ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 2 
SE DAN DANAŠNJI 
VIDIŠ RAZVALINO 
Dušan Kos, Vitez in grad. Vloga gradov v ži- 
vljenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Šta- 
jerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. 
stoletja. Založba ZRC, Ljubljana 2005. 431 strani. 
Zgodovinarjem ponavadi ni dano, da bi se 
tudi v svojem poklicnem udejstvovanju ukvarjali 
s stvarmi, ki so jih nekoč toliko pritegnile, da so 
si za svoj bodoči poklic izbrali prav »nekaj« s po- 
dročja zgodovine. Če bi ta trditev ne držala, bi v 
svetu gotovo mrgolelo medievistov. Prav srednji 
vek, vitezi v bleščečih oklepih, razkošni gradovi 
in zgodbe o napetih vojaških pohodih in zagri- 
zenih dvobojih oklepnikov so namreč verjetno 
»krivi« za lepo število nadebudnih zgodovinar- 
jev, ki vsako leto začenjajo študij »učiteljice življe- 
nja«. Večina jih kasneje sicer pristane za katedri 
ali potone v spisih o nacionalizaciji, delovanju 
sodišč narodne časti in zapisnikih partijskih fo- 
rumov, nekaj pa jih kljub temu ubeži v prijetnej- 
še, čeprav bolj deroče in hladnejše vode. 
K slednjim smemo šteti Dušana Kosa, sode- 
lavca ZRC SAZU, ki nas že precej let razveseljuje 
in prosvetljuje s študijami s področja slovenske 
srednjeveške zgodovine. To pot se je odločil za 
predstavitev dveh determinant - viteza in gradu, 
ki v predstavnem svetu posameznika gotovo 
učinkujeta kot najprimarnejša asociacija k bese- 
dni zvezi »srednji vek«. Pri delu gre za nadgra- 
dnjo njegove knjige Med gradom in mestom, ki 
je izšla pred enajstimi leti, v vmesnem času pa 
se je avtor dokopal do nekaterih novih dognanj 
in postavil nekaj novih hipotez, spremenil pa je 
tudi zasnovo svojega dela, v katerem je več po- 
zornosti posvetil plemstvu (genealogiji) in nje- 
govim bivališčem (gradovom). 
Kos začenja svoje delo s pregledom doslej 
opravljenega na področju raziskovanja gradov 
in plemiških rodbin, nadaljuje pa z genezo gra- 
dov in njihovimi značilnostmi (ime, lega, lastni- 
na, upravljanje z njimi). Grad je poleg simbolne- 
ga in oblastnega pomena za lastnika imel seveda 
tudi status kapitala - zaklada, ki se ga je dalo v 
primeru finančne stiske tudi primerno vnovčiti 
(raznim poslom z gradovi je posvečeno poseb- 
no (pod)poglavje). Življenje in delovanje plem- 
stva je potekalo razpeto med gradom, mestom in 
vasjo, ki so tvorili enakovredne kulise za različna 
formalnopravna dejanja ter občasno (zlasti me- 
sta) nudili gostoljubje plemičem, ki so s svojim 
bivanjem tudi dvigali ugled neke naselbine. Od 
konca srednjega veka pa vse do 18. stoletja in 
še čez je tako zaslediti zanimiv paradoks - »po- 
deželsko« plemstvo se seli v mesta, uglednejše 
(poplemeniteno) meščanstvo pa »osvaja« grado- 
ve in skuša nadaljevati plemiški način življenja. 
Plemstvo je bilo na Slovenskem ujeto v živahen 
proces porajanja, socialnega dvigovanja, stagna- 
cije, ekonomskega propadanja in (fizičnega) 
izginevanja, obenem pa živahnih meddeželnih 
migracij, ki so v ta prostor vodile predstavnike 
(predstavnice) vedno novih rodov(in). Možnost 
socialnega (in premoženjskega) dviga novih 
rodbin je bila povezana zlasti z izumiranjem mo- 
ških vej starih rodov, dedovanjem in ustrezno 
ženitno politiko. 
Osrednji del knjige predstavlja izčrpen pregled 
gradov po posameznih pokrajinah, združen z 
genealoškimi tabelami nekaterih plemiških rod- 
bin (genealoške tabele so vezane na lastništvo 
gradov). Kranjsko tako predstavlja 81 gradov, 
(slovensko) Štajersko in Koroško pa okroglo 
100 gradov. Z genealoškimi tabelami je predsta- 
vljenih 76 plemiških rodbin, opise posameznih 
gradov pa bogatijo objave starih upodobitev ter 
fotografij trenutnega stanja gradov, ki vse prepo- 
gosto spominja na Prešernove besede v naslovu. 
Lastnike posameznih gradov predstavljajo peča- 
ti, ki jih je avtor »odkril« med pripravo »arhivske 
podlage« študije, tematiko pa bralcu približajo 
tudi številni zemljevidi in preglednice. 
Zlasti ta nadstandardni pristop - obilna upo- 
raba slikovnega materiala in poljudno, pa nič 
manj znanstveno podajanje problematike, kom- 
binirano z nujno potrebno okvirno študijo (v 
začetnem delu), je porok za to, da utegne tudi 
to Kosovo delo postati nekakšna uspešnica med 
tistimi, ki sem jih omenil v začetku, pa tudi med 
vsemi onimi, ki jih blišč gradov in zven viteških 
turnirjev sicer niso zvabili v Kliin objem, se pa 
vseeno kdaj pa kdaj malce zasanjano in radove- 
dno zazro v kakšno ruševino ob poti ter si zasta- 
vijo kup vprašanj, na katere doslej morda niso 
našli odgovorov - to se jim poslej s to knjigo in 
v njej radodarno nasuto literaturo skorajda ne bi 
smelo več primeriti. 
Aleksander Žižek 
92 VSF. ZA ZGODOVINO