer je r otroški razposajenosti skakal po njivi. Soseda ga je pa zalotila in ga tako zlasala in pretepla, da je moral deček zaradi zunanjih po9kocTb v bolnico. Ljubezniva aoaeda bo seveda imela sitnosti na policiji. Včeraj dopoldne sta se na Gallusovem nabrežju pri čevljarskem mostu splnši'a konja banovinske žrebčarne na Selu in sc zaletela s I lita lin tovornim vozom v betonsko ograjo, ki sta jo v razdalji treh metrov porušila. V zadnjem hipu je voznik spačena konja ustavil in preprečil večjo nesrečo sicer bi z vozom vred zgr_ mela v Ljubljanico. Iz Maribora — Mariborsko gledal šče o vHiM noti. Na velikonočno nedeijo popoldne ponove Zweigoro dramo Sirmakovo ;,Hgnje«. eno naiboljših de! nataiktj so kobne dramske književnosti, ki je s svo,o izredno učinkovito odrsko obdelavo ter zanimivim afaejeta dosegla pri našem občinstvu po poln u^peh. Zvečer bo ■ velikim zanima, njem pričakovana premiera CtBkt ljudske operete Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron . danes že pnvaod popularnega in priljubljenega Beneševcga deia. Kežija, in koreografija je Harastovk'eva. glavna vloge igralo Udovičeva. ParMCsta, Go_ riaftkova. Sancin. Gorinš'k Hare-tovič in Verdonil:. Nove damske toalete ; izvršila tukajšnja tvrdka Mastel:. Pr! premlati ne veljajo bloki. Na velikonoonj panedeljek bo repriza uobroznane Abrahamove velike opereto Plea v Savoju . ki jt bila na -privlačnejša letošnja operetna u:irizor; tev. Veljajo znižane <>eno Zvecev bo prva ponovitev »Svetega Antona . — Koliko trgovcev je v Mariboru. Mariborsko Združenje trgovcev Itejc o09 tr_ govcev poedincev in 67 dru^b. /.adiug * •• zavodov. Razen tega je ostalo v S videne! začasno ustanovljenih 16 podjetij, takih, ki so trgovine opustili in se Izselili za 14. Lani je prejelo obrtne Meta 38 novih člano'. odjavljenih pa je bilo 42 obratov. Nameščencev Je bilo lani prijavljenih 10o. odjavljenih pa 51. ter je bilo kon«em leta zaposlenih 206 pe. 176 poeaočn : in 240 ostalih nameščencev Vajencev ln vajenk ie bi'o lani n? novo spcejetik To. Odjavljenih 26. opro»č°n:b pa tB, take »1« je bilo koncem leta 1983 iS va encev tn 6S vai°nk. — M arih<»rs!ii Apostolih imajo abeasaj *v>7 let. Včeraj je lavrlU asnriborafcl Ik 26'ctnega po?'^-tniškega sina Viktorja Purgaja od Sv. Jakoba v Slovenskih gon. cah. ki ga je v prepiru zabodla v levo roko njegova sorodnica Po operaciji s*-* je poškodovančevo stanje znatno izboljša. Io. — X« »a* je stopila včeraj delavka FrančiAka Zigariova v Frankopanovi u: . ko sc je vra:a'a iz mesta Zigartova je zadobila na de*nem stopalu zelo nevarno rano in «o jo mora'i reševalci odpeljati v bolnico. SPORT Službene objave LNP 22- seja s. o. LNP °. aprila lQ3b Delettkalo sc k tekmam one IZ i, m \ 'i'.-.. - HM^n sacatek -b 930, pr%* ic-{.•ri Koa, criiL..! tekroa Mandrč, popoldne ob 15.30 prva tekma ku*»r. druj < tekm i IVčar: Kov nar—Grafika Stravs; kjubiia-na juii—kcrclan K-r. toi- .lesih: reprez. A. — rerre/. B CstnernTk; H., tvo -Kd jc Lrich; Lilija—.1 Jran N'ad'/i ■. — K lak-mam 1 >. t. m. I.itra -Kudjr N:id./-'-Hra-ts-tvo—Rejc l>lich.— Dom/a'e—Mer-nr.:^ j li t. m) Jenko OpraviC"; J -durj -j'ccc i^Os-tank-i od pleiurncua sestaniLa & t. m se vaaaai na znanje. 1'rrtes! «s l*furdner^a pr * zklru ^itvi ?e odno»Mie s- o. .INS. Đoni** Holinaria elede izteri'inis take^ "ii odve"dnine od KudtTi ;'e'i v?em gg ss v*s*b> ^^kcTr^one pcmajs^ka. Sfcv. 83 ^SLOVENSKI NAROD«, petek, 10 aprila 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — Izletniški vozni tistkj veljajo samo za velikonočno nedeljo. Potujoče občinstvo je bilo zelo brvaležno železniški upravi, ko je uvedla ob nedeljah in praznikih izlet_ miške vozne listke, da so se lahko ljudje vozili na izlete polovico ceneje kakor ob delavnikih, žal je bila pa ta vozna olaj_ šava kmalu do polovice ukinjena, ostala je samo še za nedelje. Posebno nerodno bo to za velikonočne praznike, ko bi radi ljudje ostali zunaj tudi v ponedeljek, pa "bodo morali na povratku plačati celo vozu nino. To stališče bi bilo treba iapremeniti in priznati vozne olajšave vsaj za velike praznike kakor so božični, velikonočni in binkoštni, .saj to je pravi pomen izletniških voznih listkov in čudno je, da baš za praznike, torej tudi za velike, ne veljajo. — Slovenski kmetje posnemajo hrvat_ »ke. Med hrvatskimi kmeti se je najprej pojavila misel, da si mora kmet v teh težkih časih pomagati sam, posebno glede cen svojih pridelkov. Tako je prišlo do ustanovitve gospodarske sloge, organizacije hrvatskih kmetov, ki deluje na tem, da se prilagode cene kmetovaićevih pridelkov cenam industrijskih in drugih izdelkov Predsednik Gospodarske s'ogc dr. Rudolf Bičan ič je dal novinarjem obširno izjavo o tem pokretu, v kateri med dru_ gim omenja, da so začeli tudi slovenski kmetovalci posnemati hrvatske in so že dosegli nekatere u?peho. Prebivalstvo mest 7-a-vlma vprašanje, ali bo to imelo škod. liive posledice zanj. če se bo posrečilo izriniti prekupčevalce, nc bodo čutili prebi-vaici mest skoraj nobenih posledic porasta cen kmetijskih proizvodov. Gospodar, ska Sloga ima že 7000 prganzscij po deželi. _ Postni minister o na ili radijskih postajah- Poštni minister dr KatudjerSič >e jc mudil te dni v 9af*ajevu, kjer ie v 9V> • i govoru omenil tudi r.a^.> radiofonijo* Izjavi] je. da je dobil poobiaaHSo za ureditev tega vprašanja. Predložil je predsedniku Narodne skupščine in senata |K)iroil-bo. ki nuj l i jo poslanci in senatorji proučiti. Vprašanje naših radijskih p°3laJ ni politično, temveč tehnično in minisier ie mnenja., da bo proti koncu aprila že zrelo za ureditev. — Zasebni aradniki in uradne are. Fei poletje. Uprava zagrebške podtužnice /-^<" že bančnih, zavarovalnih, Irgovskui in industrijskih uradnikov Jugoslavije se je obrnila na mero daj na mesta s i rošojo, naj H uvedlo od i. aprila ;4mi vzdržuje, toda samo tedaj, če mu država nc v?.ame bu^ onih dohodkov, od katerih bi lahko Živel. Pelo za telesno vzgojo bi se dalo poglobiti s > on« vtto usta lovitvijo državne gimnastiČne akademije v Zagrebu, s posebnim zakonom o veabalisčifa m /. uredbo o obveznem zdravniškem nadzorstvu nad športniki in Roortnimi vežbališct. — Ciril Tregelj: Fantje na vati. 20 moških zborov po narodnih motivih. I. zvezek. Celje 1936. Samozaložba. V lidni in priročni knjižici je izdal Pregelj 20 ve_ Činoma priredb naših narodnih pesmi za moški zbor, ki jih bomo prav kmalu srečali na prireditvah naših pevskih zborov. Med hanmonizacijami za moški zbor dela izjemo št. 14 »Dekle, poglej me prav!«, ki je postavljena tudi za mešan zbor. Obdelane so vse pesmice v poljudnem, blago, glasno pisanem slogu, ki ne bo delal pevcem nobenih težkoč. Peli jih bodo radi in se same priporočajo. Izdajatelj je gotovo imej z založbo precejšnje stroške, ki mu jih pevska društva s Številnimi naročili lahko pokrijejo. Cena zbirki je Din 16. naročajte jo na naslov g. Cirila Preglja, meščansko soškega učitelja v Celju, na prodaj pa je tudi v v3eh knjigarnah. Z. P. — Narodno obrambni >klad -Brau-i-b«»r.i: Prispevek podružnice v Celju Din 50--—, pn^pevek podružnice na Vrhniki Din 775.50 kol čisti donos prireditve Dana Petrovič. Akcija ph hov: Drž., narodna šola. šnm:je".a pri Novem mestu Din o.7."j. Drž. narodna Šola. Kupšinci p. Murska Sobota, Din t7.25. Drž. dekliška narodna šola. Kepnje p. Vodice pri Ljubljani, Din "><)—, Drž. narod šela, .larše p. Domžale. Din 4o.—, Drž. narodna šola. Preska p. Medvode. Din -0—. Drž. narodna soia. Tunjice, p. Kamnik, Din po. — . Zasebna osnovna dekliška šola Marijin dom . Kočevje, Din 32. — . Drž. II. dekliška meščanska šola. Ljubljana. Din SaijO, Drž. narodna šola, Kaleče-Planica. Din24, Drž. naredna šola. Sv- Anton na Pohonu p. Vuhred, Din 10.—. Drž. narodna a oba praznika ob 11. uri ringaraja Fopcv. Silly. Mickv in drugi. Smeli in šala za male in velike — Vj,\ velikonočna vo5fi«a priporočamo Ciril Metodove razglednice. Podpirajte narodno obrambno društvo! — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestalno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo samo na Kabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28, v Sarajevu 22, v SkopHti 21, v Mai I boru Rogaški Slatini 9. Davi Heoiiradu 18. v Ljubljani in Zagrebu 12 je kazal haremet r v I.jnbji;..->i 7«Ut>, 'an-pelatura je znašala T. — AA Caponije? pajdaš v Zairrebn. Zagrebška i .»licija iz-!ediia in aretirala zaradi vloma v cerkev Josipa Kozarica »z va«i K^uia'evo. ki se nO i i tolovajstva pri zloglasnem ameriškem banditu Al Ca poniju. Fan! ima za seboj zelo burno življenje. Bil je v službi kralja ameriških bandttov in imel ie t20 dolarjev | tace na teden. Njegova dolžnost je hita s-anio -prem! jati Al omborskeira obrtnika Slavko !\iaa-djola .-c odvedli njeni starši v Dal k vede- zevalki, ki jim je obljubila, da bo otroku jecljavost odpravila. In res jo Je temeljito odpravila. Vzela je namreč nož in nesrečnemu otroku odrezala jezik, čes, da je edino on kriv, da jeclja. Pri tem Je pa nastopilo še zastrupi jen je krvi in nesrečna deklica je v težkih mukah izdihnila, verleže-va'ko so pa aretirali. Iz Ljubljane U— Razpored pravoslavnega bogoslužju. V pravoslavni kapeli sv očeta Nikole bodo danes ob 9. carski časovi*, ob 16. »večernja sa polaganjem plaštanice.. ob 19. Plač Matere božje*. Jutri na veliko soboto bo ob 4. »jutrenje sa statijama« ln Kristovim pogrebom, večerno bogoslužje pa se bo vršilo ob 17. Sveta liturgija bo na Golniku ob 10. V nedeljo na prvi dan uskrsa bo ob 5. jutranje bogoslužje 3 spre-vodom, tvaskresna jutrenja sa lilijom». liturgija sv. Zlatousta bo ob 10., večerno bogoslužje pa ob 17. Drugi dan uskrsa v ponedeljek bo ob 7. jutranje bogoslužje, sv. liturgja ob 10.. večerno bogoslužje z bdenjem pa ob 17. Na tretji dan uskrsa v torek bo sv. liturgija na Golniku ob 10. že se pečejo potJcp za veliko noč. oh to bo fino! Zdaj še perilo, nogavice grem kupit v -Pirnatovoc trgovino. M. Pirnat. Ljubljana. Sv. Petra cesta 22. Poljanska cesta 1 (Peglezen). Telefon 36-57. 36 — 58. —I j Prepoved točenja alkoholnih pijač. Na osnovi členov 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprećenja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih odreia. da se v času od 21 do 24. aprila t. I. vojaškim vpoklicancem v stalno ka-dersko službo v Ljubljani ne smejo točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo najstrožje kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z de_ narno globo do 500 Din oziroma ob nepla_ čilu v danem roku z zaporo m do 10 dni. Narecba stopi v veljavo dne 21. aprila. Upravnik policije: Keršovan s. r — !j Tenorist Anton Dr meta in pianisi prof. Janke Ra uik nam pripravljata užitka poln koncert v sredo po praznikih dne 15. t.m- v Filhannonični dvorani Odlični slovanski tenorist bo v koncertni dvorani prav ao-tovo ravno tako navduši' poslušalce, kakor jih le v oj>t"i. Je izredno muzikalen. ima krasen glas ter prinaša yse z izrednim občutkom in fineso. Njegov spremljevalec g. prof. Janko Ravnik je brez dvoma eden najodltčnejdifl pianistov. Prodaja vsiopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Kikiriki«, zabavno in duhovito veseloigro ponove v šentjakobskem gleda-H55u na velikonočno nedeljo ob 20.15 in velikonočni ponedeljek popoldne ob 15.15. Pri predstavi sodelujejo: Grgurev!Ćeva. Vera šubičeva. Lavrič. Battelino. Moscr in drugi. Kdor se hoče nasmejati naj po-seti predstavo. Predstavi se vršita le ob slabem vremenu. — ll Kaj delajo pri axiru$eaeia obrežnem z.iuovjn? Ljudte z velikim zanimanjem zasledujejo dela pri ustju C. radaščiee in >i jih seveda razlagajo po svoje. Zdaj delavci odkopavajo velik kanal, ki drži od jeza v GradaŠciei pod cesto v Ljubljanico. Ta kanal je namreč precej poškodovan, ker so ca pretrgale premikajoče se zemeljske plasti, in bi voda zatekala iz nje^a za obrežno zidovie. če bi an Ivan. 1224 OI\ lOt) POBI kdor naznani kje se nahaja pes volčjak; ime Komes. I>. G. Blei-tvetsova o. % 1288 STAnOVAnJA Beseda SO par. daven 3.- Din Nalmanjš) znesek % Din OPTtVvML.IKNo sooo z Balke-nem oddani 1- maja gospodičrti. Mar:,-or^ka 24 1241 ELITNI KINO MATICA Na oba praznika predstave ob 3., 5., 71* ln 9^4 Velika premiera istočasno Beograd »Kasina« — Ljubljana »MATICA« SENZACIJONALNI USPEH. ZA VELIKO NO€ poje slavni tenor JAN KIEPURA SVOJE POPEVKE: >Ko sem don.a v Sorrentu«, »Di quella Pira«, >Hotel bi ti oovedati, da Te ljubim . »Sladka melodija nood zobe. Tako sta si najbrž ludi mislila dva potepuha, ki st i danes ponoči vlomila v izloži eno okno mesarja Alojzija Stanica iz Zgornje Šiška 215, ki ima svojo mesnico na glavni cesti v Piavlje. Vlomilca sta odstranila zapah, vdrla šijK) in odnesla 25 kilogramov jenjali. 7 parov klobas, nauačen želodec In ne^aj mesnatih izdelkov. Napravila sta okrog GOO Din ritno cepljenj'' prašičev. Cepljenj*', ki bo brezplatno bo v maja. I.a.-luiki prašiči v ] t> ludnlških kolonijah naj [»rineš,-,«, spiske do 2H t.m. občinskemu £ivinozdra\ rtiku in li€er ta |>o«uua7ne kolonije, t.j. Zai'a\a-. I^ie/iia. Dobrna, itd. posebej, ker «e \>o vriilo cepljenje kako- lani \*> posansenih kolonijah. Sobofa, 11. ;»priU 12: Jok Setk. Bach: Čredo \z mase v li-molu (plošče). — 12.42 ska napoved, poročila objava iporeds Hachove \'renear 13; Napoved oaSa, obvestila. — 13.15: Koncert žalne gtasbe (] WWe)j Chopin: Zaina račnua (čl. beri, drž. op). Beethoven: Simfonija Eroica, \Vh4jner: Žalna koračuira (beri. -and. ork). — 14: Vremensko poro-rilo. ' — 17.30. Vstajenje in procesija pri >v. Petru v LJubljani — 18.40* Mac ura. — IPj Napoved Časa. vr-anenska nai-ove-l. j»o!a)čiia. Objava sporeda. — 19.31*; \Vai»-nerjeve skladbe (plošče). — 19.50; Zunana politični pregled {g* dr. Alojzij Kuhar). — 20.10; Velikonočne pesmi. Poje Ciril-VIelo-or v Ljubljani. Vodi g. Ludovik Puš. — 20.40; Koncert radijskega orkeitra. — 21.30: \ iizmenica (narodni običaj iz brv. Zagorja — prenos iz Zaareba). — 22: Na-poved čas vremenska napoved. pajfDČila, objava sporeda. — 22*15: Htethoven: VIII simfonija v A-du'-u (plaiaeV Za praznike se vsak potrudi, da si kupi kako reč, apeei-jcino vina v Daj-Caimi ne /amudi, ki ti bo posebno všeč I CENIK VINA PREKO ULICE: Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor » časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen, časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljem. Redno oglašanje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. i! Ili Cviček, Lazzarinijev, Gadova pe«' liter Din 10.— Opolo črno dalmatinsko « 1 10.— /.upsko črno, srbsko i 10.— Škofovo ."Maribor belo i « 10.— Meranov rizling ali burgundec belo « 12.— Herberstcinovo belo « 12.— Metliška črnina i 12— Dingač dalmatinsko črno L 1931 « « 12.— Istrljansko belo « 1 13.— Rcrmet II. črno sladko a « 14.— .Meranov mali rizling sladko « ■ 1«.— žilovka .Mostar — hercegovsko belo « « 16.*— Bermet 1. ."Marinkov črno 1 18.— Smedercvsko — hamburger — rdeče « « 20— Vermut svetli ali temni ■ 1 21— Tok ajer originalni beli « « 28.— Izvor Srcm beli « 32.— Prošek « 20— Buteljke iz zatfužbinskog imanja Ni. V. K ral ja Petra na Oplencu Triumpf letnika 1933 « 30— Oplenkn « 1933 « 36.— Rizling « 1933 ■ 36» Beli hamburg « 1933 i 32— žilavka « 1934 30— /ganje-komovica « \93'l « 40— žganje-komovica « 1985 32.— in buteljke drugih vrst vin od Din 15.— daijc Dostavimo tudi na dom! Telefon '13-Wl Avtomatični buffet I> A.l - I>AJ1< družba z o. z. LJUBLJANA TRGOVSKI LOKAL v Kranju, na najprometncjsi torkj. oddam lakoj v najem. — Priporoča se za ura rja, manufakturo, galanterijo, seleznino, trgovino s kolesi in šivalnimi -troji, konfekcijsko, modno k'<">- 1 binarsko. dežnikarsko in no trgovino, torej vse špecerijske in delikatesne trgo vine. ker ie že v hiši- Poja la daje lastnik: Franc industrijski mlin, Vir. | Domžale. lo papir-razen go-ni-Majdič. Dob-i2-->; ZAHVALA Za prisrčne izraze sožalja ob priliki smrti naše mame h t. d., gospe Evgenije Hribar i%vehamo najtoplejšo zahvalo. I^IUBLJANA, v aprilu 1936. RODBINA HRIBAR« Beseda nO par. đavert 3 - Č»1d Najmanjši znesek 8 Din BUFFET S. J .leraj, Ljubljana Sv. Petra ce^fa 38. vam nudi prvovrstna pristna vina in Žganje za praz* nike ikj sledečih konkurenčnih cenah« H a loško bel o srbsko črno Cviček K i zli.i-: Muškat silVanec MoSancgar sladki s* a HruŠevec zidanic: Troninovec Slivovka Drinjevec Marelcno Pri večjem popust' ltr. Din- 7. hr Din 8 - ltr. Din (.>.- Ur. Din 9.-Itr. Din vi- ltr. Din .-).- ltr. Din 4.- SIJAJNO ODKRITJE SREDSTVA ZA BELJENJE KOŽE KEMIK JE POSTAL IZNAJOfTEU PO SREČNEM NAKLJUČJU Ur. Din 2?.-ir- Din -J4.-Hr- Din i±.. Ur. i>in 36.. odjemu primeren 1162 J A zopet odprodaja čevlje po 10 — 30', znižanih cenah. Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, ae kar najbolj poturite v naSe prodajalne. JARA, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta M FRAN JA SNOJ, LJUBLJANA, Prešernova ttlica P O S T O L A ZAGREB, Ilica br. 61 Med ek&perimcnthranjem v fcvojem laboratoriju srn i* neki pariaki kemik začudil zaradi neverjetnega učinka »kisikovega belila«, ki se fe sl-uca^iio razlilo po nie^ovi roki ter obelilo in omehčalo koio. Luakiac trde kože in pege »o izginile, poiavila pa se ie »veža, no v i in svetla kota, boega tkiva i« bele barve. Ko jc bilo to aredetvo preizkušeno na licih velikega števila žena. j« postala koža za 3 do 5 oijaas svetlejša in tako baržu-naato mehka, kakor na najbolj zavarovalnih delih teleta. Na podlagi izključne koacaaija ja to »kasikovo belilo« sedaj vaebovano v novi kremi Toicaloo, bele barve, ki ni mastaa. Krema se ▼leca v koio, o snaži, odstranjuje za-edalee, zožuj« razširjane znojnice in napravi polt prozorno, kakor doslej it ni bik) doseženo z nobenim toalet« nim aH kozmetičnim sredstvom. Čeprav ti*. traja nova kroma Tokaion bole barve »kiei-kovo belilo*, cena ni bila zviaoaa. Zaontt« z uporabo že danes in motrite nagla učinke. Uspeh je gotov, v nasprotnem primera pa se denar vrne. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, pfetek, 1« aprila 1996. ?tev. 8^ ANTON in VLADIMIR PRESKER PRIPRAVIL1I SMO OGROMNO IZBIRO ODLIČNO IZDELA** NI H OBLAČIL IBOILJSE IKAIKOVOSTI+ TODA ZELO IPOCENlf Trainchoat impregniran Din 385.— Boljša vrata, stalna barva « 580.— Obleka U blaga samo . . « 235.— Športna obleka samo . . « 345.— Dobra kamgarn obleka Din 385. Vetrni suknjič (Windjacke) 129.* Športne pum par ce samo Din 48.« Boljša kvaliteta . • . .« 95.- Prima športni suknjič Din 95.— Posebna izbira modnih hlač od Din 75.— naprej Športni klobuki . « 42.— Krasna izbira sport srajc a « 32.— Prvi nastop tenorista A. Drmote Na svoji bodoči umetniški poti je vreden vse sreče Ljubljana. 10. aprila. 2e dolgo nismo imeli ob prvem nastopu domačega pevca začetnika tako popolnega, z ničemer omejevanega veselja in zadovoljstva kakor v sredo zvečer, ko je de_ bati ral v partiji Alfreda Germonta Verdi_ jeve Traviatec naš kropenski rojak Anton Drmota. Laskave kritike, ki smo jih čitali o njegovih koncertnih nastopih pred razvajeno dunajsko publiko in nedavne izišle češke in slovaške kritike o Drmotovem nastopu na zelo uglednem opernem odru v Bratislavi, kjer je pel v slovenščini isto partijo z resnično nena\'adnim UTmetrušlcim uspehom in ob izrednem navdušenju bratislavskega občinstva, te popolnoma so_ glasne, toplo priznaLne kritike jc potrdila snoči enodušno in z iskreno radostjo tudi Ljubljana. Ako mu bog da zdravje in vsaj nekaj sreče, bo delal g. Anton Drmota čast ugledu slovenskega naroda in slovenske pevske umetnosti, kjerkoli bo deloval. In izrecno naglašam: Drmota je vse sreče na svoji bodoči umetniški poti vreden, ker ei jo je. trdo zaslužil z vzgledno resnobo, marljivostjo, vztrajnostjo in predvsem s prirojeno pevsko in igralsko sposobnostjo. Že kot srednješolski dijak jc posečal ljubljanski konservatorij, pel obenem v našem opernem zboru ter že nastopa! kot solist v manjših opernih in celo večjih operetnih partijah. Pa se jc vrhu '.sega še vneto učil orglarja in klavirja! Vse obenem! .Samo njegova zdrava. krepka narava ga je vzdržala, da pod tolikimi nalogami mladi mož ni omagal. Dosegel 3e absolutorij našega konservatorij a s samimi odličnimi redi in odšel na Dunaj. Najodličnej3a in uspehov najbogatejša mojstrica v pevski pedagogi_ ki. ga. Rado Danjelli je imela radost s svojim skromnim, resnim, a zmerom vedrim učencem. Zdaj nam ga j.1 vrnila iz-brušenega kakor dragocen biser! Snoči je dokazal s Alfredom v pevskem in Igralskem oziru toliko uglajenosti, le. pote in čustvenosti, da ni bilo začetnistva malone niti opaziti. Njegov irski, rahlo dramatski za barvan i tenor jc topel. ble_ steč, v vseh legah krasno izenačen, sposoben na j nežnejši h in najkrepkejših izrazov, z lahkoto se povzpenjajoč do višin, odlično uporabljajoč dviganje in padanje ter z dovršeno tehniko dihanja. To je bilo petje s poln1"m doživljajem in je zato učinkovalo na poslušalce z močjo in lepoto. | Tudi v igri in v vsem nastopu je polno ustrezal, je zunanje vrlo simpatičen in pa kavalir, ki mu frak prav dobro pristoja. Tako je žej s svojo pevsko umetnostjo in naravno, živahno, iskreno in gorko igro že med dejanji večkrat specialne aplavze in po vseh dejanjih, zlasti pa po zaključku predstave, prisrčno, skoraj nenehno priznanje. Prejel je tudi vrsto šopkov in daril, tako da je bil njegov prvi nastop v domovini pravcat triumf ter lepo zado_ ščenje za trnje vu pot. ki jo je prehodil doslej. Jadralno letalo za stratosfero Na moskovskem centoalnem letališču je startal 2. aprila letalski vlak. obstoječ iz motornega letala in dveh jadralnih letal. V višini 5000 m so naenkrat podaljšali vrv, s katero sta bila zvezana letala. Posledica je bila, da se je prvo jadralno letalo dvignilo za 1000 m nad motorno letalo, drugo jadramo letalo, ki ga je vleklo za seboj prvo, se je pa dvignilo 7000 m visoko, torej 2000 m nad motorno letalo. V letalstvu je to nov uspeh, ki ne bo osta brez važnih posledic, saj bo zlasti ljubitelje brezmo tornega letanja razveselila vest, da se je posrečilo doseči z jadralnim letalom tako višino. Konstrukter letalskega vlaka ing. ščer_ bakov pravi, da je tehnično že zdaj mogoče dvigniti se z jadralnimi letali, privezanimi k motornim 13 do 14 km visoko. Sčerbakov ima tudi že pripravljene načrte posebnega stratosfernega jadralnega letala, s katerim se bo mogel človek dvig. niti 20 do 25 km visoko. Elektrifikacij železnic Elektrifikacija železnic gre zadnja leta po ivsem svetu hitro od rok in elektrificiranih je že okrog 22.000 km železniških prog. V Evropi imajo švicarske zvezne železnice izvzemaš! nekaj manj važnih prog največ elektrificiranih železnic. Do sredine letošnjega leta bo clektrifvciranih v Švici 75% vseh železnic. V Nemčiji so npdavno elektrificirali važni progi Augs-burg Stuttgart in Augaburg—Niirnberg. Zdaj elektrificira jo progo Nurnberg—Hal. le—Leipzig—Berlin. V kratkem bo elektrificirana tudft proga Berlin—Brenner— južna Italija, dolga nad 2.000 km. Na švediskem. kjer elektrificirajo vsako leto nad 600 km železnic, so elektrificirane skoraj že vse proge. V Avstriji bo kmalu elektrificirana gorska železnica v Visokih Taurah. Na Madžarskem je bila v začetku tekočega leta otvorjena clekitr ficirana proga Budimpešta—Hegevsfaalom. Italija modernizira svoje železnice v tako velikem obsegu, da izkoristi vodne sile in vodne sile in omeji uvoz premoga iz ino. zemstva. Tudi Francija ima gosto razpredeno omrežje električnih železnic. Španija ima Naj bi bila v bodoče ta pot čim bolj prazna trnja in tem bolj posuta s cvetjem in zmagami! Nate operna uprava bo brez dvoma rada vedno imova vabila g. Drmota na gostovanja prav dotlej, da postane ta naš tenor tudi stalni član naše opere. Predstava je bila seveda po zaslugi ge. Gftmgj^Tiac Gavellave, ki je bila pevski in igralski na vrhuncu svojega razpoloženja, v splošnem izredno srečna. Izvrsten oče Germotit je bil zopet g Janko, kot baron Duphol pa se je prav dobro in prijetno uveljavil g. Kolacio. Opera je bila natlačeno polna. hiša razprodana in v parter so morali posta_ viti celo nekaj stolov. Tudi zato je bilo raspoloženje na odru in med občinstvom izredno dobro ter zadovoljstvo s predstavo pod taktiko vedno ognjevitega g. Stri-tofa vse obče popolno. Fr. G. največ elektrificiranih železnic v goratem severnem delu v okolici Madrida. Tuđi Rusi so že zaceli v velikem obsegu elektrificirati železnice. Anglija, ki ima večinoma istosmerni tok. napetosti 650 V, elektrificira električno omrežje okrog Londona. Skoraj vse države drugih delov sveta imajo tudi že mnogo elektrificiranih železniških prog. To velja zlasti za severno Afriko, Indijo, Japonsko in Javo. V Južni Ameriki imajo elektrificirane že. leznice v Chdle m v Argentini. Tako vidimo, da je naša država glede elektrifikacije železnic med zadnjimi na svetu. Kaj je videl Ibi Fadlan Prosvetno ministrstvo Irana je poslalo sovjetski Akademiji znanosti v spomin na lansko razstavo iranske umetnosti dragoceno darilo, namreč fotografsko kopijo redkega arabskega rokopisa, ki so ga na. pisali arabski geografi 10. stoletja Ibi Fa. kih, Ibi Fadlan in Abu Dulah. Ibi Fadlan opisuje svoje potovanje iz Bagdada preko ruskega Turkestana v Povolžje, kjer so takrat živeli Bolgari, ki so bili moha-medanske vere in so se obrnili na bagdad. skega kalifa s prošnjo, naj jim posije učitelje. Najdragoceneši material v rokopisu je etnografski, zgodovinski in zemljepisni materijal o Turkestanu. Original rokopisa je shranjen v Mehmedi v knjižnici mošeje imana Rize. Odlkrili so ga tam leta 1923. Dotlej je bil od rokopisa znan samo še izvleček, kf so je ohranil iz imetja nekega arabskega učenjalka iz 13. stoletja. Predno so dobili kolikor toliko verno sH. ko rokopisa, so morali napraviti 424 fo_ tografij, ki so zdaj vezane v usnje z zlatim napisom. ZAVAROVALNINA Lastnik novega kina je podpisal novo zavarovanji* in prijatelj ga vpraša; — Koliko bi pa dobil, če bi ti kino jutri pogorel? — Najmanj dve leti. ZENICA GREJE — Tako mrzlo je, pa nimaš niti površnika. Kaj te ne zebe? — Ne. čim se spomnim, koliko sem plačal za kožuh svoji ženi, mi postane Še pretopio. TEHTEN RAZLOG — Ali si siišala o strašni železniški nesreči? — Seveda sem. In ta vest me je tako pretrcsla, da mi je mož takoj kupil nov klobuk, da bi se mi živci pomirili. Specialno lepa izbira kvalitetnega sukna za obleke po meri, ki jih izdelujemo na :precizneje po zadnji modi. Ljubljana Sv. Patra cesta 14 trleiou o& H3 Dobra služba, ki 1« nih.ee ne mata V Angliji je morski svetilnik, na katerem MČC lllllfa služiti Ni vse zlato, kar se sveti, pravi pregovor in kakor drugi, jc tudi ta pregovor resničen. Saj se vedno :n povsod dobro obnese. Na prvi pogled lepo. prijetno življenje bogatega človeka ima navadm« tudi svoje senčne strani, saj je znano, da bogastvo še ne pomeni sreče, finalno Jc tudi z dobrimi službam', o katerih ljudje mislijo, da so vt^ek sreče. Kaj vse sc lahko skriva za takimi službami. Čuvaj na morskem sve-tiljniki na \Volf Rocku, oddaljenem osem kilometrov od jugozapadne obale Angi;jc ima zelo lepo plačo, poleg tega pa še na leto šest mesecev dopusta. Njegova skižfeu je urejena tako. da po dva meseca služi, naslednja dva meseca ima pa dopust. To je naravnost idealna služba, poreko vsi, ki imajo slabe plače in malo dopusta, da o brezposelnih nit; ne govorimo. V resnici pa ta služba ni zavidanja vredna in to so potrdili tudi nedavni do£odk:. Mesto čuvaja na tem morskem svetilmku jc btlo oni dan razpisano in človek bi m*^sliL, da sc bo potegovalo zanj na stotine prosilcev, v resnici p-a ni bilo nobenega prosilca. N »tiče noče tc službe, ker so Angleži dobro Iz Celja —c Važno predavanje. Društvo *oo<:a< bo priredilo v ?redo 15. lan. ob 20. v ovojih prostorih v Narodnem domu važno predavanje o problemu državljanstva emigrantov. Predavanje ie zelo važno za vse emigrante, zlasti one, ki Še nimajo našega državljanstva. Predaval bo odbornik .Socec g. Adolf Reja- Po predavanju bo važen razgovor o nadaljnjem delovanju društva, —c Velikonočne procesije bodo na veliko soboto ob lo". .pri kapucinski, ob 17. pri Marijini in ob IS. pri župni cerkvi, na Veliko noč ob 5. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožefa. —c Brivski in frizerski saloni bodo na velikonočno nedeljo ves dan zaprti, v 'Ponedeljek pa bodo odprti od pol 8. do 11. dopoldne. —c Nesreča pri spravljanju lesa. V torek ob 17. se je v gozdu na Poljanah pri Rečici ob Sarvinji težko ponesrečil 41 letni dninar Janez Grudni'« Pri spuščanju hlodov ga je zadel težek hlod U>r mu poškodoval prsni koš in zlomil desno roko. <« rudnik se zdravi v celjski bolnici. —c Po nesreči mu je nd>ekal d »a pr*ta-V Žahenbercu pri Rogatcu ie posestnikov sin Anton šmid v sredo po nesreči odsekal posestnikovemu 10 letnemu vojeneu bariju Plavščaku s sekro dva prsta na desni roki. Dečka so oddali v celjsko bolnico. —c Zagrebška Ccncordia pride v Celje! Na velikonočni ponedeljek bo cosloval bivši državni prvak SK Concordia iz Zagreta s kompletnim prvim moštvom v Celju in igral ob lb. na Otlaziji prijateljsko tekmo s SK Celjem. Ta tekma ho vsekakor športni dogodek za Celje. —c V celjski bolnici je umrl v četrtek 86 letni prevžitkar Jože Fehcijan z Rečice ob Savinji. —c Novi mestni proračun. MestiK> poglavarstvo v Cedju razglaša: Ministrstvo za finance je s svojim odlokom 7. dne 31. maja 19156, br. 3207 VII. odobrilo proračun mestne občine celjske za leto 19fk>-37 z rednim izdatki in dohodki v znesku 14,709.95.! Din in izrednimi izdatki in dohodki v znesku 485-000 Din. Na osnovi navedene ministrske odločbe se razglaša uredbo o proračunu upravičena v smislu zgoraj clt odloka 1936-37. Vse v lej uredbi navedene dokla- poBČfni o tem. kako teti I ir 1 h " bil /tjraicn s km pred iolnjavo da M nji gor! /anmicti prodirali ^c»t<> n\rj ■>. lo pokriva ta kr.ij akoraj rac leto, T< w r«t nevarnejši kraj na vsej .;^'c*ki nSali. /, »-rometi *>a svetilniku gore n .dan. *e samo bivanje v svetilniku ir tvjv n ■■». ne pr'jefcno in nevarno. Prih«- ■ i voda bi ga trtSčila ob -.k.iic, «H !->■ ««e r.ir- biL Zato mura č»>'n s čuv.iicn t r* t iT v pri merni razdalji «>d svcTi'mk;i. u.i k"-lrr vržejo niivcmu ču\-j.ii vrv \ i 'n. i1 t M>Ye« za po nji v svct:'n'k. i ■ tojboj mori pri« nesti tudi živila, kolikor nh pa. men ^ mo po tci poti lahko spravljalo > ortilnrk tud: ž;vi'1j. Cc pa dvja vihar, kar i /c'o pegu>to. zastane živ'jcnjc, o i tilnika sp!t h ni »toajoCC prti in lako m '• i1 rado pripeti, dt zmanjka im.tiu hrane da mora trpet: |*ko< k CtnrajH na tem *^ " tilniku so snjnj med mornarji kol lernfld morja. de, naklad^, davnine, pristojbin« ta taiti •* je naeatM občina r*> o«!^! renem proi v n u upravičena « Bntiafn z^orai rp. odloka ministrstva aa finance pobirati, ker Ima to potrebno odobritev od ministrstva Rnanc v Bmislu § ll(i. zakona »> mestnih o!i-činah. Obenem se objavljajo: I.) Pra Infk o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni oN-^ini celjski o) naredba mestni orčinski »lavsčini na prenočil a v mcHitn Celju, pravilnik o pobiranju ireoenin« v mestni obOini celtaki. umit — Nadležni iT>kori^*»valei ljudi. \* naš revir prihaja vedno več mla-hh hudi iz raznfti krajev države ki nam kar i rni čah obirajo stranke po hi.šah in po r Pit lil č^z dan prosjačijo, »večrr pa .v> n*»k?' — že pijani in nadlegujejo limli po r«»s Med domaeini težko najdeS kateregra. ki bi se toliko opil, pa tudi juznjaki aferlmo stiskajo nabrani denar, pae pa so naj hujši trak i, ki prihajajo s štajerskega, ki pa so pri nas že Maln: oostje. Ta na/11r>_'a se bo odpravila le, će bodo varnostn. organi stopali Hudem odioeneje n;» trate, ali pa tako, da bi jim stranke dajala li_ stice po 25 m 50 par ter jih ■ tem liepa odpravile iz hise. Na občini, kjer bi lin. teli vmovčiti take listke, bi vsem temelji to pregledali obisti, potrebnim bi dali p A poro, izkoriščevalce, pijance in delom neže pa bi pognali cez obCin«skr meje Samopomoč proti takemu početju jc že rec zelo potrebna, ker kaže- da so VM laroilba bantske uprave in notranjega ministra proti temu zlu brez pomena. Občinska uprava naj določi nekoga, da bo vsakega prvega v mesecu prodaja; blok o po loka. lih in zasebnih hišah, »Iranke pa naj *ia. jejo prosjakom lističe in bodo s Leim napravite izkoriščanju, pijančevanju in km ljenju kmalu konec. Kapaj domače blago! Lionise Rcree do Keroual: 6 Roman Ustaia itm v postelji, ker ža; več iio6i nisem bila zatisnHa oč:. Toda prišel jc \nceadm:ral / dvema pažema Dokoine.ira vod vode. da bi odnesla vojvodove stvari. Začudil se je, ko me je zagledal v do-steiii. Tedai mu je paž pojasnil, da sem mlad plemič, ki ga je imel admifal zelo rad :n prosil je viesadmirala. na: rne pust' pri nvru. da si nekoliko opomorem. Iz kabine so odnesli samo nekaj kov-čegov. jK^L'em so pa zopet odšli in Dri meni je ostal samo oaz. Ker so me mučili v prečuti noči prividi, sem vzkliknila: — Ka.', gospod, vj zapuščate ^voio mlado ljubico? Obenem sem iztegnila roke. da bi ga zadržala in pripomnila sem: Dra^i vojvoda, z vami poddem kamor hočete! Po tem klicu sem se naenkrat prebudila. Videč paža. ki me je presenečeno gledaj, sem bila tako zbegana in prestrašena, da se »e v pažu še bol-i utrdil sum- Fant se ;e kmalu prepnčal, da sen preoblečena ženska. Moja zbeganost ga je ganila in da bi mi pomagal iz zadrege, je dejal: — Nikar ne prilivaite svoj! globoki bolesti nove žalosti! Ce se vam zdim dostojen služiti vam. mi izvolite samo ukazovati in vsaka vaša želja bo takoj izpolnjena, če bo k v modiih močeh. Rotil me je, naj mu verujem, sklepal je roke an govoril tako tiho. da ga ni mogel nihče slišati. Nekaj časa mu sploh nisem mogla odgovoriti. Slednjiič sem se ozrla nani z objokanimi očmi in odgovorila: — Gospod, žai vidite brezno, kamor sem bvla pahnjena. Ne vem. ali ie v mojo korist, da je vam moja globoka žalost odkrila, kdo sem. Moja najjboli vroča želja L>e. da bi me odpeljali nazaj v mojo domovino. Vse življenje vam bom hvaležna za to veliko uslugo. Ce na hočete, da bi vam verjela, da ste res pripravljeni srtortti mi uslugo, me nikar ne vprašujte kdo sem in kako sem prišla k francoskem brodo.v;u. Tisti hip nisem mogla spravni iz sebe nobene besede več, ker me je začelo dušitoi ihtenje. Novi poveljnik se je še isiega večera preseBl na admiralsko ladjo. Treba se e bilo za nekaj od'očiit5. ZdelD se mi je pametneje pridobeti si paževo zaupanje, nego zaupati se galantnemu častniku, ki mi je bM ponudil svojo pomoč. Zanašala sem se v polni meri na vnemo in čustvo mladega d' Aiglemonta. Priznala sem mu to. Več ni bilo treba, da bi ga razvnela in vzpodbudila, saj se je žc dolgo •tudi v njegovem srcu oglašala ljubezen do mene. Prosila sem ^a, nad ni i rezervira čim boljše mesto na ladji, s katero so hoteli odpeljati stvari pokojnega vojvode in moje, potem naj se pa vrne in na i me vzame s seboj. Takoj sem vstala, da bi pospravila svoje stvari. Vzela sem seveda tudi skrinjico, ki mi jo je bil izročfl vojvoda v dokaz svoje globoke ljubezni. Prvič sem bila radovedna, kaj jc v nji. Ko sem jo pa odprla, vstopil v kabino markiz de Belfcns n zato sem morala zopet zapreti svojo zakladnico, v kateri sem opazila zlato, nakft :n de-mante. Kavalir mi je. dejal: — Madame. prihajam, da vas odvedeni v stanovanje, ki sem ga dal pripraviti, ko sem zvedel, da se hoče poveljnik še danes presek na admiralsko lad'o. Zahvalila sem se markizu za njegovo skrb. toda rekla sem ;nu. da se ne bom mogla poslužiti njegove Ijubeznjivosti, ker mi je vojvodov paž poiskal mesto na ladja, ka se vrača v Francijo. Častnik mi ie odgovori!, da ne bo smela odpluti nobena ladja, dokler ne bodo Turki pregnani s Krete. Dejal je, da ne bo dovo&l, da b" bida Izpostavljena žaliitvam in drznostim slog. temveč, da me odvede v razkošno s-anovanje na morski obali, kjer bi se lahk, > pri prv; priliki vkrcala na ladj-o. — Pri vas pustim neka i svojih služabnikov, ki vam bodo spoštljivo in zvesto služili. V miru. zadovoljstvu in blagostanju boste lahko živelii. Skratka, tako lepo mi je naslikal mojo bSžhjo bodočnost in neizogibnost svojega predloga, da sem mu morah sledi'ti v stanovanje in poslati tia vse svcii«e stvari, fioitela ^em sicer počakati, da se vrne lepi dr Ai^lemont. toda markiz me je zagotovil, da mu bo vse sporočil, potem mi je pa oonudil roko in me odvede]. Cim sem stopila v novo stanovanje, je naroč ! služineadi, na: odide, pri meni je pa pusisil samo zamorko. svoto i*»e>:-nico. Potem je odšel tudi on. češ, da je to potrebno, da se bo počutil njegov dražestni gost že v prvih trenutkih kakor doma. D* Aiglemont se je kmalu vrnil. Lahko si mislite njegovo presenečenje, ko *e našel kabino prazno. Izpraševal ie vse na ladja, kam je (izginil mladi paž. toda | nihče mu ni mogel povedati. Povedal' j so mu samo. da ie paža od vedel neki j častnik. D' Aigl-emont je pa upal, da me bo naše!. Ko je srečal mar teza de Bclfons-ga je vprašal ves v skrbeh, Ive c paž. ka jc Ivi ostal na ufamralski Ladji, C ist- Ink mu je odgovoril, m sc * zad-evi na koga drusesa, ne p.t nani« Prvi hip ga ie hotel d' Aijriemont za tr» grobost poklicati na < dg«>vor, tem 'ia, ko je spo/nal. da je v tem ode >v »ni nekaj posebnega, ic začel som d'1 e mark'izu naibrz znano, Ja sen ženska in da .e zaljubljen vam j. Dobro mu le bilo tudi zuanri tesno marklzovo pr^s* te I jst vo z vojvodo in njegoi i s 'dstvo. Za' i a B premisi 1 Moral sc IC b' roži-; s r" trplicniem in noz\*edovstl, na-!>rei. kam sem i/gin ia. Ko sem ostala ama. h w W \fm1a hladna razsodn"v in mi naslikala moj položaj v najbrli temni luči. Ka > do zg(;d:lo z meno. Tako daleč o«:l d>.v'\ ne? Kako strasn i je b i pod / ,:co . ,n v rokah ne/nanega tnoslceca. I m me .ie svojevoljno n »lastil in me zanrl v svojem stanovanju med svoie vojake 1 Yv postavBena sem bita nevarnosti, da ni napadejo morski r ;\tr- a1 Turki noč in dan sem se morala bar suženjstva. Na ljubezen splati r»;sem več rrnslila. ^ tem. da sem tako nenadoma izguHila svo.iega 1 nSč^a > f?m na trii naUoM C-nost in tai vpfivacsn mo/a. sem 1 -ib ob vse. Vr&fmfe Josip gagaoBB. — Za »Navodno dataznoe Fran JanerJeJL — Za cpcvvo tn marratnl del nota Oton Cbriatot Vat L.johrjant 87